Kazno. J. MACAROL: O ženski volilni pravici z vzgojnega stallšča. Premena časov ni nikjer tako očitna kakor ravno na polju ženskega gibanja. Pred 40 leti je bil akademiški študij žensk nekaj redkega. Ženska volilna pravica se je v zadnjih desetletjih razširila na mnogo držav in vsakdo ima občutek, da je tudi pri nas pridobitev ženskih političnih pravic le samo vprašanje časa. Državljanska enakopravnost žensk z moškimi je zahteva pravičnosti in človečnosti. Radi se izgovarjajo, češ, ženska spada v hišo in ne v areno javnega življenja; dandanes igra ženska v pridobitnem življenju veliko vlogo; v trgovini, v industriji mora tekmovati z moškim spolorn; od strani zakona ji je dana možnost prava v upravljanju svojega imetja in vodstva lastnega obrata, v šolski izobrazbi stopa paralelno z moškim. Na tisoče žensk je zaposlenih kot učiteljice, uradnice, zdravnice itd., tu tvori jamstvo političnih pravic le neko konsekvenco dosedanjega razvoja. Marsikdo je mnenja. da bi vsled izvrševanja političnih pravic od strani žensk, nastali osebni prepiri in zdražbe med zakonskimi. Danes je ravno manjkajoči politični razum žensk pravi vzrok zdražb in odtujevanje moža od žene, odnosno družine. Ce se mož pridno udeležuje javnih zadev in da žena absolutno nima za to nikakega umevanja. tako išče mož razvedrila tam, kjer upa na razumevanje. Tako se odtuji družini čim prej nego le tedaj, ako bi se zamogel razgovarjati o važnih političnih vprašanjih s svojo ženo. Ravno skupni interes političnih vprašanj zadrgne duševno vez med zakonskima, ker duševno uboštvo enega spola je škodljivo za drugi spol. Veliko število moških stoji nezaupljivo iti hladno proti uvedbi ženske volilne pravice iz strankarsko - političnih motivov. Eni se boje ženske volilne pravice radi okrepitve konservativnih moči. drugi zopet radi naraščajočih radikalnih tendenc. Za nas ni nobeno vprašanje, ako so ženske v velikem obsegu konservativne in da je razum žensk obdan z majhnim horizonton njih življenja. Mi smo še zelo daleč, da bi dočakali preobrat zboljšanja na vseh poljih političnega življenja od upeljane ženske volilne pravice. Efekt ženske volilne pravice v političnih rečeh ostane ravno tak, kakor do sedaj, le ostrejše odredbe proti alkoholizmu in spolni nečistosti bi nastale. In kako bi to dobro vplivalo na mladino! Vzgoja otrok trpi tem več. čim bolj je ženska zatirana. Kako blagodejno bi ženske delovale. ako bi bile deležne javnih in skupnih zadev. Kateri idealizem zamore otroška srca razveseliti kakor le materin? Glavni ugovor proti ženski volilni pravici pa je ta, da ženske niso še zrele za izvrševanje volilnih pravic. Deloma je resnično. ker se danes ženske prav malo zanimajo za politične zadeve. Prednost dajejo nepolitičnim listom pred političnimi. Toda koliko moških zasluži izpričevalo politične zrelosti? Če bi hoteli čakati z upeljavo splošne volilne pravice pri moških, da bi večina teh postalo politi&io zrelib. bi še danes čakali na moško vo- lilno pravico. Noben se ne nauči plavati ne da bi se prej ne zmočil svojega telesa. Politična enakopravnost žensk z moškimi se vedno bolj in bolj realizira. Noben pa ne misli na to, da bi se ženske sililo k delovanju v javnem življenju. Kdor nima interesa za skupne in javne zadeve. takemu ne moremo usiliti glasovnice. Dejstvo je, da je danes še mnogo žensk, ki si ne želijo volilne pravice. Toda krivično je, da se mora radi teh odvzgti volilna pravica onim, ki se zavedajo in hrepenijo po njej v svrho izboljšanja njih lastnega spola v javnem življenju. Ženske potrebujejo v svrho pridobitve svojih pravic, zvezo moških. Seveda so razni pisatelji. ki so pisali za emancipacijo žensk, z naturalizmom oziroma s pomanjkljivostjo nravne resnobe stvari več škodovali nego koristili. Ravno tako tudi ženske diskreditirajo s svoiim nekorektnim osvobodilnim vedenjem čut in smisel ženskega gibanja. Tu in tam misli kaka ženska uveljaviti svoj nastop za žensko gibanje s tem, da mora rovariti in pljuvati kakor moški. A s tem, da priznavamo enakopravnost žensk z moškimi, pripoznati moramo istočačno tudi.različno vedenje obeh spolov. So li ženske odvisne od zveze moških, vendar pade glavna propaganda novega prava le ženskam. Noben narod ne more računati na osvoboditev. ako se sani za njo ne bojuje. In moški se ne bodo odrekli svojim privilegijem, ko bode nastala pri ženskah močna in resna volja, da so pripravljene prevzeti moške vloge v javnem življenju. Čim bolj se ženske sedaj, ko ne posedujejo se volilne pravice, udejstvujejo z javnimi zadevami aktivno in se v ženskih organizacijah organiziraio ter se intenzivno pečajo z ustanavljanjem javnih in obče koristnih inštitucij, tem bolj delujejo za žensko volilno pravico.