Leto Naročnina za Jugoslavijo Celoletno 180 din, za'/«leta 90 din, za V, leta 45 din, mesečno 15 din; zh Inozemstvo; 210 din. — Plača In toži se v Ljubljani. TRGOVSKI UST SteuHka^Si Časopis za trgovino, industrijo Uredništvo in upravnUtvo Je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici 23. — Rokopisov ne vračamo. — Račun pil pošt. hranilnici v Ljubljani št. 11.953. - Tel. št. 25-531 fsfiaia vsak ponedeljek, ižriaid sred0 in petek Ljubljana, sreda 13. januarja 1937 fnMa posamezni |>EA VCyTA«, ki ima letnega prometa 1 milijon din, je dobavil svoje proizvode tekom leta med drugim tudi naslednjim trem tvrdkam, in sicer: tvrdki >B«, ki ima letnega prometa din 20.000'— za din 13.000'—, tvrdki >C«, ki ima letnega prometa din 50.000'— za din 35.000 —, in tvrdki »C«, ki ima letnega prometa din 100.000'— za din G5.O0O'—. Vse te tri tvrdke so po novi uredbi primorane pod kaznijo, jk-viti, da še smatrajo s proizvodni-kom »A* v interesni skupnosti. Proizvodnik sam pa tčfe seveda ne bo storil, ker ni niti Vseni trem skupaj dobavil blaga ž& 60% od svojega prometa. Ali torej obstoji interesna skupnost ali ne? Ali je morda mogoča tudi samo enostranska interesna skupnost? Drugi primer: Nasprotno se lahko prijeti, da manjši proizvajalci dobavijo svoje blago večji tvrdki. Tako dobavi proizvajalec,»A^ od letnega prometa din 10.000'— tvrdki >Z< blaga za dip 7.000'—, proizvajalec >B« od letnega prometa din 30.000'— isti tvrdki blaga za din 20.000'—, in proizvajalec »C« od letnega prometa din 50.000'— za din 35.000'-. Ti trije proizvajalci bodo po uredbi primorani prijaviti tvrdko »Z« kot svojo filialko. Ta tvrdka je pa večja lirma in napravi letnega prometa nad 1 milijon din ter šteje med svoje dobavitelje tvrdke, ki ji dobavljajo blago v mnogo višjih zneskih, kakor pa jih dobavijo vsi trije preje omenjeni proizvajalci skupaj. Zaradi tega je-seveda ta tvrdka odvezana prijave gorenjih treh, ker se pač ne smatra z njimi v interesni skupnosti. Ker so razpisane za prekrške nove uredbe zelo visoke kazni, bi bilo interesantno zvedeti, kako bodo davčne uprave take primere razsojevale. ________ Ha no v inski odbor JRZ o likvidaciji kmetskih dolgov Na nedeljskem zborovanju banovinskega odbora JRZ se je razpravljalo (odi o uredbi o likvidaciji kmetskih dolgov ter se je o teni izdala posebna resolucije, ki med drugim pravi: Sedanje stanje kmeta ter organiziranega kmetskega kredita je nujno zahtevalo izrtednc ukrepe; da bi se sedanja vrednost zemljiške rehte vsaj deloma prilagodila višini obremenitve kmetske posesti. Ker je kmetski stan sam prešibek, so se morali k rešitvi pritegniti tudi drugi stanovi. Upoštevajoč ugodnosti ko tudi trdote nove uredbe priporoča banovinski odbor, da sc uredba izvršuje ter s tem doseže njen namen: rešitev zadolžene kmetske posesti in vrnitev kmetskemu gospodarstvu trdne podlage. Odbor pa apelira na vse odločujoče činitelje, da uredbo izvajajo z vso potrebno uvidevnostjo, da se doseže njen pravi namen. V drugem delu resolucije pa se zahteva, da se z državno pomočjo obnovi likvidnost kreditnega zadružništva, ker je to zadružništvo temelj kmetskega gospodarstva in njegovega napredka. V resoluciji pogrešamo zahtevo glede avtonomije podružnice Priv. agrarne banke v Ljubljani ter tudi zahtevo po poenostavljenju in izpopolnitvi uredbe. Zelo koristno bi tudi bilo, če bi banovinski odbor usvojil in ponovil znane skupne zahteve obeh glavnih slovenskih zadružnih central ter Zveze jugoslovanskih hranilnic. Sirite »Trgovski list«! Subvencioniranje listov z inserati državnih zavodov , Kakor vsi drugi beograjski li-sli, tako je priredila tudi beograjska »Samouprava« veliko božično številko, ki je objavila v uredniškem delu tudi mnogo lepega in nacionalni misli posvečenega gradiva. Zelo zanimiv pa je tudi njen in- Kako treba urediti samoupravne Iz spomenice Centrale industriiskih korporacij I Politične vesti Centrala industrijskih korporacij v Beogradu je naslovila na trg. ministra in druge ministre o sa- seratni del. Tako so objavila celo- m0Upravnib financah obširno spo-stranske inserate naslednja držav- menic0) iz katere posnemamo: na _ podjetja: Železarna Zenica, ?e od j 192g da]je ge gogpodar_ Drz.-hip. banka, Pos na ram ni-organizacjje staino prizadeva-ca in polstranske inserate Rečna L da b; ge samoupravne plovba ter rz. ze ezarna v are71 finance. Vsi kongresi, vsa zboro- šu. Celostranski inserat je objavil Indi premogovnik »Resava«. Da vsem tem državnim zavodom, ki so tako bogato obdarova vanja in vse konference gospodarskih stanov od 1. 1928. dalje so neprestano opozarjale na škodljive jrosledice sedanjega načina finap- ni s privilegiji, ni treba inserirati cjranja samouprav, zlasti pa občin listih, je jasno. Inserati se tu dajejo le kot podpora. Ne bi na vse zadnje nič imeli proti temu, če bi ti veliki državni Kljub temu pa smo še danes brez zakona o samoupravnih financah. Pri finančnem ministrstvu so sicer v resnici gospodarske orga- zavodi pomagali listom, ki redno nizacije našle za svoje zahteve gle- objavljajo o njih notice in članke, de ,refor m e samoupravnih financ tudi z inserati. Toda zakaj se po- precej razumevanja ter je finanč- javljajo ti inserati le v nekih li- no ministrstvo tudi izdalo več na- stih? Zakaj so v slovenskih listih vocm s katerimi je skušalo ure- ti inserati tako redki? Ali se je že diti samoupravne finance. Večina sploh kdaj zgodilo, da bi Poštna obgjn pa se žal za ta navodila hranilnica objavila le v enem slo- dog{j ne meni, dostikrat pa se tu- venskem listu celostranski inse- d- dogajaj da so občinski prora- rat? A kaj bi bila Poštna hranil- gimj od ministrstva za finance po- nica brez Slovenije? | trjenb pa čeprav so sestavljeni v nasprotju z navodili, ki jih je iz- Prilaganje faktur poštnim I dalo to isto ministrstvo. Dogodilo nakptnm zaradi carinicnia I se ie ce^°’ da so nekatere banske paKetom zaraai carinjenja uprave naročile nekaterim obči- Poročali smo že, da morajo biti nanp da uvedejo davščine, ki so vsemu blagu, ki se uvaža^ iz tu- bj^e v j-a.zpisih finančnega mini-jine po redni ali zračni pošti, pri-1 strstva izrečno prepovedane, ložene originalne fakture. Ce te Posebno se to opaža pri troša-niso priložene, bodo carinarnice ljnab -n 8am0Upravnih posrednih blago zavrnile. Zagrebška zbornica I (javg{iineLj1> Spomenica Centrale in-je zaradi tega novega predpisa po-1 dugtrjjgkjb