Bon iahko unoviite samo v trgovini EUROSPIN NAZARJE, Prihova ulica 56, 3331 ŠTEVILKA tt IOXLVJl IO JULIJ 20 i 5 CENA l.GOEUK Ob nakupu katerekoli vrednosti, s predložitvijo tega bona prt blagajni, prejmete BREZPLAČNO Flips Sneki z arasidi 120 g Na Menini planini obeležili 70-letnici legendarnega preboja in osvoboditve B«i vflja isno od 1\). do b. JCls. Z1 Mncm piijTirte 1 bifipdicn :JelrL fciii V: nt stitcTiijc, nj rwtun lahto ■^mo I W!p-in -¿tki bni1 ¡i origniV liifcflvnr.Vflii Ji i'. .'mna >iSfrj i1rqdmi STRAN 7 Oglasi 2 Savinjske novice št. 27, 3. julij 2015 I Iz vsebine: Tema tedna: V obravnavi zakon o odpisu dolgov najrevnejšim prebivalcem....................4 Zgornjesavinjski zdravstveni dom: Župani in direktorica dogovorili potrebne spremembe v javnem zavodu........6 Občina Rečica ob Savinji: Poletje in jesen bodo zaznamovala številna sanacijska in vzdrževalna dela........6 Planica: Investicije v ceste so tudi razvojni projekti .... 8 Medgen borza: Predstavitev knjige Šaljive zgodbe pod rečiškim zvonom........................................10 4. dan trajnostne mobilnosti: Na vdih gorskega zraka v Logarsko dolino 11 5-letnica okteta Žetev: Praznovanje kresne noči v Luče privabilo okoli 1.000 obiskovalcev...............12 Tretja stran MasterChef Slovenija: Predstavljamo Jerneja Nejca Goličnika .....15 20. mednarodni atletski miting: Mihalinčeva brez konkurence.........................18 Bodo najbolj ekonomsko ogroženi z odpisom dolgov lažje zadihali? V začetku letošnjega leta je hrvaška vlada najbolj socialno ogroženim državljanom odpisala dolgove. Pogoje za odpis dolgov naj bi izpolnjevalo okrog 60 tisoč državljanov, ki jim bodo odpisani dolgovi v višini do 25 tisoč kun (približno 3.250 evrov), ki so nastali do 30. septembra 2014. Ocene stroškov tega ukrepa so zelo različne in se gibljejo od 210 milijonov kun (27 milijonov evrov) do 2,1 milijarde kun (260 milijonov evrov). Hrvaška vlada pričakuje, da bodo pozitivni dolgoročni ekonomski učinki odtehtali kratkoročno investicijo. Vlada je prepričala tudi nekaj mestnih občin, javnih in zasebnih podjetij, telekomunikacijskih podjetij ter devet bank, da državljanom odpišejo njihove dolgove. Pri nas se je za podoben ukrep najprej zavzela Združena levica in pripravila predlog zakona o enkratnem odpisu dolgov, s katerim bi najbolj zadolženim državljanom omogočili odpis neplačanih računov. Med upravičence za odpis dolgov bi se lahko uvrstile najranljivejše skupine prebivalstva, ki ne zmorejo plačevati položnic za redne življenjske stroške, kot so ogrevanje, odvoz smeti, voda, elektrika, neprofitna najemnina in podobno, odpis pa bi bil možen samo za nazaj, in sicer za neplačane račune do 1. januarja 2015. Parlamentarni odbor za finance in monetarno politiko je omenjeni predlog zakona v začetku junija ocenil kot neprimernega za nadaljnjo obravnavo, medtem pa je vlada začela s pripra- vo svoje rešitve te problematike. Na dopisni seji, ki je potekala 1. julija, je vlada predlog Zakona o pogojih za izvedbo ukrepa odpusta dolgov potrdila in ga poslala v obravnavo državnemu zboru po nujnem postopku. Poglavitna rešitev zakona je določitev posebne davčne ureditve za izvedbo ukrepa odpisa dolga državljankam in državljanom, in sicer z oprostitvijo plačila dohodnine od dolga, ki se odpusti dolžniku - fizični osebi. Predlog zakona poenostavlja tudi izvedbo odpisov dolgov na strani upnikov in določenih dolgov s strani države. To pomeni, da nihče v postopku odpusta dolgov ne bo imel dodatnih stroškov in da bodo postopki poenostavljeni. V predlogu zakona so jasno opredeljeni dolžniki, in sicer so to prejemniki denarne socialne pomoči, varstvenega dodatka, veteranskega dodatka, določeni prejemniki otroškega dodatka, kot tudi osebe, katerih dohodki in premoženje se upoštevajo pri ugotavljanju materialnega položaja. Sprejem zakona po nujnem postopku naj bi omogočil razbremenitev socialno najbolj ogroženih do jeseni, saj se takrat pojavi vrsta novih stroškov, povezanih zlasti z novim šolskim letom in novo kurilno sezono. Glavni in odgovorni urednik mag. Franci Kotnik ISSN 0351-8140, leto XLVII, št. 28, 10. julij 2015. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Glavni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-po-šta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske. com. Cena za izvod: 1.60 EUR, za naročnike: 1.44 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Benjamin Kanjir, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Darinka Presečnik, Franjo Pukart, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Slavica Tesovnik, Primož Vajdl, Aleksander Videčnik. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 9,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Savinjske novice št. 28, 10. julij 2015 3 Tema tedna V obravnavi zakon o odpisu dolgov najrevnejšim prebivalcem VLADA ZELI POMAGATI SOCIALNO NAJBOLJ OGROŽENIM DRŽAVLJANOM Vlada je sprejela predlog zakona o pogojih za izvedbo odpusta dolgov. Z njim želi pomagati socialno najbolj ogroženim državljanom, katerim naj bi se odpisali dolgovi, ki izvirajo iz stroškov gospodinjstva oziroma iz rednih življenjskih stroškov. V vladi si želijo, da bi bil zakon sprejet do jeseni, ko so pred ljudmi novi večji stroški, povezani s prihodom novega šolskega leta in ogrevalno sezono. Vsekakor pa naj bi se odpisovali dolgovi, ki so socialno najšibkejšim nastali do 31. decembra lani, vlada pa želi zagotoviti takšne pogoje, da zaradi odpisa ne bodo dodatno obremenjeni niti upniki, ki bodo dolgove odpisali, niti dolžniki. POMOČ LE NAJREVNEJŠIM Predlog zakona predvideva, da bi se dolgovi odpisovali le najrevnejšim državljanom, predvsem prejemnikom denarne socialne pomoči, varstvenega dodatka, veteranskega dodatka in prejemnikov otroških dodatkov iz (večinoma) prvih dveh najnižjih dohodkovnih razredov. Gospodarska kri- za, ki traja že vrsto let, in posledična visoka brezposelnost, sta povzročili velik porast prejemnikov denarne socialne pomoči. Poleg tega je že preko polovica brezposelnih dolgotrajno v takšni situaciji, kar pri večini povzroča kopičenje dolgov. Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti so zato prepriča- ni, da jim lahko iz najhujše socialne stiske pomagajo z odpisom dolgov, a le tistih, ki so bili pridelani do 31. decembra 2014. ODPIS DOLGOV BREZ STROŠKOV ZA DOLŽNIKA IN UPNIKA Strokovnjaki opozarjajo, da je potrebno postopek odpisa dolgov dobro urediti. Poglavitna rešitev zakona je tako določitev posebne davčne ureditve, namenjene izvedbi ukrepa odpisa dolga državljankam in državljanom. Predlagatelj z odpisom dolgov ne želi nalagati dodatnih stroškov državljanom, saj bi jih s tem popeljali v začaran krog, zato s predlogom zakona določa oprostitev plačila dohodnine od dolga, ki se odpusti dolžniku - fizični osebi. Izvedbo odpisa dolgov poenostavlja tudi na strani upnikov. Tako tudi upnik v postopku odpusta dolgov naj ne bi imel dodatnih stroškov. Pomemben je podatek, da upniku ostaja pravica, da k odpisu dolga pristopi prostovoljno. Odpis dolga bo tako izveden na podlagi sporazuma med pristojnim ministrstvom ter upniki, ki imajo terjatve do socialno najšibkejših državljanov. Mednje spadajo pred- vsem podjetja, podjetja s področja energetike, komunalna podjetja, občine, šole in vrtci. Z ministrstva so že sporočili, da se o odpisu dolgov pogovarjajo z vsemi naštetimi in tudi z vsemi župani mestnih občin, Skupnostjo občin Slovenije in Zvezo občin Slovenije. Pogovori se odvijajo v pozitivni smeri, saj na odpor niso naleteli pri nobenem sogovorniku. GRE LE ZA GAŠENJE MANJŠIH POŽAROV? Pravega nasprotovanja sprejemu obravnavanega zakona med strankami sicer ni zaznati. Nekateri posamezniki pa opozarjajo, da s tem zakonom država ne rešuje naraščanja socialnih stisk na Marjana Veršnik Fale, direktorica CSD Mozirje: »Strokovne delavke na centru vsekakor podpiramo predvidene ukrepe vlade, saj pri veliki večini vlagateljev ugotavljamo, da poravnava zapadlih dolgov, kjer nastanejo večji zneski, tudi z našo pomočjo ni več izvedljiva in glede na finančno stanje družine tudi nikoli v prihodnosti ni za pričakovati, da bi bila. Ob tem pa je naše mnenje, da se po odpisu dolgov ne bi smelo več dopuščati kopičenje dolgov, ki nastajajo zaradi neplačanih položnic. Ugotavljamo namreč, da se pri določenih posameznikih oziroma družinah dolgovi niso izterjevali tudi po leto ali več. Bistveno lažje in še izvedljivo je poiskati ustrezne rešitve, če so obveznosti neporavnane za mesec ali dva.