korporacij navaja nato slala posebno spomenico av u podrobno primere posebnih občin-za pospeševanje zunanje trgovine, s]dh davščin in njih posledice, ki finančnemu ministrstvu in trgov. I ^ dogykra( v Jiajvečjo škodo baš ministrstvu z zahtevo, da se ta onim občin ki ^ jih uvedle> Ce zahteva prekliče, ker nima nobene L namreč y mi obeini trošarina podlage v zakonu. Zbornica pa 1 na surovine in pomožna sredstva sedaj na to svojo spomenico se m eyelik potem podjetja teh ob-prejela nobenega odgovora. Ker ^ ng morejo konkurirati s pod. pa je po prvem januarju pnslo y oWinah> kjer te tro§arine večje število postnih pa eov iz ui I . pOSiedjca je> da je proizvod-jine in ker tem posi j am ms I y obein^ z novo uvedeno trobile priložene zali e n ' Sarino padla. Isto velja tudi glede je zagrebška zbornica rzojav uvoznine> mitnine in drugih števil- zaprosila finančno ministre vo, cla I davgčin> ki Jih uvedie ob- dovoli, da trgovci ose no p čine na razne predmete. na Posebno škodljive pa so te ob- bile poslane po posti, ker bi sicer •> r s« imeli zaradi vračanja pošiljk v tu- finske davščine, kadar uvaja .. __ Solna proizvodnjo predmetov, ki se ji,K, prevelike Jub.Do.ed aj£. ^ ^ ^ „T.»iovtu javna prošnja w.Wke ni prišla vest, če je druge oblike (kakor tehtnino, uvoznino, mitnino, mostarino itd.) pa je treba odpraviti. II. Trošarinske in taksne stopnje na konzum v občini morajo biti enake za predmete, proizvedene na območju občine kakor za proizvedene izven njenega območja. Zato se mora vsaka uvoz-nina prepovedati. Ne sme biti dovoljeno občinam, da se obdajajo z notranjim carinskim zidom in da uvajajo prohibitivne carine. III. Občinsko davščine morajo biti zmerne in znosne, v skladu z vrednostjo predmetov ali uslug. Ne sme se dopustiti, da bi bili nekateri predmeti posebno visoko obremenjeni. Predmeti vsakdanje porabe bi se smeli obremeniti za največ 1 do 5% svoje vrednosti. IV. Prepovedati je treba dvojno obdačevanje istega proizvoda s samoupravnimi davščinami v kakršni koli obliki. V. Vse obč. davščine morajo biti v skladu z veljavnimi zakonskimi predpisi ter navodili finančnega ministrstva. Ves postopek pri predlaganju proračunov ter zadevnih uredb in pravilnikov mora biti v popolnem skladu z zakonom o mestnih občinah, občinskim zakonom ter odst. 3. čl. 108 finančnega zakona za 1. 1936/37. Nove davščine se v teku proračunskega leta sploh ne bi smele dovoljevati. VI. Stopnja občinske doklade na neposredne davke mora biti zmerna in znosna ter enaka (brez diferenciacije in progresije) za vse davčne oblike in za vse davčne zavezance. VII. Pristojna oblast ima pravico, da pri potrjevanju občinskih proračunov in uredb te revidira in spravi v sklad s preje navedenimi načeli. Dobro bi bilo, če bi finančni minister obvezno predpisal obrazce za mestne in občinske finančne pravilnike, uredbe in trošarinske tarife. S' tem bi se dosegla tako zelo potrebna enakost formalnem postopku. Predpisi vračanju občinskih davščin bi morali biti čim bolj enostavni. Izdati bi tudi bilo treba predpise o Velike politične izpremembe se baje pripravljajo na Bolgarskem. V vlado da bodo vstopili Stambo-lijskijevi zemljodelci, med njimi oba voditelja Obov in Hristo Stojanov. Obov je bil tudi v resnici te dni pomiloščen. živi namreč stalno v tujini in je bil pred leti tudi v Ljubljani, če bi se ta vest uresničila, potem bi imela vlada Kjusei-vanova trdno večino v narodu in tudi prijateljski pakt med Jugosla-5. marca 1862, ki je veljal v Slo-1 vijo in Bolgarsko bi dobil mnogo veniji in v Dalmaciji, določbo, po kateri se je smela pobirati troša- o svobodnih skladiščih ter predpise za tranzit blaga. Pripominjamo, da so bila preje navedena načela že davno priznana tako v teoriji ko v praksi. Tako je imel § 8. čl. XV. zakona z dne Vrhovni komisar Francove vlade v Maroku taji, da bi se v špan-rina samo na potrošek v občin- skem Maroku izkrcali nemški vo-skem območju, ne pa tudi na trgo- jaki. Tudi »Reuter« zanika vesti o vino in proizvodnjo. Pravilnik za izvrševanje zakona o drž. trošarini določa v toč. ?., čl. 4., da se državne trošarine ne pobirajo od izkrcavanju nemških vojakov, potrjuje pa vest, da grade Nemci utrdbe v Cevti in drugih krajih | španskega Maroka. Pred Cevto je prišlo več franco- J predmetov ni nobene trošarine. S ugodno rese«a- _ takšnimi davščinami se naravnost Pri tej priliki se opozarjajo onemogoča izvoz teh predmetov, govci, da mora uji P°«‘i J ker ge konkurenčna sposobnost carinski deklaraciji označiti,,uika-1 aših ubija. Treba pomi- terc države izvira blago, ker bi da . podjetja že itak sicer carinarnice od prejemnika dnogt pred našimi( ker uživaj0 pošiljke zahtevale potrdilo o izvil u ^ gvoje države /razne izvozne pre blaga. 501etnica hrastniške steklarne Steklarna v Hrastniku je prav za prav starejša, saj jo je zgradil že 1. 1858 generalni direktor tržaškega Lloyda Heider. Toda takrat je bila steklarna še majhna in mije, dočim nimajo naše izvozne tvrdke od naše države nobenih ugodnosti. Spomenica navaja še več podobnih primerov ter nato zahteva, da se določijo načela, po katerih bi se morala voditi občinska troša-rinska in taksna politika. Poobla^ stilo po čl. 108/6 finančnega zakona za 1. 1936/37 daje vladi tudi vso prav razvijati se je ^celaL 1886, ^ ^ ^ ^ g p<>sebno ko jo je P~Tzd na &bkMl°va- uveljavijo. Pri vsem po- skem pris ojni Wilhelm Abel Od spogtovanju občinske av- takrat se je tovarna stalno dobro £ £ vendjr ne Sme do- razvijala, da ima danes okoli 950 ™ J v obCinske fi_ delavcev. Tovarno vodita sedaj si-1 pustiti,^aa „_T^rlnir, nance na škodo vsega gospodair-stva kaos. Zato naj se za samoupravne finance uveljavijo naslednja načela: I. S trošarino in taksami smejo | občine pod katero koli obliko obre- ______ _ ________ menjevati samo potrošnjo gotovih ta 1928. še sfeklarno v Paračinu, I izdelkov in uslug na svojem ob da je danes v vseh teh podjetjih, močju, ne pa tudi proizvodnje, su združenih v d. d. »Združene stek- rovin, polfabrikatov, električne lame«, zaposlenih okoli 2500 de- energije, pogonskega materiala ali lavcev. pogonske sile, strojev in vozil. Pa 501etni jubilej je steklarna te tudi ne trgovine, tranzita ali iz- dni primerno proslavila. K njene- voza! mu uspešnemu delu tudi naše če- Posredne občinske davščine naj stjtke. I bodo samo trošarine in takse, vse nova ustanovnika inž. Wilhelm in Richard Abel. Steklarna se