« _J sistemski ravni, kot bi bilo potrebno, ampak le odpravlja povsem osebne stiske relativno majhnega števila posameznikov. Opozarjajo tudi na možne zlorabe odpisa dolgov takšnim, ki do tega niso upravičeni. Vendar so predlagatelji prepričani, da do takšnih anomalij ne bo prihajalo, saj so jasno opredeljene tako kategorije oseb kot dolgovi, ki se bodo morebiti odpisali. Tatiana Golob VELIK PORAST IZREDNIH DENARNIH POMOČI V ZGORNJI SAVINJSKI DOLINI V Zgornji Savinjski dolini je število prejemnikov izredne denarne socialne pomoči v zadnjih letih naraslo. V letu 2014 je bilo na Center za socialno delo (CSD) Mozirje vloženih 970 vlog za izredno denarno socialno pomoč in se je v primerjavi z letom 2013 povečalo za 30 odstotkov. V prvem letu letošnjega leta je bilo vlog že preko 600. V kolikor se bo ta trend nadaljeval, to pomeni ponovno porast za okoli 20 odstotkov. Kot pravi direktorica CSD Mozirje Marjana Veršnik Fale, je delni razlog za porast tudi v tem, da nekateri ne želijo več uveljavljati pravice do redne denarne socialne pomoči zaradi vknjižbe na premoženje in svojo materialno stisko rešujejo na tak način. »Ključni razlogi za uveljavljanje te pravice so vsekakor v tem, da družine pa tudi posamezniki enostavno ne zmorejo več pokrivati stroškov osnovnih življenjskih dobrin. Tako se izredna denarna socialna pomoč dodeli za plačilo položnic, kot so elektrika, kurjava, tudi kot pomoč pri nakupu prehrane, izredno velik je za družine tudi strošek nakupa šolskih potrebščin. Vso porabo so dolžni izkazati s plačanimi položnicami.« 4 Savinjske novice št. 28, 10. julij 2015 Aktualno OBČINSKI SVET LJUBNO 55. Flosarski bal bo pester in radoživ Na zadnji seji ljubenskega občinskega sveta so prisotni prisluhnili informaciji o pripravah na letošnji, tokrat že 55. Flosarski bal na Ljubnem ob Savinji, ki sodi med najstarejše tovrstne etnografske prireditve v Sloveniji. Letošnji dogodki in prireditve se bodo zvrstili v času od 18. julija do 2. avgusta. Dogajanje je na seji občinskega sveta predstavil Radenko Tešanovic, predsednik turističnega društva Naš kraj. Omenil je, da bodo v sklopu bala posneli krajši film, katerega tema bo les. Les je letos rdeča nit etnografske po-vorke skozi trg do prizorišča v Vrbju, kjer bodo pripravili tradicionalni krst splavarskega »zelenca«. Uvod v dogajanje bo mednarodni zbor sta-rodobnikov. V soboto, 1. avgusta, bo nastopila osrednja atrakcija - znana hrvaška pevka Seve-rina. Sicer pa se bodo na glavnem odru v več dneh zvrstili še drugi glasbeni gostje, kot so Ansambel Toneta Rusa in Fantje z vseh vetrov. Precej pozornosti bodo letos v času bala namenili najmlajšim, saj bodo zanje pripravljene različ- Predsednik turističnega društva Naš kraj Radenko Tešanovic je zadovoljen z odzivom društev pri pripravi Flosarskega bala. (Foto: ŠMS) ne ustvarjalne delavnice. Ob zaključku celotnega praznovanja bo še slavnostna seja občinskega sveta, na kateri bodo podelili letošnja občinska priznanja. Po Tešanovicevih besedah društva v občini SREČANJE DRŽAVNIKOV POD NAJEVSKO LIPO Prvič izvedli tudi ženski razmislek Konec junija je potekalo jubilejno, 25. srečanje državnic in državnikov pod znamenito, več kot 700 let staro lipo na Ludranskem vrhu nad Črno na Koroškem. Ob tej priložnosti so počastili več pomembnih obletnic in dan državnosti. Prvič so tokrat pripravili tako imenovani ženski razmislek pod lipo. Debate so se udeležile ženske na odgovornih položajih v državi, med drugimi varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer, pa tudi županja občine Solčava Katarina Prelesnik. Ta je ob tem povedala: »Po 25 letih srečanj državnikov smo si čas za klepet vzele tudi ženske in bilo je čudovito. Takšen pogovor mi da energijo za lažje premagovanje težav današnjega časa. Upam, da bo postal dogodek tradicionalen, sama se ga bom z veseljem še udeležila.« Marija Lebar kažejo vsako leto več pripravljenosti za sodelovanje. Tako bo moč spremljati prireditve po skoraj vseh naseljih občine. Za letošnji Flosarski bal je občina zaradi racionalizacije sredstev v proračunu predvidela za 10 odstotkov manj sredstev kot leto poprej, predsednik turističnega društva pa je omenil, da so dokaj uspešni pri pridobivanju sponzorskih in donatorskih sredstev. Marija Lebar Predstavili projekt Pot najlepših razgledov Solčavskega V ponedeljek, 29. junija, so v Centru Rinka in kasneje na številnih osrednjih krajih novo urejene turistične destinacije Pot najlepših razgledov solčavske panoramske ceste uradno predstavili zaključek obsežnega projekta, vrednega 613 tisoč evrov, ter omogočili ogled predstavnikom javnosti, medijem in številnim gostom. Županja občine Solčava Katarina Prelesnik je ob sprejemu ekipe ustvarjalcev projekta ponosno sporočila, da je ureditev dvajsetih tematskih točk na področju turistične panoramske ceste pomembna pridobitev za občino in turistične kmetije na Solčavskem. V »ofrtnih« oblačilih nekdanje solčavske mode so se jim pridružili številni domačini s kmetij in znani domači kulturniki, ki bodo tudi poslej osrednji gostitelji turistične ponudbe Solčavskega. Jože Miklavc Konec tedna v znamenju podeželske mladine Slovenije Šmihel nad Mozirjem s člani društva podeželske mladine te vasice je pretekli konec tedna gostil 29. državne kmečke igre, ki so se jih udeležili mladi iz 18 društev iz vse Slovenije. Dvodnevno dogajanje se je pričelo s petkovo okroglo mizo na temo mladih in zadružništva, nadaljevalo pa s sobotnim tekmovanjem. Šmihelska mladina je častno nalogo organizacije letošnjih državnih iger pridobila z zmago na lanskih igrah. Organizacijskega zalogaja so se lotili z vso resnostjo in ga uspešno pripeljali do konca: od petkove okrogle mize, na kateri so sodelovali predstavniki kmetijskega ministrstva, Zadružne zveze Slovenije, Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije in Zadruge Bočna, do sobotnih kmečkih iger, košnje, grabljenja in šaljivih iger. Benjamin Kanjir Več o teh temah v naslednji številki Savinjskih novic. (-\ Kako živeti s poplavami? Republika Slovenija, Ministrstvo za okolje in prostor v sodelovanju z Inštitutom za vode Republike Slovenije v letu 2015 kot del aktivnosti za zmanjšanje poplavne ogroženosti na območjih pomembnega vpliva poplav v Sloveniji organizira serijo ozaveščevalnih dogodkov Kako živeti s poplavami?. Ker so območja pomembnega vpliva poplav prepoznana tudi v območjih občin Mozirje, Nazarje in Gornji Grad, bo ozaveščevalni dogodek organiziran v sredo, 15. julija, ob 18. uri v domu kulture v Nazarjah. Na dogodku bodo predstavljene aktivnosti Republike Slovenije na področju zmanjševanja poplavne ogroženosti in osnove samozaščitnega ravnanja ob napovedi poplave, pred, med in po poplavi. Vsebine bodo predstavili predstavniki Sektorja za upravljanje voda Direktorata za vode in investicije na Ministrstvu za okolje in prostor ter Inštituta za vode Republike Slovenije. Na dogodek so vabljeni prebivalci lokalnih skupnosti Nazarje, Mozirje in Gornji Grad, predstavniki lokalnih gospodarskih subjektov, komunalnih podjetij, varstva narave, varstva kulturne dediščine ter predstavniki Agencije Republike Slovenije za okolje, Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje, Civilne zaščite ter prostovoljnih in poklicnih gasilcev iz lokalne, regionalne in nacionalne ravni. AB V_y Savinjske novice št. 28, 10. julij 2015 5 Zdravstvo, Iz občin DELOVANJE ZGORNJESAVINJSKEGA ZDRAVSTVENEGA DOMA NAZARJE Župani in direktorica dogovorili potrebne spremembe v javnem zavodu V sejni sobi Občine Nazarje je 30. junija potekal sedmi sestanek skupnega organa občin za izvrševanje ustanoviteljskih pravic v Javnem zavodu Zgornjesavinjski zdravstveni dom Nazarje. Sejo je vodil nazarski župan Matej Pečov-nik. Direktorica zavoda Darja Es je predstavila analizo poslovanja in predloge v zvezi z reševanjem problemov, ki so jih prisotni župani v celoti podprli. S predlaganimi ukrepi se pričakuje izboljšanje poslovanja v delu, ki je odvisen od notranje organizacije dela, je povedala Eso-va. V deležu izgub po njenih besedah še vedno predstavlja največji problem služba nujne medicinske pomoči. Upajo, da, v kolikor ne bodo dobili priznanih dodatnih sredstev za izvajanje dejavnosti, uspejo