je leta 1917. spopolnila, ko je prevzela še tvornico steklenic v Rogatcu, leta 1920. keramično tvornico v Petrovčah, leta 1924. pa je bila usta novljena nova steklarna v Roga ški Slatini. Končno je prevzelo podjetje le Konkurzi - poravnave Razglašen je konkurz o premoženju Ilirske rudarske družbe z 0. z. v likvidaciji v Prevaljah. Kon-kurzni sodnik dr. Lešnik, upravnik mase odvetnik dr. Senkovič v Mariboru. Prvi zbor upnikov pri sodišču v Prevaljah dne 15. januarja ob 16. Oglasitveni rok do 20. februarja. Ugotovitveni narok dne 5. marca ob pol devetih. Nadalje je razglašen konkurz o premoženju Franca Jonkcja, posestnika in industrialca v Slov. Konjicah. Konkurzni komisar starešina sodišča Levstek, upravnik mase odvetnik dr. Sbrizaj. Prvi zbor upnikov dne 14. januarja ob 10. uri. Oglasitveni rok do 15. februarja, ugotovitveni narok dne 1. marca ob 10. uri. Odpravljen je konkurz, ki je bil razglašen o premoženju tvrdke Gorup & Co., ker je bila sklenjena prisilna poravnava, ki je tudi že postala pravomočna. Odpravljen je nadalje konkurz o premoženju trgovca Josipa Pcva-leka, ker je bila razdeljena vsa masa. Končno je odpravljen konkurz o premoženju družbe z o. z. inž. Zc-manck Gustav & Co. v Ljubljani, ker ni pokritja za stroške postopanja. Uvedeno je poravnalno postopanje o premoženju Franza Dragota, predmetov, ki se uporabljajo za | in ansleških vojnih ladij, ki ! , .... _ n , , v stalno križarijo ob obrežju. V pri- mdustrijske namene. Zakon o drz. stanišče pa je prišlo tudi 9 nem- trošarini določa nadalje, da velja ških podmornic. to načelo tudi za banovinske tro- Velika revija francoske kolonial- šarine. Pravilnik k temu zakonu v P?lni ^°-Sni opremi je . , xv. , v . . bila ob spanski meji. Revija naj bi pa pravi, da se trošarine plačujejo podprla francoske proteste proti samo v onem kraju, v katerem se izkrcavanju nemških vojakov v dotlčni predmet potroši. Uredba o španskem Maroku, banovinskih tvarinah pa je JSiS-S JSSL&SŠSi pla načelo, da se z banovinsko da nima Nemčija prav nobenih te-trošarino ne smejo obremeniti vo- ritorialnih aspiracij na špansko zila, surovine in pogon. Tudi v na- 0ZemUe na španske kolonije, vodilih finančnega nhnisiseiv, sofe** bila skoraj vsa ta načela usvojena, nedotakljivost Španije. Zalibog pa je vedno večje šte- Takoj po svoji avdienci pri Hit- vilo mest, občin in banovin, ki so p°ncet v Pariz, , .. , ’ x v , . ^ kjer je poročal zun. ministru Del- kljub vsem tem načelom in navo- bosu 0 SVOjj avdi€ncj prj Hitlerju. dilom uvedle davščine, ki so v na- S pomirljivo Hitlerjevo izjavo je sprotju s temi načeli in navodili in bila ustvarjena nova situacija in ki hilp kihih teinu notriene napetost zaradi Maroka je popu-ki so bile kljub temu potrjene I stlla Nemški listi so tudi objavili Tako pri občinskih ko tudi ba- Hitlerjevo izjavo pod naslovom: novinskih je treba uvesti terito- Veliko nemško dejanje za mir. rialno načelo, t. j. da se obreme- Francoski listi obširno komenti- niiiieio samo nsluce na ohmočiu rai° Hitlerievo iz3avo in naglašajo, njujejo samo usluge na omnoeju da .g bUa dosežena samo zaradi dotične občine oz. banovine. odločnega stališča francoske vlade. Nujno potrebno bi nadalje bilo, Zelo močno pa je vplivalo tudi da bi se banovinski proračuni, dejstvo popolnega sodelovanja uredbe iu pravilniki javne ra«l.- ^ žili, da bi se javnosti dala moz- s0 spoznali, da bi bilo prodiranje v nost, da zavzame k njim svoje sta- španski Maroko zelo nevarna pu-lišče. Nujno bi dalje bilo, da se stolovščina in so zato odločno na-, , v. i a m. • • i. I stopili proti tej nameri, določijo roki za potrjevanje ob-. g ti ring odpotuje s svojo soprogo činskih in drugih samoupravnih v Rim, da se podrobno informira proračunov tako, da bi mogle obla- o angleško-italijanskem sporazumu, sii tudi podrobne proučiti njih načela oz. določila. I žavnikov in admiralov. Tako je Koncem svoje spomenice prosi imel Eden daljši razgovor s prvim Centrala industrijskih korporacij admiralom angleške mornarice si- „v >• rom Hoareom ter prvim pomorskim finančnega ministra, da bi se ta lordom chatfieldom. V Gibraltarju načela izvedla že pri prihodnjih pa so se sestali trije admirali an-samoupravnih proračunih in da se | gleškega sredozemskega brodovja ne bi dovolilo nobeno povišanje I ki guvernerja Malte in Gibraltarja. sedanjih niti uvajanje novih dav- pOoSioflfv^iar ščm, zlasti pa ne tiosaiin, taks in jasno, da so bili španski dogodki podobno. glavni in edini razlog teh sestan- kov. Zaradi pomirjenja situacije ni izključeno, da pride doi blokade spec. trgovine z barvami in vzorci izključeno da pride doi blokade t • ur • o* • . spanske obali, da se prepreči dotok v Ljubljani, Stari trg. 1 oravnalni n0vih prostovoljcev v Španijo. Tu- sodnik Jurij Gregorc, sodnik di meja ob portugalski in franco-okrajnega sodišča, poravnalni ski meji bi prišla pod mednarodno upravnik odvetnik dr. D™5kovi& ^^go. ^ Narok za sklepanje poravnav koncem januarja. Listi poročajo, dne 20. februarja ob pol 9. Rok za da bo Hitler podal pri tej priliki oglasitev do 12. februarja. prvo bilanco nemške štiriletke ter izvedel velike notranje reforme. Po Nadalje je bilo uvedeno porav- poročilih nekaterih listov bo postal nalno postopanje o premoženju tr- Goring državni kancelar, dočim bo govca z mešanim blagom Alojzija Hitler v bodoče samo »Fiihrer«. ” »i t>„*o„r.oiTii and. Guverner nemške Državne banke Omahna v Žalcu. Poravna dr. Schacht bo še ta mesec obiskal nik Detiček, poravnalni upravnik pariz, kar je v zvezi z bližnjimi go-odvetnik dr. Gvidon Sernec. Na- spodarsklmi pogajanji med Franci-rok za sklepanje poravnave dne jo in Nemčijo. 26. februarja ob 9, rok ra ogl.,1- SeSKlTS tev do 20. februarja. Madrid se ni posrečila. Nacionalisti „____. „arA|r 7r, so sicer dosegli nekatere uspehe, 1 oseben ugotovitve .... tako zlasti vpostavitev zveze z uni-pretres naknadno jinjavljenin ter- verzitetnim mestom po cesti La jatev v zadevi trgovca Glavnika v Coruna, toda Madrida niso mogli Ljubljani se določa na dan 20. ja- zavzeti Nemške četeki sosodelo-■ „1, 11 vale v tej ofenzivi, so silno trpele nuarja ob 11. uri. | in pb moraj pranco odpoklicati s fronte. Cete madridske vlade so izvedle »Službeni list« 1 uspešno protiofenzivo in zavzele »SlUZDem lisi« J zopet vse svoje stare položaje, ki kr. banske uprave Dravske bano- so bili v njih rokah pred pričetkom vine z dne 13. januarja objavlja: Francove ofenzive Tudi zveza z ' ; . , , , . . Escorialom po cesti La Coruna je Ustavo islamske verske zajednice I obnovljena. — Na južni fron- kr. Jugoslavije — Odločbo kr. na- ti je bila Malaga silno bombardi-mestnikov o pretvoritvi nepopol- rana. Nad 300 ljudi je bilo ubitih. , on. Angleška vlada je strogo prepo- ne realne gimnazije v Murs Ivedala vsako nabiranje prostovolj-boti v popolno — Uredbo o izpre- oev ^ eno ab drugo špansko membi uredbe o prekinitvi zasta- vlado. . , xi -i.________ Rn7ala« Japonska vlada odločno deman- ranja kmetskih menic Razglas ^ vesfc da bl ^ na strani banske uprave o ljudskem aelu in prancove vlade tudi japonski pro-odkupnini za samoupravne ceste stovoljci. Tokijska vlada naglaša, v l 1 /38 — Razne razglase so-1 ^a ni priznala Francove vlade, v 1. 19o/./oo. g , I v Sovjetski Rusiji se v pospese- dišč in uradov ter razne druge ob- n€m tempu grade strategične ce-jave. f, Iste k zapadni meji. Zunanja trgov ns T—11 miiumnimi n in mmrr Možnost zboljšanja trgovinskih zvez s Palestino Po najnovejših podatkih je znašal 1. 1936 ves uvoz v Palestino 14 milijonov funtov ali približno 3 in pol milijarde din. Med uvoženimi predmeti je tudi zelo veliko takšnih predmetov, ki bi jih mogla dobavljati Jugoslavija. V zadnjih letih so trgovinski odnošaji med Palestino in Jugoslavijo sicer zelo •oživeli, vendar pa še niso takšni, kakršni bi mogli biti. Zlasti bi mogli v večji meri dobavljati v Palestino cement, gradbeni les in živino. Podrobnejše informacije dobe interesenti pri Zavodu: za |>ospeševanje zunanje trgovine v Beogradu, Ratnički dom. Ugoden razvoj svetovnega gospodarstva lz skoraj vseh držav poročajo, da se je njih gospodarstvo v letu 1936. zboljšalo in večinoma upajo, da bo zboljšanje trajalo še nadalje. V nekaterih državah je to zboljšanje zlasti močno in Nemčija, Anglija, Švedska, Avstralija, Juž-ua Afrika, Japonska poročajo o polni zaposlenosti delavstva. V Nemčiji se opaža celo pomanjkanje kvalificiranega delavstva. Samo v Franciji, kjer je bila tako notranja ko zunanja politična situacija izredno napeta, se še ne kaže zboljšanje. Ni pa niti v teh državah brezposelnost popolnoma izginila. Zlasti so ostali nezaposleni še delavci v onih strokah, ki so za splošnim gospodarskim razvojem zastale. Kako se je svetovna proizvodnja povečala, kažejo naslednje številke. Svetovna proizvodnja je znašala v milijonih ton: 1932 1935 1936 premog 957 1116 1220 nafta 181 226 250 surovo železo 39 74 90 surovo jeklo 51 99 125 Baker 0'9 1‘4 1‘6 svinec 1*1 1*3 1‘4 cink - 0*7 1'3 1'4 cin 0‘1 0'14 019 v tonah zlato 751 954 1050 srebro 5129 6468 8400 avtomobili (1000 kos.) 1977 5127 5850 umet. svila (1000 ton) 243 462 500 Kolektivna znamka za češkoslovaško blago Med češkoslovaškimi izvozniki je bil po daljših posvetovanjih sprejet predlog, da se uvede kolektivna znamka za češkoslovaško izvozno blago. Ta znamka bi se dovoljevala samo zanesljivim tvrdkam, ki so znane, da proizvajajo samo kvalitetno blago. Nova kolektivna znamka naj bi vsem tujim kupcem jamčila, da bodo dobili v resnici samo prvovrstno blago, če kupijo blago z novo češkoslovaško kolektivno izvozno znamko. Tudi pogoji, po katerih bi se prodajalo blago, označeno s to znamko, bi bili za vse blago enaki. Poleg tega se namerava uvesti za vse s kvaHietno znamko označeno blago skupna reklama. Nova znamka ne bi nadomestila sedanjih zaščitnih znamk, temveč Bi se uporaBljala v zvezi z zaščit-uimi ali pa samostojno. Nova kolektivna znamka Bi se tudi v trgovinskih pogodbah posebej zaščitila in propagirala. Nobenega dvoma ni, da bi mogla Češkoslovaška z novo kolektivno znamko zelo povečati svoj Xv<>z, ker je danes povpraševanje im kvalitetnem blagu vedno večje. * Glavni urad gospodarske Male •Rante bo še ta mesec otvorjen v Be°gradu. „ **r°met v sušaškem pristanišču 3e drgnil lani na 514.313 ton, za ,100°00 ton več, kakor je • 1932- ^ vedno pa ni do-‘^?ei„Brom€ta v 1. 1930., ko je zna-al 728.000 ton Promet v reškem pristanišču pada stalno in nevzdržno. Pred vojno je znašal še 2 milijona ton, 1. 1925 le še 680.000, 1. 1935. 571.508, lani pa samo 493.000. Sušak je torej Reko že prekosil. Avstrijsko-italijanska pogodba o preferencah za avstrijsko blago je bila podaljšana za eno leto. Po pogodbi je za okoli 140 avstrijskih predmetov znižana carina od 15 do 75°/o, in sicer za kontingente v višini od 2 do 8000 q. Cena bakru se je v Londonu zopet dvignila ter je od 1. 1930 prvič dosegla znesek 50 funtov za tono. Perzija je naročila na Poljskem 20.000 ton železniških tračnic za transiransko železnico. Francoska trgatev vina je dala letos 51 (1. 1935 31,9) milijonov hi vina. Vinske zaloge: so se zmanjšale od 102 na 66,8 milijona hi. Cena kavčuka je zaradi padca zalog od 800.000 ton na 342.000 narasla za 10 penijev pri funtu. Zlasti Amerika in Nemčija sta naročili silno mnogo kavčuka. Zaradi oslabljenja tečaja jene je japonska vlada sklenila, da bo še bolj omejila uvoz. Francoska avtomobilska tvomica Renault namerava zgraditi na Poljskem veliko tvornico avtomobilov. Tvornico bi zgradila skupno s poljskim kartelom »Malopoljska«. Ustanovni kapital v višini 60 milijonov frankov bi dala tvornica Renault. Družba »Sueški prekop« je znižala takse za tovorne ladje od 7 na 6, takso za druge ladje pa na 3 šilinge. Znižane takse stopijo v veljavo 1. aprila. I. G. Farben namerava svojo ustanovno glavnico povišati od 100 na 150 milijonov mark. Obdačenie kapitala Očitki tainika obrtniške v dr. Miš Na seji beograjske obrtne zbornice je njen tajnik dr. Mišič nastopil v daljšem govoru s trditvijo, da so delniške družbe mnoga premalo obdačene in da so dohodki države od družbenega davka mnogo prenizki. Ker nameravajo njegove trditve nekateri poslanci ponoviti tudi v bližnji proračunski debati, se bo o vsej tej stvari v naši javnosti mnogo razpravljalo in zato je dobro, če so tudi naši bralci pravočasno poučeni o tej zadevi. Tajnik dr. Mišič ije trdil v svojem referatu, ki je bil tudi že objavljen, v glavnem naslednje: Družbeni davek plačujejo podjetja, ki so zavezana na javno polaganje računov, in sicer delniške in komanditne družbe, družbe z 0. z., zadruge, zavarovalne družbe, hranilnice, državna in samoupravna pridobitvena podjetja, inozemske pravne osebe, ki imajo v naši državi registrirano podružnico. Davčna osnova znaša za zadruge, ki razdeljujejo čisti dobiček in hranilnice 10 %, za industrijska in rudniška 11% in za druga podjetja 12 odst. čistega dobička. Poleg tega plačujejo ta podjetja še dopolnilni davek, ki znaša 2 %, če rentabilnost ne znaša več ko 6 % in se polagoma zviša na 12 %, če presega rentabilnost 24 %. Donos družbenega davka je bil proračunan v milijonih din: 1. 