z dobrimi argumenti na arbitraži, če ne v celoti, pa vsaj delno. AKTIVNOSTI OB OSNUTKU PRAVILNIKA O SLUŽBI NUJNE MEDICINSKE POMOČI V zapisniku zadnje seje je bilo govora predvsem o nadaljnjih aktivnostih v povezavi z objavlje- nim osnutkom pravilnika o službi nujne medicinske pomoči. Ur-gentni center je za Savinjsko regijo predviden v Celju, satelitski ur-gentni center pa je bil za obmo- POSLOVANJE V PRETEKLEM LETU V letu 2014 je bilo poslovanje zavoda v negativnih številkah, zato so že predvideli ukrepe za zmanjševanje izgub. Osredotočili so se pred- Direktorica zavoda Darja Es je predstavila analizo poslovanja in predloge v zvezi z reševanjem problemov, ki so jih prisotni župani v celoti podprli. (Foto: Slavica Tesovnik) čje Zgornje Savinjske doline načrtovan v Velenju. Satelitskega centra ne načrtujejo več, saj je za preveč oddaljene nujne primere slaba rešitev. V Nazarjah je predvideno stalno na voljo reševalno vozilo z reševalcem in medicinsko sestro, vendar brez zdravnika. vsem na specialistične ambulante in dejavnosti, kjer se pričakujejo izgube tudi v prihodnje. S precejšnjo izgubo posluje patronažna služba, kjer velik del primanjkljaja predstavlja strošek goriva, saj v preteklem letu znaša skoraj 39.000 evrov. Zaradi uporabe osebnih avtomobi- lov za službene namene, plačujejo sestram zvišano kilometrino. Zato so se odločili poslovno najeti ali kupiti patronažna vozila. To pomeni povečanje stroškov najema ali nakupa in vzdrževanja, vendar bi na letni ravni prihranili 16.000 evrov. Potrebno bo premisliti o dejavnosti rentgena, ki tudi dela z izgubo, je pa potreben za izvajanje službe nujne medicinske pomoči. Lani so nastali stroški dobrih 11.000 evrov, predvsem zaradi amortizacije, a tudi v prihodnje bo potrebno iskati rešitve v nakupu novega aparata. Največ pa je primanjkljaja na področju nujne medicinske pomoči s stroški dela, kjer zmanjka kar 87.000 evrov. V primeru neupoštevanja prošnje za povečanje sredstev za dejavnost v letni pogodbi z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije, bodo pristopili k arbitraži. Plana ne dosega zobna ambulanta za odrasle in mladino. Dobrih 25.000 evrov znaša primanjkljaj, ki nastane z delovanjem obeh ambulant. S pogovori iščejo rešitve z izvajalcem. Zaradi visokih stroškov dela je O OBČINA REČICA OB SAVINJI Poletje in jesen bodo zaznamovala številna sanacijska in vzdrževalna dela Občina Rečica ob Savinji se je v poletnem času odločila izvesti več investicij. Med drugim bodo uredili dva plazova in sanirali več cestnih odsekov. Za nekatera od teh del je občina pridobila nepovratna sredstva od države, ostale bo financirala iz proračuna. CESTA PROTI STONU Sprva so začeli dela na cesti Borseka-Negojnica-Ston. Tu je od 29. junija do 20. julija na odseku od Borseke in Negojnic do Stona občasna popolna cestna zapora, ki je označena z ustrezno cestno signalizacijo. Odsek, ki ga sanirajo, je dolg okoli dva in pol kilome- tra, in sicer od domačije Borsečnik do lovskega doma na Stonu. Dela obsegajo odvodnjavanje in nasu-tje ter valjanje in grederiranje ceste. Vrednost projekta je približno 47 tisoč evrov. Občina je za sanacijo ceste pridobila skoraj 36 tisoč evrov nepovratnih sredstev iz naslova odprave posledic lanskoletnega žleda. PLAZ V ŠENTJANŽU V času od avgusta do oktobra bodo potekala dela na sanacija plazu na javni cesti Šen-tjanž-Jermančnik. Ob tem, ko bodo sanirali plaz, bodo za povečanje poplavne varnosti uredili tudi tamkajšnji vodotok. »V okviru del se bo iz tirnic postavilo jekleni zadrževalnik, ki bo zadrževal vejevje in manjša drevesa, zgradilo se bo kamnito betonsko pregrado, ki bo zadrževala naplavine, ta pa bo mogoče tudi čistiti. Parabolič-na, to je skledasta oblika korita bo zagotavljala, da se bo napla-vljen material samodejno izpiral ob padcu na dno. Zgrajen bo tudi nov cevni prepust, ki bo imel dovolj veliko hidravlično pretočnost,« pojasnjujejo na občini. Vrednost projekta znaša približno 125 tisoč evrov. Občina je za sanacijo plazu pridobila več kot 92 tisoč evrov nepovratnih sredstev iz naslova odprave posledic zaradi poplav v septembru 2014. PLAZ NA CESTI V POLJANAH Tretji večji projekt je plaz na cesti Jermančnik-Lipa, ki ga bodo sanirali v avgustu in septembru. Vrednost projekta znaša približno 49 tisoč evrov, pri čemer je občina za sanacijo plazu pridobila slabih 38 tisoč evrov nepovratnih sredstev iz naslova odprave posledic zaradi poplav v novembru 2014. V sklopu sanacije bodo uredili plaz na javni cesti, izvedli odvodnjavanje, zgradili kamnito zložbo in uredili cestišče. V y Marija Lebar Savinjske novice št. 28, 10. julij 2015 6 Zdravstvo, Organizacije, Gospodarstvo zaškripalo tudi v tržni dejavnosti, in sicer pri zobni tehniki in slikanju zob. Blizu 17.000 evrov izgube je botrovalo predlogu o sporazumni prekinitvi delovnega razmerja iz poslovnih razlogov. Kljub odpravnini bo rešitev s pogodbenim sodelovanjem najboljša trajna rešitev tega področja dela. Vse druge dejavnosti so poslovale s pozitivno bilanco. PROGRAM DELA IN FINANČNI NAČRT ZA LETOŠNJE LETO Z začetkom julija naj bi bil znan letni dogovor, kar bo omogočalo dokončanje finančnega načrta, vključno s kadrovskimi spremembami. Za letos ni predvidenega kaj posebnega, je povedala Darja Es. Nekaj so že investirali v ambulanto na Ljubnem ob Savinji pred prihodom nove zdravnice. V Lučah se načrtuje referenčna ambulanta, v kateri diplomirana medicin- ska sestra spremlja paciente s problemi (astmatike, sladkorne bolnike ...). Za razširjeno obravnavo do ene ure bodo sprejete ženske nad 40 let in moški nad 35 let. Letos se v Sloveniji odpre 150 referenčnih ambulant, v katerih se bodo posameznemu pacientu s težavami sestre posvetile z dvema ali tremi pogovori v letu. KADROVSKE SPREMEMBE IN NADURE Bili sta vloženi dve vlogi za soglasja za zaposlitev v urgentni dejavnosti. Šoferji delajo nadure, ko vozijo ob sobotah bolnike na dializo, kadar vozijo do polnoči zaradi potreb in kadar imajo intervencije preko delovnega časa. Kar ostane, so nujni prevozi. Imajo 250-od-stotno realizacijo dela, kar pomeni veliko neplačanih nadur. Predlagani zaposlitvi sta potrebni in pomenita zmanjšanje stroškov dela. SAMOPLAČNIŠKE STORITVE Na področju fizioterapije je zaradi povpraševanja s strani zdravnikov in pacientov ponujena fizi-oterapevtska storitev kineziolo-ški tape. Pomoč za bolečine v mišicah, spodbudo procesa celjenja, spodbujanja krvnega obtoka ... bo samoplačniška. Prav tako bodo v laboratoriju izvajali samo-plačniške pakete storitev, kot so tumorski markerji ali na primer hormon prostate, ki do sedaj niso bili mogoči. SPREMEMBA POPOLDANSKEGA ORDINACIJSKEGA ČASA Ponovno bo veljal prejšnji ordi-nacijski čas, kar pomeni štirje dnevi dopoldne in en dan popoldne od 13. do 20. ure ter vsak deveti petek. Tak delovni čas je prijaznejši do uporabnikov, ki se na nov urnik niso navadili, zagotovljena je tu- di boljša in varnejša obravnava s strani zdravstva. IZPLAČILO SEJNINE IN PONEDELJKOVI DOPOLDNEVI BREZ ZOBOZDRAVNIKA Svet zavoda šteje sedem zunanjih, pet domačih članov in zavarovalnico. Zunanji člani bodo deležni izplačila sejnine v višini 20 evrov neto in povračila potnih stroškov. Direktorica je za konec izpostavila še ponedeljke, ki v dopoldanskem času v Zgornji Savinski dolini niso pokriti z zobozdravstveno oskrbo. V razmislek je bila s strani Esove povedana še dilema o pa-liativni negi bolnikov v prihodnjih letih. S predlogom Renate Roban, da se le-ta začne izvajati s strani Hospica, se Esova ne strinja, saj pravi, da spada v njihov resor in tudi že izobražujejo dve sestri v tej smeri. Slavica Tesovnik SPOMINSKA SLOVESNOST NA MENINI PLANINI Dati prednost pošteni državi, družbi in narodu Pred planinskim domom na Me-nini je v soboto potekala spominska slovesnost. Z njo so obeležili 70. obletnico legendarnega preboja iz sovražnikovega obroča in 70. obletnico osvoboditve. Dogodek so organizirale zgornjesavinjske občine, grajski osnovnošolci. V uvodu sta obiskovalce pozdravila župan občine Gornji Grad Stanko Ogradi in podžupan občine Kamnik Igor Žaubi. Slavnostni govornik je bil Franc Sever - Franta, pisec knjige Past na Menini in eden od komandirjev, Delegacija Združenja borcev za vrednote NOB s Francem Severjem Franto (ob spomeniku) je položila venec vsem padlim na Menini v letih 19411945. (Foto: Marija Šukalo) Združenja