1930/81 na 301,8 1931/32 160,0 1932/33 80,0 1933/34 120,0 1934/35 200,0 1935/36 . 190,0 Družbeni davek je bil 1. 1930/31 še skoraj prav tako velik ko pri-dobnina, nato pa je stalno padal in 1. 1935/86 je mesto proračuna-nih 190 dal samo 75 milijonov din. Kakšen pa je bil kapital teh družb? V državi je 677 industrijskih delniških družb. Tudi večina bank, 610 po številu, so delniške družbe. Tu treba nadalje našteti še 23 zavarovalnih družb, 175 trgovskih delniških družb in druga uvodoma omenjena podjetja. Vsa ta podjetja so plačala leta 1935 od čistega dobička 75 milijonov din. Po podatkih znanega gospodarskega publicista Vladiinira Ro-sonberga je znašala vsota vseh bilančnih pozicij teh podjetij leta 1934. 31,1 milijarde din, od česar odpade na industrijo 13,7, na denarne zavode 13,3, na trgovske in druge družbe 2,7 ter na zavarovalnice 1,2 milijarde din. Lastna sredstva, to je glavnica in rezerve, so znašale leta 1934 11 milijard din, to je za 1,2 milijarde več ko 1. 1931., ko se je kriza začela. Tudi rezerve so se od 1. 1931. do 1. 1935. povečale od 2,6 na 3,5 milijarde din. Nadalje so se povečali fondi za amortizacijo od 0.6 na 1,2 milijona din. Ker pa so se delniške družbe posluževale tudi tujega kapitala, so razpolagale leta 1934. z 28,2 milijarde din kapitala. Od tega velikega kapitala pa so dosegle družbe 365 milijonov din čistega (dohodka ter 251 idilijof-nov din izgube, da je ves njihov čisti dobiček znašal le 114 milijonov din, da je znašala donosnost vložene glavnice (brez rezervnih fondov in tujih sredstev) le 1.52%. Ker pa so ta podijetja prenesla na nov račun tudi izgube iz prejšnjih (let v višini 290,7 milijona din, se rentabilnost 1.52 % izpre-memi v izgubo 2.2 % od vloženega kapitala. Od 114 milijonov din čistega dobička so plačala vsa ta podjetja 75 milijonov din ali 65 % družbenega davka. Ce prištejemo k tem še vse druge doklade in davščine, potem iz tega sledi, da je šel ves čisti dobiček za državne in samoupravne davščine. Tajnik dr. Mišič analizira nato te podatke ter trdi, da je iz njih razvidno, da so neresnični, to je, da je moral biti čisti dobiček družb večji. Dr. Mišič utemeljuje svoje trditve še s tem, da plačajo obrtniki, katerih celotni kapital znaša samo 2,25 milijarde, torej enajstkrat manj, 76 milijonov clin davka, torej za 1 milijon v6Č ko vsa podjetja zavezana družbenemu davku. Ilslužbenski davek pa je dal 250 milijonov din, torej celo 3 krat več kakor ves družbeni davek. Iz tega sledi, da plačuje podjetje tem večji davek, čim manjši kapital ima. Zato zahteva dr. Mišič, da se ta davčna praksa neha. * K izvajanjem dr. Mišiča bi pripomnili, da je v njegovih izvajanjih na vsak način mnogo jedra in da vse to vprašanje tudi zasluži da se temeljito obravnava. Vendar pa bi takoj pripomnili, da se mora to vprašanje obravnavati brez vsakega davčnega sadizma in da pra vilna presoja vsega vprašanja za- hteva, da se upoštevajo tudi vse napake naše davčne uprave in našega davčnega sistema. Poudarili smo že glede pridobnine, da je lestvica davčne osnove previsoka, isto velja tudi glede družbenega davka. Poleg tega se uvajajo pri nas vedno nove novotarije, da se podjetja obdačujejo z novimi davščinami tudi za par let nazaj. Poleg tega morajo industrijska podjetja imeti tudi močne rezerve, ker jih drugače more takoj uničiti že kratka kriza. Skratka: naš davčni sistem se mora izpopolniti v tem smislu, da bo davčna morala mogoča, ne pa da bo tisti veljal za norca, ki pravilno napoveduje svoj dobiček. Lani smo v Sloveniji doživeli v tem oziru zelo drastičen primer, ko je bila slovenskemu industrialcu, ki je po vesti napovedal več milijonski čisti dobiček, zvišana davčna osnova še za nekaj milijonov, dočim se enako velikim pod jetjem, ki so izkazala neprimerno manjši dobiček, ni prav nič zvišala od njih napovedana davčna osnova. Glede Slovenije moramo še posebej pripomniti, da so večinoma vsa njena industrijska podjetja prav temeljito obdačena, neprimerno bolj ko v drugih pokrajinah. Zato tudi ni nobena tajnost, da imajo velika tuja podjetja svoj sedež v Beogradu, ker plačujejo tam nižje davke, ker ni tam davčna praksa takšna ko v Sloveniji. Zato se je tudi že ponovno govorilo, in ne samo govorilo, da bo to ali ono podjetje preneslo svoj sedež iz Slovenije v Beograd. Zato je treba plačevanje družbenega davka pogledati tudi s te plati, da se bo v resnici v vsej državi plačeval družbeni davek v enaki meri in da ne bo Slovenija v tern oziru privilegirana. Tudi pri plačevanju družbenega davka mora zavladati enakopravnost! napačno je, da ni kmečka zaščita individualna in se zato tudi ne more enostavno raztegniti na druge stanove. Op. ured.) 6. Predpis mestnih davščin naj dovoljuje finančni minister le v znosni višini. Vse te zahteve posestnikov novih hiš so v vsakem pogledu utemeljene in le v občnem interesu je, da se tudi izvedejo, ker se bo potem gradbena delavnost nedvomno znatno povečala. Ne razumemo pa, zakaj so posestniki novih hiš komplicirali izvedbo svojih žalitev še z zahtevo, da se obtok bankovcev poveča. To vprašanje vendar ni v direktni zvezi z osnovnimi interesi posestnikov novih hiš in zato te zahteve tudi ni bilo treba postavljati. Upravičene zahteve posestnikov novih hiš Samo v Ljubljani je bilo po vojni sezidanih okoli 4000 novih hiš. Le neznaten del novih hišnih posestnikov — približno 10% vseh — je mogel sezidati te hiše brez kredita. Večina pa je mogla hiše dokončati le s posojilom, ki ga pa morajo seveda obrestovati in odplačevati. Vsak teh novih hišnih posestnikov je na podlagi svojih prihrankov, svoje plače in najemnine, ki bi jo dobil od hiše, sestavil do podrobnosti izdelan načrt, kako bo svoj dolg poravnal. Mnogi so pri tem računali seveda tudi na ugodnosti, ki so ob začetku zidanja veljale za nove hiše, kakor razne davčne olajšave in drugo. Nenadoma pa so bile vse te ugodnosti preklicane in ves finančni načrt je padel v vodo. Poleg tega pa so prišli še novi davki, da so prišli novi hišni posestniki v najtežjo situacijo, mnogi pa so tudi izgubili hišo in vse prihranke, ker niso mogli več redno odplačevati svojih obrokov. Iz vseh teh vzrokov je še danes položaj večine novih hišnih posest- nikov zelo težaven in zato je razumljivo, da ima društvo posestnikov novih hiš mnogo članov in tudi že več podružnic. Skupna stiska je vedno najmočnejši agitator. Preteklo nedeljo so zborovali v Ljubljani posestniki novih hiš in po obširnih in utemeljenih poročilih so postavili naslednje zahteve: 1. S posebno uredbo naj se obrestna mera za hipotekarne dolgove pri denarnih zavodih zniža na največ 5%. 