borcev za vrednote NOB Zgornje Savinjske doline, Celja, Kamnika, Maribora in Zasavja. Kulturni program so oblikovali in-strumentalisti Godbe Zgornje Savinjske doline, enota Slovenske vojske, bočki moški pevski zbor in gornje- ki so marca 1945 vodili legendarni preboj iz sovražnikovega obroča na omenjenem območju. Fran-ta je orisal boje na Menini in poudaril, da so bili Slovenci ob koncu druge svetovne bojne med zmagovalci in ne med poraženci. »Biološka ura naše generacije se uporno izteka, zaradi tega štafeto vrednot in pridobitev našega NOB in OF predajamo v ohranitev, koriščenje in nadaljevanje v podporo pri delu in življenju domoljubom,« je med drugim pove- dal 92-letni nekdanji partizan. Obenem je bil kritičen do današnjega časa. Meni, da je potrebno odstraniti lopovski egoizem in kraje ter dati prednost pošteni državi, družbi in narodu. Marija Šukalo OCENJEVANJE ZIVIL V OKVIRU SEJMA AGRA Med nagrajenci tudi zgornjesavinjski proizvajalci živil in pijač Pod okriljem 53. mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma Agra so potekala tudi ocenjevanja kakovosti mesnih in mlečnih izdelkov ter brezalkoholnih pijač. Med tistimi, ki so v mednarodni konkurenci dobili visoka priznanja, najdemo tudi imena iz naše doline in njene bližnje okolice. To priča o visoki kakovosti izdelkov, ki so jih proizvajalci dali na ocenjevanje. V kategoriji mesnih izdelkov najdemo izletniško kmetijo Klemen-šek iz Logarske doline. Za klemenč želodec so prejeli bronasto medaljo. Pri sadnih sokovih je požela us- peh Kmetijska zadruga Šaleška dolina, ki je za stoodstotni jabolčni sok Slodar osvojila zlato medaljo. Zelo uspešno pa je bilo še podjetje Gostinstvo in polnilnica izvirske vode 902, Zavolovšek Matevž s.p. iz Tiroseka. Z vodo 902 z okusom bezga so osvojili naslov šampion, za vodo 902 z okusom pomaranče in limone so prejeli zlato medaljo, s srebrom pa so se okitili za več izdelkov: izvirska voda 902, voda 902 z okusom zelenega jabolka, voda 902 z okusom jagode in voda 902 z okusom breskve. Marija Lebar 7 Savinjske novice št. 27, 3. julij 2015 I Iz občin, Organizacije, Oglasi NAMENU PREDALI PRENOVLJENO CESTO V PLANICO Investicije v ceste so tudi razvojni projekti Potem, ko je bila cesta iz Podvo-lovljeka proti Planici zaradi del nekaj časa zaprta, so v soboto, 20. junija, prenovljeno in z novim asfaltom preplasteno cesto slovesno predali namenu. Trak je v druž- bi domačih s Planice in tamkajšnjega občinskega svetnika Petra Podkrižnika prerezal župan občine Luče Ciril Rosc, slovesnosti pa so se poleg občinskih svetnikov udeležili številni občani. Izvajalec gradbeno podjetje Asfalting d.o.o. iz Ljubljane je in- vesticijo zaključil še pred pogodbenim rokom. V slovesnem nagovoru ob otvoritvi je župan dejal, da je ureditev ceste Planica--Ravne v dolžini 4,7 km letošnja največja občinska investicija in bo v celoti plačana iz proračuna. »Podlago smo pripravili že v lanskem letu, kar se je kljub nekaterim pomislekom izkazalo za dobro odločitev iz več razlogov. Podlaga se je čez zimo dodobra utrdila, v tem času leta pa je mogoče doseči ugodnejše cene, ker izvajalci še nimajo veliko naročil. Strošek asfaltov je nekaj čez 200.000 evrov, skupaj pa bo investicija vključno s pripravo podlage in izvedbo odvodnjavanja znesla približno 340.000 evrov.« Rosc je povedal, da so poleg Konjskega vrha in Strmca s to investicijo tudi v Podveži kmetije, ležeče nad 1.000 metri nadmorske višine, s sodobno cesto povezali z dolino. »Planico smo z novo cestno povezavo dolini približali na približno četrt ure vožnje z avtomobilom. Večkrat slišimo, da investicije v ceste niso razvojni projekti. To seveda ne drži. Prav asfaltiranje številnih cest v naši občini v Pred dnevih je izvajalsko podjetje Tesarstvo Tomaž Funtek s.p. iz Krnice opravljalo prenovitvena dela na strehi podvolovlješke cerkve. Dela financira Župnija Luče. Del sredstev je župnija dobila na razpisu Občine Luče za sofinanciranje sakralne nepremične kulturne dediščine. Razpis za 10.000 evrov je bil zaključen 15. junija, župnija pa je bila edini prijavitelj. Pogoj za prijavo na razpis je namreč, da je nepremičnina vpisana v register kulturne dediščine in ima za izvajanje soglas- zadnjih dvajsetih letih je ključno pripomoglo, da se višinske kmetije niso izpraznile in da bodo lahko bolj konkurenčne,« je povedal župan in se zahvalil vsem, ki so k pridobitvi pripomogli. Cesto, ki vodi do izhodiščnih točk za mnoge gorniške ture, je blagoslovil novoštiftni župnik Alojz Ternar, spregovoril pa je tudi mladi gospodar s Planinškove kmetije Anton Mlinar ml. Zahvalil se je občini in vsem ostalim, ki so omogočili, da bo občinsko središče za tukajšnje prebivalce sedaj dosegljivo varneje, hitreje in udobneje. Marija Lebar je Javnega zavoda RS za varstvo kulturne dediščine. Podvolovlješka cerkev je bila zgrajena v 17. stoletju in je bila prenovljena v 19. stoletju. Nova streha je bila nujno potrebna, saj je sedanja zamakala, kar je ogrožalo freske in notranjost. Izvajalec je tako odstranil kritino iz ma-cesnovih deščic, ki ni zdržala niti četrt stoletja. Sicer pa so v zadnjih 40 letih kritino morali zamenjati že trikrat. Nova kritina je trajnejši bob-rovec, ob tem pa so zamenjali tudi dotrajane lesene dele ostrešja. V y Marija Lebar Veseli nove pridobitve so se županu (drugi z desne) in svetniku Petru Podkrižniku (desno) pri rezanju traku pridružili tudi domačini. (Foto: Marija Lebar) OBČINA NAZARJE NAZARJE PRODAJA STANOVANJA IN KOMUNALNO OPREMLJENIH ZEMLJIŠČ ZA GRADNJO ENODRUŽINSKIH HIŠ V Nazarjah, za samostanskim hribom, na lepi sončni legi smo komunalno uredili zemljišča za gradnjo enodružinskih hiš. Za prodajo so še na voljo štiri parcele v velikosti od 629 do 856 m2. Izhodiščna cena zemljišča je 39,73 EUR/m2. V stanovanjskem bloku, Zadrečka cesta 11, Nazarje prodajamo dvosobno stanovanje. Izhodiščna cena je 39.400,00 EUR. Več informacij na naši spletni strani www.nazarje.si ali po telefonu 03 839 16 00. Vabljeni na ogled. Župan Matej PEČOVNIK, l.r. ŽUPNIJA LUČE Nova streha na cerkvi sv. Antona v Podvolovljeku Cerkvena streha bo povsem prenovljena. (Foto: Marija Lebar) Savinjske novice št. 28, 10. julij 2015 8 Gospodarstvo, Organizacije GNEČ H I • • • | «••• Zeleni izziv na domačiji Jerneja Mazeja Župnijska karitas Mozirje-Šmihel in Društvo za izobraževanje za samooskrbo s sadjem in zelenjavo iz domačega vrta Sadni vrt sta organizirala poletno delavnico za vzgojo sadik radiča na kmetiji Mazej na Gneču. Junij in julij je čas, ko pričnemo vzgajati sadike radičev in endivije solate za jesensko posaditev. Na delavnici Zeleni izziv so udeleženke pod strokovnim mentorstvom Jerneja Mazeja sejale in spoznavale različne sorte radičev glede na odpornost, primernost posaditve na naših lokacijah ter kasnejšo uporabo. Po zaključku delavnice, na kateri so posejali več vrst je- senskih »solat«, so opravili voden ogled pridelave zelenjave na tej mali kmetiji. Jernej je presenetil s posaditvijo preko 200 sort paradižnika, med njimi tudi paradižnik, ki ga je menda v Evropo prinesel že Krištof Kolumb, in popolnoma nove vrste paradižnika. Od ostalih povrtnin pa pravrsto paprike, redek razhudnik iz Avstralije ter neke vrste pepina, med gomoljnicami sorodnika fižola, ki v zemlji tvori gomolj, ter go-moljnico iz Venezuele. Med kumarami je potrebno omeniti brazilska dišečo kumaro in še eno s poreklom iz Kenije. Jože Miklavc V nedeljo, 21. junija, so se v Del-cah, pri čebelarju Cirilu Matku - Ma-rinšku zbrali njegovi stanovski kolegi s prav prijetno nalogo. Matek je namreč poleg tega, da je praznoval 75-letnico, izdelal tudi popolnoma nov čebelnjak. V senci Marinškove domačije se je zbralo štirideset čebelarjev, ki so prisostvovali blagoslovu čebelnjaka. Tega je opravil boč-ki župnik Ivan Šelih. 34. srečanje čebelarjev, ki ga imajo vsako leto pri drugem članu, so tako letos združili z blagoslovom in praznovanjem rojstnega dne Matka. Srečanje je imelo tudi delovni pomen. Najprej so se posvetili aktualni temi - mede-nju, ki je v tem času, in izrazili zadovoljstvo, saj kaže, da bo letina medu dobra. Posvetili so se še pereči temi, zatiranju varoje v jesenskem času. ŠMS 34. SREČANJE ČEBELARJEV V DELCAH Delovno srečanje obogatili z blagoslovom čebelnjaka Jernej Mazej rad pokaže svoje posevke in sadike, ki že obetajo. (Foto: Jože Miklavc) KOMUNALA MOZIRJE Nove posode za odpadno embalažo Komunala Mozirje je za svoje odjemalce v strnjenih naseljih nabavila posebne posode za odpadno embalažo, ki jih bo v prihajajočih dneh razdelila med gospodinjstva. Posode so zelene, imajo rumen pokrov in so namenjene izključno odpadni embalaži: plastenkam, pločevinkam, tetrapak embalaži. Kot je povedal direktor JP Komunala Mozirje Andrej Ermenc, so nabavili preko 1.300 omenjenih posod različnih volumnov. Tako bodo individualnim oziroma manjšim odjemalcem svojih storitev namenili preko 900 posod s prostornino 120 litrov. Za blokovsko oziroma večstanovanj-sko gradnjo so namenili 240-litrske Nove posode za embalažo bo Komunala Mozirje začela nameščati v prihajajočih dneh. (Fotodokumentacija JP Komunala) posode, namestili pa bodo še nekaj 700-litrskih in 1.100-litrskih posod. Andrej Ermenc je ob tem povedal: »Količine odpadkov naraščajo iz leta v leto, odlagališča se polnijo, prostora za ureditev novih je vedno manj. Zakonodaja s področja ravnanja z odpadki nas zavezuje k ločevanju na kraju njihovega nastanka. In nenazadnje: ločevanje odpadkov ima številne prednosti, kot so razbremenitev okolja, ohranjanje naravnih virov, varčevanje z energijo, saj so lahko odpadki, ki bi končali na odlagališču, v drugačni obliki ponovno uporabni. Ločeno zbiranje odpadkov iz gospodinjstev je naša skupna odgovornost.« Marija Lebar 9 Savinjske novice št. 27, 3. julij 2015 I Kultura, Informacije ZLATA PALETA ZA KIPARSTVO IN FOTOGRAFIJO V NAZARJAH Certifikat za kakovost za kiparstvo Blanki Božič Listine je prejemnicam izročil predsednik Zveze likovnih društev Slovenije Branko Železnik. (Foto: Marija Šukalo) Zveza likovnih društev Slovenije je v sodelovanju z nazarskim kulturnim društvom in Kulturnim društvom likovnih ustvarjalcev Zgornje Savinjske doline Gal v okviru Zlate palete pripravila tematsko razstavo fotografija in kiparstvo. Otvoritev v Jakijevi hiši je s kulturnim programom obogatil harmonikar Primož Zvir. Dogodek je kot moderator-ka povezovala Vladka Planovšek, pozdravne besede pa sta obiskovalcem namenila predsednik krajevnega odbora Nazarje Jani Turk in predsednica društva Gal Branka Ermenc. Strokovno mnenje o razstavi je podal predsednik žirije mag. Zoran Poznič, akademski kipar. Pri tem je izpostavil, da je na natečaj prispelo 71 fotografij iz sedmih slovenskih likovnih društev in 49 kiparskih del iz desetih društev. Komisija je izbrala 24 fotografij in 21 kipov. Poznič meni, da fotografija od avtorja zahteva globlje razume- vanje prostora in objekta v njem. Pri sodobni fotografiji ni pomembna samo tehnična izvedba, glavni nosilec je namreč vsebina. Pri ki- parstvu pa akademski kipar ocenjuje, da ta pri ljubiteljskih oblikovalcih postaja žlahtna tradicija formiranja oblik, ki obvladujejo prostor, usmerjajo gledalčev pogled ter sprožajo miselne procese. Obenem je prepričan, da je ljubiteljsko kiparstvo popolnoma enakovredno tistemu, ki prihaja izpod rok akademsko izobraženih ustvarjalcev. Na ogled je bilo postavljenih šest del štirih ustvarjalk iz naše doline. In medtem ko so si Branka Ermenc, Marjana Špec in Irena Re-mic prislužile priznanja, je Blanka Božič za svoji deli prejela priznanje in certifikat kakovosti. Listine je prejemnicam izročil predsednik Zveze likovnih društev Slovenije Branko Železnik. Marija Šukalo MEDGEN BORZA Predstavitev knjige Šaljive zgodbe pod rečiškim zvonom V okviru praznika rečiške občine so v Medgen borzi pripravili predstavitev knjige Šaljive zgodbe pod rečiškim zvonom avtorjev Zdravka Novaka in Jožeta Tlaker-ja. Dogodek je 21. junija moderiral Bert Savodnik, z glasbo ga je obogatil harmonikar Nejc Klemenšek, pisca pa sta obiskovalcem razkrila, kako je knjiga nastajala ter prebrala kakšen duhovit odlomek. Avtorja, »nekdanji učitelj in nek- SLOVENSKA KNJIGA MESECA V KNJIŽNICI MOZIRJE Vesna Milek: Razpoložena za Pariz Priznana slovenska avtorica je zaljubljena. Zaljubljena v Pariz. Logična posledica tega je, da o Parizu napiše knjigo. Hvalnico mestu, ki je od nekdaj navdihovalo umetnike, ki je ustvarjalo muze. In, ki je polno nasprotij; kipi od ljubezni in tke številne tragične zgodbe. Je mesto spektakularnih obglavljenj, steznikov in ženske emancipacije, najbolj navdihujočih cerkva in najcenejših prostitutk. Razpoložena za Pariz je preplet presunljivih življenjskih zgodb in velemestnih ikon, različnih zgodovinskih obdobij in sodobnosti, ki jih Vesna Milek izriše na brezčas- nem zemljevidu Pariza. Milekova v svojem nezamenljivem slogu napiše zgodbo o ljubezni in ljubeznih iz drugih časov. Z avtorjema knjige Jožetom Tlakerjem (desno) in Zdravkom Novakom (levo) se je pogovarjal Bert Savodnik. (Foto: Marija Šukalo) danji učenec«, sta se lotila nekate- dia. So iz časa, ko še ljudje niso rih rečiških občanov, ki so s svojim dovtipi in hudomušnimi domislicami ušpičili prenekatero prigodo. Želela sta, da se ohranijo anekdote in dogodki, ki so v preteklosti razveseljevali ljudi v rečiški fari. Po njunem mnenju je nastalo delo nekakšno nadaljevanje zapisov o življenju pod rečiškim zvonom, ki jih je pred več kot desetletjem in pol uredila etnologinja Marija Makaro-vič, a tokrat s šaljive strani. »V knjigi je zbrano več kot 100 zgodb, ki so nastale, ko še ni bilo mobilnih telefonov, televizije in ra- bili zaprti za svojimi plotovi,« sta med drugim izpostavila avtorja in poudarila, da zgodbe niso časovno opredeljene, temveč po junakih. Nekaterim zgodbam sta dodala svoje komentarje. Publikacijo je izdala in založila Občina Rečica ob Savinji, podatke o ljudeh in dogodkih pa so avtorjem zaupali številni posamezniki. Zgodbe iz življenja ciganskih Pavla in Urše pa sta avtorja povzela iz Zgornjesavinjskih vistorij Aleksandra Videčnika. Marija Šukalo 10 Savinjske novice št. 28, 10. julij 2015 Gospodarstvo, Čestitke 4. DAN TRAJNOSTNE MOBILNOSTI V KRAJINSKEM PARKU »Na vdih gorskega zraka« v Logarsko dolino Četrta prireditev Dan trajnostne mobilnosti v Logarski dolini se je v nedeljo, 28. junija, pričela s predavanjem enega največjih slovenskih strokovnjakov, inovatorja in izumitelja pogonskih mehanizmov za vozila na električni pogon, Andreja Pečjaka. V kongresni dvorani hotela Plesnik je predstavil najnovejše dosežke, izkušnje in trende na tem področju. Po njegovem mnenju gre še vedno bolj za zaviranje razvoja novodobnih prevoznih sredstev, ki bi zmanjševala škodljive vplive na okolje, kot za pospeševanje. Za to so po njegovem krivi tako politika kot svetovni lobiji, ki ob črpanju pogonskih goriv in denar iz njih ščitijo monopol ter neznanske zaslužke. Tako se doma in v svetu napredna tehnologija in vodilni konstruktorji borijo s svetovnim kapitalom kot z mlini na veter. Predavanje vodilnega slovenskega strokovnjaka za predelave avtomobilov na električni pogon, izdelavo priključkov za polnjenje avtomobilskih baterij, opremo polnilnih točk za e-vozila je osvetlilo prihodnost razvoja elektro vozil in njihovega potencialnega trženja. Program tokratne prireditve je obsegal razstavo in preizkus električnih avtomobilov ter koles. Letos so bili na prizorišču na voljo za testne vožnje obiskovalcem avtomobili znamk Renault, Nissan, Peugeot, Citroen in predelana Pečjakova mazda 5, ki je že prevozila z enim električnim polnjenjem čez 800 km. Skupaj kar sedem električnih in hibridnih avtomobilov ter dve podjetji za prodajo in predelavo koles so prikazali nove možnosti in trende, ki omogočajo na našem trgu dostopno uvajanje vozil na električni pogon v prakso. Prireditev sta popestrila vodena izleta po delu Poti po Logarski dolini in na Okrešelj, vožnja s ski- Na zunaj povsem enaki kot klasični avtomobili, a z agregatom na električni pogon ja motorna vozila tam, dve takšni kolesi brezplačno. Za električna vozila pa je pri hotelu Plesnik ter pri brunarici TlC-a na voljo več akumulatorskih polnilnih priključkov. Predstavnik osrednjega prireditelja dogajanja, direktor družbe Logarska dolina d.o.o. Marko Lenarčič je o tem povedal: »Prireditev je bila in ostaja pomembna za Logarsko dolino in širše Solčavsko, saj kaže na usmeritev prometa v krajinskem parku v povezavi z vasjo Solčava v prihodnosti. V tej finančni perspektivi namreč upamo na pridobitev primernih sredstev, s katerimi bomo lahko uresničili načrt - s čim manj obremenjevanja okolja z individualnimi motornimi vozili.