2. Zgradarina na nove hiše naj se zniža na 3%, kakor je bilo prvotno določeno. 3. Stanovanja hišnih posestnikov naj davčna uprava za 30% niže ocenjuje kakor pa stanovanja najemnikov. 4. Davčne olajšave za hiše, ki so bile zidane po 1. 1918., naj se podaljšajo na dobo 20 let. 5. Prezadolženim hišnim posestnikom, ki so brez lastne krivde zašli v plačilne težkoče, naj se prizna ista zaščita ko kmetskim dolžnikom. (Zopet se izkazuje, kako Bata napreduje Tvornica Bafa v Borovem je lani izdelala 5,190.000 parov čevljev. Prodaja čevljev se je povečala od 4'3 na 4'7 milijona din. Število prodajaln je naraslo od 410 na 515. Vrednost investicij se je povečala od 871 na 1077 milijona din. Število nameščencev se je povečalo od 3260 v 1. 1935. na 3750 v 1. 1936. Davki so narasli od 19,2 na 21,5 milijona din. Seveda pa je treba pri davkih pripomniti, da iz podatkov, kakor jih navaja Batin list »Borovo«, ni razvidno, za katere davke je plačal Bafa ta znesek. Kajti lani se je v vsakem inseratu »Bate« omenjala približno ista vsota, a je takrat navajal Bafa kot svoj davek tudi uslužbenski davek, ki so ga plačali njegovi nameščenci. Zato bi bilo edino pravilno, če bi Bafa navedel, koliko je plačal družbenega davka in koliko davka na dividende ter tudi navedel, koliko je napravil čistega dobička. Če se kdo hvali, da je prodal v enem letu za 400.000 parov več čevljev, če kdo objavlja slike, kako bodo čez štiri leta iz-gledala njegova silno povečana podjetja, potem je jasno, da so tudi njegovi dobički spet silno narasli. Da so se dobički morali naravnost silno povečati, dokazuje tudi to, da je lani otvoril Bafa nad 100 novih prodajaln. — Upamo, da bo davčna uprava postopala po zadnjem navodilu finančnega ministra. v barva, plesira in Ze v 24 urah iid. škrobi in svetlolika srajce, ovratnike in manšete. Pere, suši, monga in lika domače perilo tovarna JO S. REICH Poljanski nasip 4-6. Šelenburgova ul. 8 Telefon št. 22-72. Ljubljanska mestna hranilnica je znižala obrestno mero za posojila, in sicer v naslednji višini: 1. za čista menična posojila od 9 na 8%, 2. za hipotekarna posojila in kredite od 8 na 7% in 3. za občinska posojila od 8 na 7%. Občni zbori VI. izredni občni zbor Jugo- češke, Jugoslovansko-češke tekstilne industrije v Kranju bo v sredo, dne 3. februarja ob 11. v družbenih prostorih. Na dnevnem redu je tudi sklepanje o porabi čistega dobička. Glasovalno pravico imajo samo delničarji, ki zalo-že vsaj 10 delnic 6 dni pred občnim zborom pri družbini blagajni. Vinski sejem in razstava v Ivanjkovcih bosta v torek, dne 19. januarja v dvorani tik kolodvora. Sejem traja nepretrgoma od 8. do 18. ure. Na razpolago bodo izvrstna vina iz ormoško-ljutomer-skega vinskega okoliša iz 1. 1936. In 1935. Cene zmerne. Fr. Zelenik: Srečen Leta 1870. je sedel na zunanjem valobrariu pristanišča Sydney v Avstraliji ribič in skušal ujeti morskega volka, ki se je lačen podil po morju ob valobranu. Moral je pa ta ribič v mesto, zato je poklical v bližini stoječega postopača in mu rekel, da naj pazi na lovilno napravo. Ce se bo ujel morski volk, bo vsebina želodca njegova. V želodcu morskega volka se namreč večkrat najdejo najrazličnejši in tudi zanimivi predmeti. Res se je ujel precej velik volk, katerega so spravili s težavo na suho. V želodcu so našli škatlo sardin in kratek suknjič. To je vzel postopač in odšel s svojim deležem. Drugi dan se zglasi ta postopač pri bogatem senzalu z volno v Sidii'eyu. »Predlagam vam dobro kupčijo, vendar stavim pogoj, da bo polovica dobička mojega.« Sen-zal je bil zadovoljen s tem pogojem. »Imam točno poročilo, da se bodo cene volne že v enem tednu gotovo dvignile za več ko 80 odstotkov«. »Kako pa veste to?« Postopač potegne iz žepa časopis, kateri je bil za teden dni mlajši kakor so bili časopisi, katere so imeli tistega dne v Sidneyu. »Ta časopis vsebuje poročilo, o katerem tu v Avstraliji še nihče nič ne ve. Francija je napovedala Nemčiji vojno. Ker se potrebuje za vojaštvo mnogo obleke, so se začele cene volne naglo dvigati. »Odkod pa imate ta časopis?« — »V želodcu morskega volka sem ga našel.« Tiste čase so morski volkovi mnogo hitreje plavali kot ladje. Pristaniški postopač je jako obogatel. Leto dni kasneje so začeli Avstralci polagati prvi kabel. zastopa ta, če ima po dva, jo zastopata oba skupno. Izbriše se poslovodja Ivan Seunig, vpiše pa se poslovodja Milan Petrič, tovarnar v Tacnu. Teharska lesna industrija družba z o. z. — Teharje pri Celju. Na mesto umrlega likvidatorja družbe Evgena Jarca v Ljubljani se postavlja za likvidatorja abs. jurist Vojteh Jarc v Ljubljani. Izbrisale so se naslednje tvrdke: A. Drofenik, trgovina z modnim, manufakturnim, galanterijskim in konfekcijskim blagom — Celje, zaradi opustitve obrata. Anton Krejči, trgovina s klobuki in krznarija v Ljubljani — zaradi opustitve obrata. Mestna plinarna v Mariboru — zaradi vključitve v tvrdko »Mestna podjetja Maribor«. I. & G. Jelovšek, trgovina s špecerijskim in galanterijskim blagom na Vrhniki — zaradi opustitve obrata. »Prehrana«, družba z o. z. v Celju, — zbog razdružitve in izvršene likvidacije. Pkvlina Javorsky, Sava-Jesenice — zaradi opustitve obrata. Kako žive nemški delavci Povprečen zaslužek kvalificiranega delavca 140 mark Vpisale so sc naslednje izprc-membe: »Indus«, tovarna usnja in usnjenih izdelkov, družba z o. z. v Ljubljani. Vpiše se nadaljnji poslovodja Anton Gerzinič, ravnatelj Trboveljske premogokopne družbe. Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Mariboru. Izbriše se zbog izstopa član predštojništva Drago Rosina. Pfcter Magerl, pačna žaga, produkcija lesnih izdelkov in trgovina z lesom in lesenimi izdelki — Pekel pri Poljčanah. Obratni predmet odslej: lesna industrija. Savinja, družba z to. z., tvorhica kemičnih izdelkov — Tacen pod Šmarno goro. Z notarskim zapisom se je izpremenila družbena pogodba. Družba ima enega ali več poslovodij. Če ima enega, jo A. Šarabon UUBLUIU • Uvoz kolonijalne robe Veletrgovina s špecerijo Velepražarna za kavo Hlini za dižave Glavna zaloga rudninskih voda Brzojavni naslov: ŠARABON LJUBLJANA Telefon št. 26-66 Ustanovljeno leta 1886 Znano je, da je nemški delavec od nekdaj živel mnogo bolje ko naš delavec. To svoje boljše življenje si je nemški delavec tudi zaslužil, saj so bili nemški izdelki na glasu kot izvrstni izdelki, ki so se zato tudi povsod po svetu dobro plačevali. Kako dobro se je nekoč živelo v Nemčiji, o tem bi mogli povedati tudi naši nekdanji vestfalski rudarji, ki so sicer opravljali večinoma le težka in ne predobro plačana dela, ki pa so vendar neprimerno bolje živeli kakor pa so živeli pred izselitvijo v svoji domovini. Vse pa kaže, da se je razmerje med življenjem našega in nemškega delavca v zadnjem času zelo izpremenilo in da imamo tudi že v Sloveniji podjetja, ki plačujejo svoje delavce bolje, kakor pa jih plačujejo v Nemčiji. Za Kranjsko industrijsko družbo na Jesenicah se to že more trditi. Kako zelo je padel življenjski standard nemškega delavca, kaže članek, ki ga je objavila »Frankfurter Zeitung« z dne 31. decembra pod naslovom »Gospodinjiti v pravem pomenu besede«. V tem članku navaja med dru gim naslednje: Delavec, 40 let star, poročen, a brez otrok zasluži po vseh odtegljajih okoli 34 mark na teden ali 140 mark na mesec. Od teh mark plača za stanovanje, eno sobo s kuhinjo, 43 mark, torej približno eno tretjino, za električni tok in plin 7 do 9 mark, za kurjavo pa 5 mark. Za prehrano se računa za 2 osebi 2 marki na dan, torej 60 mark na mesec. Da izda delavec le 2 marki na dan za osebo, pa se šine kuhati le eiikrat na dan. Glavna jed je zvečer. Za kosilo si vzalne delavec jed s seboj, žena pa si pogreje ostanek večerje za opoldne. Za kruh se računa dnevno en funt, na kruh se ne namaže več, surovo maslo, temveč margarina, ki vfelja 65 do 96 fenigov za funt (pol kg)r, Krompirja se potrošita dnevno 2 funta. Krompir se navadno zaku-hd škilpno z mesom ali ribd. Le ena jed je običaj v delavski rodbini. Seveda se navadno uporablja le najcenejše meso ali kosti, le izjemoma skuha gospodinja tudi kaj boljšega. Sir se kupuje le najcenejši (po 25 do 30 fenigov za četrt fiinta), prtov tako mesni izdelki. Zelo malo se porablja sočivje, več pa zelja, repe in zelene solate. Topla večerja zato za dve osebi dostikrat ne velja več ko 25 do 30 fenigov. Kadar gre gospodinja na trg, še navadno ne ve, kaj bo kupila, temveč kupi to, kar se ji zdi najcenejše. Po izdatkih za stanovanje, hrano, plin, električni tok in kurjavo, ostane delavcu še 24 mark. Za pranje porabi gospodinja navadno 4—5 mark, za tobak delavec okoli 2 marki, ker kadi samo pipo, ne pa cigarete. Ostanek mora zadostovati za nabavo perila in obleke. Če si kupi delavec novo obleko, potem je s tem njegov proračun obremenjen za najmanj tri mesece. Za zabavo in pijačo torej delavcu ne preostaja skoraj nič. Toda ne dobivajo vsi delavci po 140 mark mesečno, temveč mnogi dobivajo tudi manj. Ti se morajo seveda še bolj omejiti. Seveda pa bi bil račun napačen, če bi pretvorili teh 140 mark v dinarje po uradnem tečaju 17’50 din za marko. Kajti draginja v Nemčiji je neprimerno večja, kar sledi že iz tega, da računa za osebo kot minimalni izdatek eno marko na dau. Torej 35 din za dve osebi na dan, kar je Znatno več ko pri nas. Upoštevati j>a je tudi to, da pri sedanjem strogem režimu v Nemčiji gotovo ni poročala »Frankfurter Zeitung« pesimistično, temveč prej optimistično. Razmere, v katerih živi nemški delavec, so zato v resnici težke, kar gotovo tudi ne bo brez vpltoto na pbtek štiriletke. bavo moke za dobo od 1. januarto do 31. marca za mestno zavetišče za onemogle v Japljevi ulici. Kol-kovane ponudbe je vložiti do 16. januarja do 11. dop. v mestnem sčc. političnem uradu. Mestno poglavarstvo v Celju razpisuje oddajo težaških, zidarskih in železobetonskih del trinadstropne zgradbe Delavskega doma na Vrazovem trgu. Pojasnila in razpisani pripomočki pri mestnem poglavarstvu v Celju. Ponudbe se morajo poslati do 1. februarja do desetih. Uprava bolnišnice za duševne bolezni v Novem Celju bo potrebovala do 31. marca 10.000 kg moke št. 5, 4000 kg moke št. Og, 1000 kg moke št. 2, 300 kg pšeničnega zdroba. Ponudbe je poslati do 22. januarja opoldne na upravo bolnišnice. »Službeni list« kr. banske uprave Dravske banovine z dne 6. januarja objavlja: Odločbe kraljevskih namestnikov: o izločitvi nekaterih krajev iz občine Metlika-okolica in priključitvi k občini Semič, o izločitvi nekaterih krajev iz občine Križe in njih priključitvi k novi občini Golnik ter o preimenovanju občine Breg v občino Hajdino — Uredbo veterinarske fakultete univerz v Beogradu in Zagrebu — Razne ratifikacije mednarodnih pogodb — Razne razglase sodišč ih uradov ter razne druge objave. Doma in po svetu jetje pravi, da ne gre za. mezdni spor. Pričakovati je, da stavka ne Nasprotja v zagrebški zbornici Na Zadnji plenarni seji zagrebške trg. industr. zbornice je bil sprejet proračun, ne da bi predsednik zbornice dovolil zastopniku industrialcev Milanu Prpiču pred glasovanjem besedo. Industrialci so zato korporativno zapustili sejo. Nato je sklical predsednik združenja industrialcev Vladimir Arko posebno sejo združenja, na kateri so bile sprejete naslednje ugotovitve in zahteve: Industrialci so s postopanjem in izjavo vodstva zbornice nezadovoljni. Industrijski odsek zbornice naj dobi tako popolno samostojnost, da se more izpremenitj takoj ,v samostojno zbornico. Načina, kakor je bil sprejet proračun, in zato tudi ne proračuhto, ne morejo priznati in zahtevajo, zato, da. banska uprava vrhe proračun zbornici, da znova o njem razpravlja. Mil. Prpiču izrekajo industrialci svoje zaupanje. Dobave - licitacije Novoletna amnestija je bila izdana. Splošna amnestija se izreka za nekatera kazenska dejanja po zakonu o zaščiti države in za vse tiskovne prestopke. Kazen, se briše osebam, ki so bile od civilnih sodišč obsojene na zapor do največ 1 leta ali na globo do 500 din. Delno pa se znižajo kazni osebam, ki so bile obsojene na več ko 12 mesecev. Odpust kazni znaša največ polovico kazni. Djordje Vajfert, bivši guverner Narodne banke, je umrl v Beogradu v starosti 86 let. Pokojnik je bil sicer po rodu Nemec, rojen v Pančevu, a se je popolnoma asimiliral. Za napredek srbskega gospodarstva si je pridobil mnogo zaslug. Umrl je poslanec Milan Dobro -vic, ki je zastopal okraj Daruvar, kjer Je bil ravnatelj pivovarne. Izvoljen je bil na Jevtiičevi listi, sedaj pa je bil član JRZ. Za brigadnega generala je bil med drugimi imenovan polkovnik Dceaneva, ki je med vojno služboval pri 17. pešpolku ter se v vojni odlikoval kot izredno hraber oficir. Jadranska Straža namerava začeti akcijo, da se ustanovi posebno ministrstvo za pomorstvo. Z gradnjo Hrvatskega kulturnega doma na Sušaku bodo začeli marca meseca. Nova palača bo imela 14 nadstropij. Gradbena sezona je bila lani v Splitu mnogo boljša kakor predlani. L. 1035 se je zgradilo stavb le za 3 milijone din, 1. 