« Tekst in foto: Jože Miklavc Skike rolkanje je vse bolj priljubljen šport na neprometnih cestiščih in drugih ravnih površinah. ke rolerji ter ponudba na stojnicah solčavskih mesnih in lesenih izdelkov. Iz Ljubljane je avtobus pripeljal udeležence na dogajanje, lokalno pa je mali bus ves dan brezplačno prevažal potnike na relaciji med Solčavo in obračališčem pod slapom Rinko. Družba Logarska dolina d.o.o. ter drugi partnerji v dolini vsako leto kupijo do dve električni kolesi za najemanje. Uporabljajo jih tudi v promocijske namene (skupno jih imajo sedem). V poletnem času pri brunarici na vstopu v dolino ponujajo obiskovalcem, ki parkirajo svo- Največji interes je bil za predelavo navadnih koles v električna. 11 Savinjske novice št. 27, 3. julij 2015 I Kultura, Oglasi PETLETNICA DELOVANJA OKTETA ŽETEV Praznovanje kresne noči v Luče privabilo okoli tisoč obiskovalcev Ob peti obletnici uspešnega delovanja so člani okteta Žetev v sodelovanju z Občino Luče in Kulturnim društvom Raduha Luče organizirali odmevno glasbeno prireditev poimenovano Kresna noč. Skupaj z gosti Ireno Vrčkovnik, ansamblom Golte in Godbo Zgornje Savinjske doline so za obiskovalce pripravili nepozabno doživetje. Dogajanje se je v sredo, 24. junija, odvijalo na igrišču pri osnovni šoli, ki po besedah poznavalcev ni bilo še nikoli tako do zadnjega kotička polno. Obiskovalce je, kot se za kresno noč spodobi, pozdravil ogenj, ki je gorel v votlem deblu. Priložnosti primerna je bila tudi scena, okrašena s praprotjo. Za začetek se je visoko nad prizoriščem oglasila Zdravljica, saj so se fantje povzpeli na plato na šolski strehi. Nato so se pevci premaknili na oder in glasbeni sladokusci so lahko uživali ob slovenski umetni in domači pesmi, ob Clani okteta Žetev so ob petletnici v sodelovanju glasbeno prireditev Kresna popevkah pa tudi ob črnski duhovni pesmi. Na repertoarju nista umanjkali niti Petra Jereba O kresu in domačina Toneta Mlačnika Skriti cvet. Mnoge pesmi so bile »podložene« z glasbo god- Igrišče pri osnovni šoli v Lučah po besedah poznavalcev ni bilo še nikoli tako do zadnjega kotička polno. (Foto: Marija Lebar) z občino in KD Raduha Luče pripravili odmevno noč. (Foto: Marija Lebar) be, nekaj so jih zapeli skupaj z ansamblom Golte ali Ireno Vrčkovnik, pesem Pri farni cerkvici pa je spremljalo celo pritrkavanje iz zvonika bližnje cerkve sv. Lovrenca. Fantje so v temi stopili z odra, poiskali vsak svojo ženo ali partnerko ter se ji s cvetjem zahvalili za vsestransko podporo. Oktet Žetev je ob obletnici izdal zgoščenko, ki jo je na prireditvi predstavila muzikologinja in urednica za narodno glasbo na Radiu Slovenija, lučka domačinka mag. Simona Moličnik. Na zgoščenki je 15 pesmi pretežno lirične in ljubezenske vsebine, je povedala. Prvi izvod so na prireditvi podarili županu občine Luče Cirilu Roscu. Ta se je fantom zahvalil za njihov doprinos h kulturnemu utripu v občini in širše. Javni sklad RS za kulturne dejavnosti je ob tej priložnosti članom okteta podelil Gallusova priznanja. Priznanja sta skupaj podelila Simona Zadravec in Ciril Rosc. Večer je s kresno tematiko v šopek povezal voditelj Nejc Slapnik. Dobro razpoloženje je trajalo še po koncu koncerta, ko se je začela veselica z ansamblom Golte. Marija Lebar 12 Savinjske novice št. 27, 3. julij 2015 I Zgodovina in narodopisje Spomini na nekdanje drvarje (17) ■ Piše: Aleksander Videčnik JUGOSLOVANSKA STROKOVNA ZVEZA NA LJUBNEM (NADALJEVANJE) Jože Trbovšek, žagar na zasebnih žagah, je umrl leta 1977. Nazadnje je delal pri žagarskem lastniku Lojzetu Zagožnu - Grudni-ku, ki je bil tudi lesni trgovec na Ljubnem in član strokovne komisije lesnega delavstva na Ljubnem. Kot tajnik slednje je naveden Jurij Predovnik in kot blagajnik Franc Golob, oba z Ljubnega. Po vseh izjavah tedanjih lesnih delavcev je bil v organizaciji JSZ zelo dejaven in ugleden Franc Nareks. Žena pokojnega Trbovška se je dobro spominjala, da so nekoč pred 1. majem vadili delavske pesmi kar na žagi. Trbovšek je bil vedno zgled vsem drugim delavcem. Zaradi omenjenih vaj je moral Trbovšek 14 dni za zapahe. VODSTVO JSZ NA LJUBNEM LETA 1940 V januarju 1940 so izvolili na Ljubnem novo vodstvo JSZ. Občni zbor so imeli pri Maj-cenoviču v Radmirju. Udeležba članstva je bila odlična. Predsednik je postal Peter Trbovšek, podpredsednik Jože Grudnik, tajnik Franc Nare-ks, njegov namestnik pa Ivan Plesec, blagajnik Franc Golob, za gospodarja so izvolili Antona Podmeninška, odbornika sta postala Ivan Ne-rat in Karl Bačun. Nadzorni odbor so sestavljali Ivan Plaznik, Franc Turk in Ivan Govek. Naj poudarimo, da je ljubenska JSZ vključevala še člane iz Radmirja in Rečice ob Savinji. V vabilu so med drugim zapisali: »Skupina lesnega in žagarskega delavstva bo imela svoj redni občni zbor 6. januarja ob dveh popoldne v gostilni Majcenovič v Radmirju. Ker je občni zbor važen za vse naše člane, prosimo, da se ga vsak udeleži. Na občni zbor pride tudi predstavnik centrale JSZ iz Ljubljane. Izvolili bomo nov upravni odbor. Novi odborniki naj si vzamejo za zgled ostale organizacije JSZ, da bodo tudi v najhujši borbi vztrajali kot možje na mestu in delali za dobrobit našega članstva in organizacije. Prvi, to je današnji odbor, je pridobil mnogo pravic žagarjem v Gornji Savinjski dolini, posebno pa še onim, ki še stojijo izven organizacije. Zato je treba pridobiti za našo JSZ tudi te. Prosimo vse člane, ki bodo izvoljeni za katerokoli funkcijo, naj jo vsak sprejme z veseljem. Kajti prav vsak se mora privaditi strokovnemu delu tudi kot voditelj odnosno funkcionar.« DELAVSKA ORGANIZACIJA V ŠMARTNEM OB DRETI Naleteli smo na knjigo članstva zadrečke skupine lesnih delavcev iz Šmartnega ob Dreti. Našli smo tudi polo s podpisi vseh članov. Z njo so obveščali o sestanku, ki je bil sklican 29. decembra 1940 pri Rojtnu v Šmar-tnem ob Dreti ob 2. uri popoldne. Na sestanek je prišlo 36 članov. Pripis: »Udeležba je obvezna za vse člane, kateri se sestanka ne udeleži brez pravega izgovora, smatra se, da ni član naše skupine.« Smatralo se je, da je sestanek zelo pomemben. Na dnevnem redu so imeli poročilo predsednika in tajnika, pobiranje članarine in razno. Strokovna skupina lesnih delavcev v Šmartnem ob Dreti je bila sklicatelj zbora. Polo za udeležbo sta podpisala predsednik skupine JSZ Anton Krajnc in kot tajnik Jože Pur-nat, ki je večkrat omenjen kot odličen in prizadeven organizator delavskega gibanja. Polo so podpisali vsi člani. Vpisanih članov je bilo 68. Nekaj članov je bilo redno zaposlenih, nekaj pa je bilo takih, ki so delali le občasno. Ti so delali tudi v kmetijstvu. V knjigi je vpisan podatek, kdaj se je član vpisal v delavsko organizacijo. Skupina je bila očitno ustanovljena leta 1940. PREGANJANJE DELAVSTVA V ZADRETJU Omenili smo že, da je bilo povezovanje delavstva v Zadrečki dolini zelo ogroženo zaradi hudih pritiskov delodajalcev. Ti so se posluževali raznih oblik groženj, od opozoril, da bodo tisti delavci, ki se bodo povezali v delavsko gibanje, ostali brez kruha. Tudi orožniki so pripomogli k ogrožanju delavskega povezovanja, saj so marsikje kakšno zborovanje nasilno prekinili. Kako so orožniki preganjali delavce, pove dovolj jasno izjava Franca Slapnika iz Volo-ga. Slapnik je bil graščinski hlapec v Gornjem Gradu. Tako so takrat imenovali voznike konjskih vpreg, ti so hkrati oskrbovali tudi konje. Slapnik je vozil graščinski les na železniško postajo v Šmartno ob Dreti. Hlapci so delali dnevno po 12 ur. Hkrati je bil Slapnik tudi splavar in lesni delavec, zato so ga pritegnili v organizacijo JSZ v Šmartnem ob Dreti. Slapnik se je spominjal, da je bil med organizatorji JSZ Anton Kranjc, graščinski delovodja, predvsem pa je rad poudarjal zasluge za uspehe delavske organizacije, ki jih je imel neumorni sodelavec JSZ Jože Pur-nat iz Vologa. Vsi navedeni so sklicali sestanek lesnih delavcev v gostilni Cajner v Vologu. Bilo je leta 1939. Še pred tem, ko so se delavci polnoštevilno zbrali, so vdrli v gostilno orožniki in številne navzoče aretirali, odpeljali so jih v Gornji Grad. Še istega dne so bili sicer izpuščeni, toda tako ravnanje orožnikov je delovalo ustraho-valno in nasilno. Več kot jasno je, da so za ravnanjem orožnikov stali delodajalci, ki so zaskrbljeno sledili vse bolj rastočemu povezovanju delavcev v JSZ. Nadaljevanje prihodnjič. Iščemo stare fotografije Velika akcija okoli zadružnega doma v Ljubiji - tlakovali so skladiščni del in okolje doma. Zadružniki so opravili veliko delo, in to leta 1954. 