1936 pa za 19,5 milijona. Vsi dohodki zagrebške carinarnice so znašali v 1. 1936 286,2 milijona dinarjev. Proizvodnja jugoslovanskih opekarn je v 1. 1936. narasla ter so v 1. 1936. mogle izkoristiti že 50—60 odstotkov svoje kapacitete, kar je za 15 odst. več ko v 1. 1935. Proizvodnja je že dosegla ono v letu 1931. Tudi cene so se zboljšale v nekaterih krajih, in sicer za 6 do 10 odstotkov. 580 rudarjev v Trepči je stopilo v stavbo ter ostalo v jami. Pod- bo dolgo trajala. Pri Dugem otoku je trčil italijanski parnik »Morca« s talro silo v italijanski 150.0 tonski parnik »Ubertas«, da se je slednji potopil. Posadko so rešili. Potopljeni parnik je bil last tržaškega Lloyda. Londonski list »Times« hvali v uvodniku Blumovo vlado ter pravi med drugim, da je pozicija Bluma mnogo bolj varna ko marsikaterega prejšnjega francoskega ministrskega predsednika. Pridobil si je zaupanje večine Francozov. Vsa prorokovanja o rdeči revoluciji ali fašistični diktaturi so propadla.. Blum je ostal zvest svoji nameri, da bo sicer socialistični program izvajal, pustil pa bo socialistične doktrine pri miru. Blumovo konstruktivno obravnavanje delavskega vprašanja Je na vsak način notranjo situacijo Francije utrdilo. Popuščanje brezposelnosti, povečanje industrijske proizvodnje ter investiranje že dolgo imobilnega kapitala, vse to dokazuje, da se je gospodarski položaj Francije znatno zboljšal. Dobro pa vodi Blum tudi zunanjo politiko in kljub sovjetskemu paktu, ki pa ga je podedoval od desnice je dokazal, da nikakor ne pleše tako, kakor žvižga Moskva. Komunistični poslanci so zato tudi že nastopili proti njemu, toda njih odhod je bil več ko nadomeščen s podporo, ki jo je dobil Blum od sredine. Italijanski ministrski svet je strogo prepovedal zaradi čistosti plemena vsak zakon med Italijani in domačinkami v Etiopiji. Nizozemska prestolonaslednica bo prebila del svojih medenih tednov na Poljskem, v zimskih letoviščih pod Tatro. Drugi veliki proces proti trockistom se začne v Moskvi dne 11. marca. Med obtoženci je tudi znani sovjetski novinar Radek. Število brezposelnih je na Češkoslovaškem v decembru 1936 padlo na 617.000. To je najnižje število brezposelnih na češkoslovaškem v zadnjih petih letih (v decembru). Na češkoslovaškem so železniške proge že tako zboljšali, da bodo smeli vlaki deloma voziti tudi s hitrostjo 120 km na uro. Češkoslovaška obrtniška stranka bo znova vložila v parlamentu predlog, da se brez izjeme prepovedo vse trgovine ž enotnimi cenami. Litovska vlada je dala zapreti vse poljske šole na Litovskem. Verjetno je, da pride do represalij poljske vlade. Stavkovna gibanja v Franciji se polagoma likvidirajo. Sedaj stavka samo še okoli 10.000 delavcev. . Lord Rothermeere, znani pokrovitelj madjarskih imperialistov, je bil te dni v Berlinu, kjer je bil sprejet tudi,od Hitlerja. Zaradi devalvacije švicarskega franka se je dvignil tujski promet v šVici, ker so se vse cene pocenile za 30 do 40°/n. Samo v Basel je prišlo v času od 19. do 29. decembra 76 posebnih potniških vlakov z zimsko-sportnimi gosti. Japonska prestolnica Tokio ima baje že nad 6 milijonov prebivalcev. , ....... Huda epidemija hripe razsaja v južni Angliji. Dosedaj je obolelo nad 3 milijone ljudi. Radi)) Ljubljana Kr. banska uprava Dravske banovine razpisuje za oddajo kamnoseških del pri vseueiliški knjižnici v Ljubljani III. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 25. januarja ob 11. dopoldne. Uradno odobreni proračun: din 477.260 24. Kr. banska uprava Dravske banovine razpisuje za rekonstrukcijo mostu v Goriči vasi I. javno po nudbeno licitacijo na dan 12. februarja ob 11. dop. Vsota odobrenega proračuna: din 73.705‘01. Mestno poglavarstvo v Ljubljani razpisuje v skrajšanem roku do- Trgovec, vsestransko naobražen, želim mesto kot poslovodja ali skladiStnik. Položim 50.000 Din kavcije v gotovini. Cenj. ponudbe na upravo Trgovskega lista pod „Din 50.000*—“. 535 '/M Ijinjl 555 555 liliji 535 55! KLIŠE) E vseh vrsl- por fotografijah* ali risba K iw vri ujm najscAidnefie ki a rna ST »D EU HUB LIANA DALMATINOVA 13 Četrtek, dne 14. jan. 12.00: Koncertni plesi (plošče) — 12.45: Vreme, poročila — 13.00: čas, obvestila— 13.15: Plošče — 14.00: Vreme, borza — 18.00: Koncertni plesi (radijski orkester) — 18.40: Slovenščina za Slovence (dr. R. Kolarič) 19.00: čas, vreme, poročila — 19.30: Savez Sokola kralj. Jugoslavije — 19.50: Deset minut zabave — 20.00: Koncert zbora balalajk »Ruslan« — 20.50: Revel: Dafnis in Kloe, simfonična suita (plošče) — 21.10: Narodne pesmi s sprem-ljevanjem radijskega orkestra. Sodelujejo: ga. Dragica Sokova, Vida Rudolfova, Svetozar Banovec in Tone Petrovčič — 22.00: čas, vreme, poročila — 22.15: Cimermanov trio. Petek, dne 15. jan. 11.00: šolska ura: Zgodovina pisemske znamke 12.00: Ura slovenske pesmi in glasbe (plošče) — 12.45: Vreme, poročila — 13.00: čas, obvestila — 13.15: Plošče — 14.00: Vreme, borza — 18.00: ženski poklici (gdč.Lipovšek Slava) — 18.20: Plošče — 18.25: Nega las (gdč. Marija Žirovnik) — 18.35: Dva odlomka iz operete »Maskirana ljubezen« (plošče) — 18.40: Francoščina (dr. Leben) — 19.00: čas, vreme, poročila — 19.30: Jovan Cvijič, ob lOletnici njegove smrti — 19.50: Zanimivosti — 20.00: Vesele narodne pesmi (pojeta Svetozar Banovec in Vekoslav Janko, harmoniko igra Avgust Stanko) — 20.45: Prenos iz male filharmonične dvorane (čelist g. Aleksander Popov) — 22.00: čas, vreme, poročila — 22.15: Plošče — 22.30: Angleške plošče. Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega lista«, njegov predstavnik dr. Ivan Pless, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d. d., njen predstavnik Otmar Mihalek, vsi v Ljubljani.