13 Savinjske novice št. 27, 3. julij 2015 I Nasveti, Organizacije Vrtna jagoda (Fragaria ananassa) i_ DARINKA PRESEČNIK, svetovalka za hortikulturo Jagode so najbolj priljubljeno jagodičevje v domačem vrtu in so ene najbolj okusnih in aro-matičnih poletnih sadežev. Za gojenje ne rabimo veliko prostora in če tega nimamo, jih lahko posadimo kar na balkonu ali terasi. Sadimo jih lahko vse od pomladi do jeseni. Najbolj idealen čas je mesec avgust. GOJENJE Zelo dobro se prilagajajo talnim in podnebnim razmeram. Jagodam ustreza sončna in zavetna lega. Na gredi, kamor jih bomo posadili, nekaj let pred tem ne smemo gojiti krompirja, paradižnika, krizantem in tudi jagod, predvsem zaradi bolezni. Tla naj bodo srednje težka, rahlo kisla z veliko organske snovi in dobro odcedna. Na novo posajene rastline moramo redno zalivati, prav tako starejše v primeru suše. Zalivamo jih vedno zjutraj, da se do večera rastline osušijo (bolezni). Izogibati se moramo temu, da bi zmočili plodove (nastanek bolezni). Jagode so večinoma samooplodne, za popolnejšo oplodnjo poskrbijo veter in žuželke (čebele in čmrlji). Ker so jagode nizko rastoče rastline, jih je potrebno redno pleti, saj drugače pride do zmanjšanja pridelka. Paziti moramo, da jih ne gnojimo po listih. Zastirka je pri jagodah zelo pomembna, ker z njo preprečimo, da bi plodovi prišli v stik z zemljo. S tem preprečimo gnitje. Za zastirko lahko uporabimo slamo, ki jo dodamo, ko se jagode začnejo debeliti, lahko pa že pri sajenju uporabimo črno folijo. Za zastirko se lahko uporabi tudi lubje, sekanci ... Pri odstranjevanju plevela moramo paziti, da ne poškodujemo korenin ali koreninskega vratu. SORTE V Sloveniji rastejo tri vrste »divjih« jagod, med njimi tudi navadni jagodnjak oziroma gozdna jagoda. Prve vrtne jagode, kot jih poznamo danes, so nastale z medvrstnim križanjem severnoameriških in čilskih jagod v Franciji leta 1750. Najbolj cenjene sorte so tiste, ki rodijo poleti, vendar so rodne samo enkrat na leto. Mesečne ali večkrat rodne sorte jagod podaljšajo sezono obiranja, vendar njihov pridelek ni tako obilen. Plodovi so v primerjavi s poleti zo-rečimi sortami manjši in manj sladki. Poznamo tudi alpske jagode, ki so drobne, vendar ze- lo aromatične. Tudi te imenujemo kar gozdne jagode. Na izbiro imamo še posebne jagode z rožnatimi cvetovi, belimi plodovi, z okusom, ki spominja na ananas ... V posameznih delih Slovenije so kot avtohtone razširjene tudi muškatne jagode. Za njih je značilno, da imajo večje plodove od gozdnih in so tudi na višjih stebelcih. Rastline so višje, listi večji in rahlo dlakavi. Rastlina je dvodomna, kar pomeni, da imamo ženske rastline s plodovi in moške opraševalne rastline. Rožnato in vijoličasto cvetoče sorte so zani- mive in jih je izredno veliko, vendar so plodovi visoke kakovosti le pri posameznih. Jagode z belimi plodovi so potomke ene starševskih rastlin žlahtne jagode, ki izvirajo iz Južne Amerike. Plodovi so nekoliko bolj drobni, so dobrega okusa, spominjajo na ananas, imajo pa močno izražena rdečkasta semena na povrhnjici. KORISTNI UČINKI Tako gozdne kot vrtne jagode so bogate z vitaminom C. Vsebujejo še vitamin A, beljakovine, ogljikove hidrate, vlaknine in mikroelemente, kot so železo, magnezij, fosfor, kalij ... Kot zdravilno rastlino so jih uporabljali že v stari Grčiji in v antičnem Rimu. Uživanje svežih plodov znižuje krvni tlak in delujejo odvajalno. Čaj iz svežih listov pomaga pri driski, čaj iz posušenih listov in korenin pa lajša težave pri uriniranju, čisti ledvice in mehur, pomaga pri zlatenici, lajša črevesne in želodčne težave in čisti kri. Uporabljajo jih tudi za beljenje zob, ker vsebujejo fluor. Pogosto jih uporabljajo za razne diete, ker so skoraj brez kalorij, vsebujejo pa obilico vitaminov in mineralov. Na žalost ta sadež ni primeren za vse, saj so nekateri ljudje na jagode alergični. LOVSKA DRUŽINA LJUBNO OB SAVINJI Ob obletnici pobratenja prejeli najvišje priznanje Predsednik LD Ljubno in dobitnik zlate plakete Lovske zveze Hrvaške Andrej Napotnik (tretji z desne) v družbi s hrvaškimi kolegi. (Fotodokumentacija LD Ljubno ob Savinji) Delegacija članov Lovske družine Ljubno ob Savinji se je sredi junija odzvala na vabilo pobratene Lovske družine Kuna Pregrada s Hrvaške, katere člani so praznovali sedem desetletij delovanja in hkrati štiri desetletja pobratenja z ljubenskimi lovci. Ob tej priliki so LD Ljubno podelili najvišje priznanje hrvaške lovske zveze, priznanje prve stopnje, predsedniku Andreju Napotniku pa zlato plaketo za zasluge na področju lovstva in sodelovanja. Svečana skupščina je potekala v prostorih Občine Pregrada. Ob tej priložnosti so bila pode- ljena številna priznanja in zahvale, prizadevnim članom njihove lovske družine, prav tako pa lju-benske. Slednjim zavoljo dobrega sodelovanja in izmenjave izkušenj. Druženje med domačini in gosti z Ljubnega ob Savinji se je nadaljevalo v njihovem lovskem domu, kjer so zapečatili dolga desetletja plodnega sodelovanja. Slednje temelji na obiskovanju drug drugega, na izmenjavi izkušenj in ne nazadnje na promociji lovska ter skrbi za naravo. Benjamin Kanjir 14 Savinjske novice št. 27, 3. julij 2015 I Ljudje in dogodki, Organizacije POLFINALIST MASTERCHEF SLOVENIJA JERNEJ NEJC GOLIČNIK Za uspeh gredo zasluge znanju, sreči, predvsem pa močni volji Jernejc je bil pretekli teden tudi gost pogovornega večera na Rečici ob Savinji v Medgen borzi, kjer je z veseljem poklepetal z Urško Selišnik in odgovarjal na vprašanja obiskovalcev, ta teden pa bo v Fašunovi hiši na Ljubnem ob Savinji delil znanje, kako narediti kremšnito ala Jernejc, ki je preverjeno zelo dobra. (Foto: ŠMS) Telefonski aparat po velikem uspehu Jerneja Nejca Goličnika z Rečice ob Savinji, ki je tekmoval v prvi sezoni kuharskega šova MasterChef Slovenija, kar ne preneha zvoniti. Prosti čas ali dopust je zanj trenutno le pobožna želja. Pravijo, da je železo treba kovati, dokler je vroče in Jernejc, kot so ga poimenovali v oddaji, se po službi nenehno pojavlja na vseh koncih Slovenije, praktično kamorkoli ga vabijo. Kljub prepoznavnosti pa ostaja tak, kot je bil, preprost, zgovoren in po preizkušnji v MasterChefu tudi modrejši. Jernejc je bil v trenutku, ko je izvedel, da kuharski šov prihaja v Slovenijo, odločen, da bo med tekmovalci. Kar ni bilo enostavno, saj se je na tekmovanje prijavilo preko petsto kandidatov, v oddajo so jih sprejeli le 16. Velika želja ga je držala pokonci in ga pripeljala v tako želeno kuhinjo, mu dala energije, da je izločil enajst tekmovalcev in tekmovanje zaključil v polfi-nalu. Ampak žalosti zaradi tega ni, je povedal, čeprav mu do zmage ni manjkalo veliko. ZNAMENITE KREMŠNITE Snemanje šova je vse kaj drugega, kot potem prikažejo v oddajah na televiziji, je omenil. Snemanje je trajalo tudi dvanajst ur na dan, od tega so kuhali eno uro, preostali čas pa so čakali, čakali, hodili na izjave in še čakali, je nasmejano razložil Jernejc. V tem času je prebiral kuharske knjige in se pogovarjal s sotekmovalci. V času tekmovanja je pripravil tudi najboljšo kremšnito, na tla spustil že pečeno pito, zaradi česar bi lahko tudi zapustil šov in pozabil na sestavine ričeta. »Ričet sem najbrž pil že po flaški,« je vse skupaj na šalo obrnil Jernejc, »a v ključnem trenutku včasih pozabiš kaj povsem vsakdanjega. Kamere me niso motile, le sodniki so znali včasih koga tudi zmesti.« Snemanje je bilo zelo naporno, ob koncu je bil včasih že tudi na tem, da vse skupaj zapusti, a mu močna volja in želja tega nista dopustili. PRAVO PONUDBO ŠE ČAKA Kaj bo počel v prihodnosti Jer-nejc, ki se od svojega klobuka le redkokdaj loči, še ne ve. Še vedno dela kot tesar in čaka na pravo ponudbo, čeprav pravi, da tudi delo v gostinstvu ni šala. »Ko so vsi prosti, si ti v službi, ni prostih nedelj, pra- znikov ...« Zato razmišlja o lastnem projektu, kjer se seveda vse začne pri financiranju. A kot ga je močna volja pripeljala v šovu na mesto tretjega kuharja v Sloveniji, verjame, da se bo uresničilo tudi to. Za sabo ima namreč več težkih življenjskih preizkušenj, katere je premagal v svoj prid. Iz vsake je izšel pametnejši in tako verjame tudi v svojo kuharsko prihodnost. Zgovorni Jernejc, ki zase pravi, da tako, kot rad preizkuša nove jedi, nemalokrat čudnih kombinacij, ki se izkažejo za zelo dobre, tako rad tudi govori. »Včasih pravim, da sem kot plevel, bolj ga puliš, bolj raste.« Prav zaradi svoje gostobe-sednosti je navezal zelo dobre prijateljske odnose s sotekmovalci in z njimi se rad druži na številnih prireditvah, nemalokrat pa ga povabijo tudi za štedilnik. ŠMS ||||RINEK Silim se, da bi se vsemu smejal, ker se bojim, da bi se mi bilo treba jokati. Pierre-Augustin Caron de Beaumarchais - 5. NOČNO GASILSKO TEKMOVANJE ZA POKAL OBČINE RECICA OB SAVINJI Domačinke zasedle tretje mesto Člani Prostovoljnega gasilskega društva Rečica ob Savinji so pripravili nočno tekmovanje za pokal domače občine. Z njim so dodali svoj prispevek k praznovanju občinskega praznika. Na poligonu ob gasilskem domu se je v vaji z motorno brizgal-no preizkusilo 14 moških in sedem ženskih ekip iz prostovoljnih gasilskih društev naše doline in širše. Tekmovali so po pravilih gasilske zveze brez dodanih točk za starost tekmovalcev. Barve naše doline so branili člani PGD Nova Štifta, Mozirje, Pobrežje ob Savinji, Gorica ob Na nočnem tekmovanju se je v vaji pomerilo tudi sedem ženskih desetin. (Foto: Marija Šukalo) Dreti in Rečica ob Savinji s štirimi moškimi in dvema ženskima desetinama. V moški konkurenci so No-voštiftčani zasedli zadnji dve mesti, Pobrežanom je pripadlo enajsto in Mozirju osmo mesto. V ženski konkurenci so bile predstavnice organizatorja tretje in Mozirjanke zadnje. Pod reflektorji so se letos najbolje odrezali PGD Kebelj pred Andražem nad Polzelo in Drešinjo vasjo v moški kategoriji. Med ženskami sta prvo in drugo mesto zasedli PGD Lokovica in Šikole. Marija Šukalo 15 Savinjske novice št. 27, 3. julij 2015 I Kultura, Organizacije ZAKLJUČNI KONCERT GLASBENE ŠOLE NAZARJE OB DNEVU DRŽAVNOSTI Predstavili šolsko leto, bogato z nagradami Zaključni koncert je bil predvsem v znamenju sproščujočih glasbenih točk, ki so jih učenci odigrali vsem zbranim v velik užitek. (Foto: Tatiana Golob) Dan pred zaključkom šolskega leta, 23. junija, je v dvorani nazar-skega doma kulture potekal zaključni koncert učencev Glasbene šole (GŠ) Nazarje. Predstavili so svoj napredek, saj so njihovi bleščeči rezultati na tekmovanjih v ponos tako staršem kot strokovnim delavcem šole. Nadarjeni glasbeniki so osvojili dve priznanji za udeležbo, osem bronastih, devet srebrnih in dvanajst zlatih nagrad. Dve učenki sta osvojili posebni nagradi, eno za osvojenih 100 točk v svoji kategoriji in eno za izvedbo obvezne skladbe. Pomembna potrditev za šolo je tudi udeležba njihove učenke na zaključnem koncertu prvonagra- jencev na državnem tekmovanju TEMSIG. Nagrajenim učencem so bila na zaključnem koncertu s strani šole podeljena posebna priznanja, vsi zbrani v dvorani pa so jih nagradili z bučnim aplavzom. Ravnatelj GŠ Nazarje Jernej Ma-rinšek je poudaril, da so izvedli preko 90 nastopov in koncertov. Med koncerti, ki jih pripravljajo z zunanjimi izvajalci, je izpostavil koncert Mladinskega pihalnega orkestra Glasbene šole Stuttgart, ki je s pihalnim orkestrom nazarske GŠ pripravil nepozaben dogodek. Kot novost v minulem šolskem letu je šola organizirala tri mojstrske tečaje. Z njimi so želeli učencem ponuditi dodatno izobraževanje s priznanimi domačimi in tujimi profesorji. Za vse tečaje je bilo izkazano izjemno zanimanje, zato bodo tudi v prihodnje razmišljali o podobni obliki dodatnega izobraževanja. Marinšek je izrekel posebno pohvalo tudi vsem sodelujočim na glasbeni pravljici V deželi Tralalaj ter baletni predstavi Hrestač in Pepelka. Oba projekta si je v petih posameznih predstavah ogledalo preko tisoč gledalcev. Tatiana Golob TIBETANSKI MENIHI V LOGARSKI DOLINI Pod Ojstrico izvedli tradicionalno slovesnost pudžo V petek, 26. junija, so se v hotelu Plesnik in v Logarski dolini mudili trije menihi iz Tibeta. Njihova želja, da bi videli to lepo deželo Slovenijo ter še posebej njene naravne in druge znamenitosti, se jim je uresničila ob sodelovanju s podjetjem Alpguide ter v konkretnem primeru z osebjem hotela. Sangay Gyatso, Thupten Sherab ter Thinlay Tenzing so dvodnevno bivanje pod Kamniško-Savinjskimi Alpami izkoristili za oglede, doživetje narave, domače kulinarike in stike z Milanom Romihom, Acom Pepevnikom, Danilom Tičem, Markom Lenarčičem, Nino Plesnik ter Menihi iz Tibeta so se dobro počutili v družbi s predstavnico hotela Plesnik Nino Plesnik. (Fotodokumentacija Nine Plesnik) drugimi. Na srečanje z njimi ob ve- Solčavskega in Logarske doline, černi molitvi na travniku pod Oj- molitvi jih je prisostvovalo čez 40. strico so bili povabljeni vsi gostje Dogodek je bil za prisotne nena- vadna, enkratna izkušnja. Molitev »pudža« je bila namenjena Logarski dolini, vrhovom nad njo in za dobro karmo ljudi, ki prebivajo tod ali jo obiščejo. Menihi so bili nastanjeni v vili Palenk, kjer so se po naših informacijah dobro počutili, vtise o obisku alpske krasotice pa bodo delili z mnogimi svojimi brati v Tibetu. Ob tem je potrebno dodati, da bodo isti organizatorji koncem julija ali v začetku avgusta pripravili na travniku v bližini hotela Plesnik nočno projekcijo filma na gorsko tematiko. Jože Miklavc SREČANJE IN DAN ČEBELARJEV Domači med je vse bolj cenjen V soboto, 20. junija, je član Čebelarske družine Gornji Grad Anton Žmavc v središču kraja postavil stojnico z medenimi dobrotami, s katero je obeležil dan odprtih vrat slovenskih čebelarjev. Na stojnici so bile poleg medu, medice, propolisa in še česa tudi razne brošure. Ker je domači med vedno bolj cenjen, poznana je tudi njegova zdravilna vrednost, kupcev ni manjkalo, prav tako sta Žmavc in njegova žena Marija znala povedati marsikateri nasvet o uporabi medu in medenih izdelkov. ŠMS Anton Zmavc in njegova žena Marija sta povedala marsikateri nasvet glede uporabe medu in medenih izdelkov v zdravilne namene. (Foto: ŠMS) 16 Savinjske novice št. 27, 3. julij 2015 I Ljudje in dogodki, Oglasi DRUŠTVO UPOKOJENCEV NAZARJE Nekaj preteklosti in nekaj prihodnosti Člani drušlva upokojencev iz Nazarij so zelo aktivni. Več kot 30 jih je v maju odšlo v Muzej premogovnika Velenje. Zanimiva so bila »njihova nova oblačila«, še zanimivejše pa popotovanje pod zemljo z dobrim vodičem. V istem mesecu so sodelovali s krajevno skupnostjo Kokarje v času njenega praznovanja, in sicer s kulturnim nastopom. 6. junija jih je pot popeljala v Trst na ogled kri-žarke Costa Mediterranea, ki je na njih naredila velik vtis in jim zbudila željo, da bi vsaj enkrat v življenju šli na plovbo s to lepotico. 9. junija so krenili na pohod na Farbanco, saj so pripravili srečanje v času praznovanja krajevne skupnosti Nazarje. Planinsko društvo Nazarje jim vedno priskoči na pomoč, članica društva upokojencev Marjeta pa jim je podarila sliko njihovega doma. Redni pohodi vsak prvi torek v mesecu so lepo obiskani, saj se število pohodnikov veča. Njihovi prostovoljci so obiskali vse, ki ne morejo na pot ali pa se je njihova pot ustavila v domovih za starejše. Za še lepše dneve pa berejo v krajevni knjižnici. Radi bi videli, da bi bile v njihovo delovanje vključene vse generacije - od mladih, vitalnih upokojencev, članov, ki so se že malce umirili in pa tistih, ki jih spremljajo preko povabil in so z njimi le v mislih, in da bi vsi, tudi tisti, ki zmorejo vse, razumeli tiste, ki tega ne zmorejo. Ravno zato, ker ljudje radi berejo, še vedno napišejo prijazna povabila, ki jih poverjeniki raznosijo vsem članom, z njimi malce poklepetajo in jim s tem polepšajo uro ali dan v njihovem življenju. Zdi se jim, da je pristen stik naj- pomembnejši in da topla beseda pomeni največ, zato so se odločili, da s tem nadaljujejo in da pristnega stika ne bo uničila nova informacijska tehnologija. In njihovi načrti se v tem tempu nadaljujejo. VP Nazarske upokojence je pot popeljala v Trst na ogled križarke, ki je na njih naredila velik vtis in jim zbudila željo, da bi vsaj enkrat v življenju šli na plovbo s to lepotico. (Foto: Anton Fricel) I Savinjske novice št. 28, 10. julij 2015 17 Šport, Oglasi DRŽAVNO PRVENSTVO V CESTNEM KOLESARSTVU MIRNA PEC 2015 Tilen Finkšt iz Mozirja osvojil naslov državnega prvaka med starejšimi mladinci Konec junija je v Mirni Peči pri Novem mestu potekalo cestno državno prvenstvo za kategorije mladincev ter članov. Med sabo so se pomerili najboljši slovenski kolesarji, med starejši mladinci pa se je najbolje izkazal Tilen Finkšt iz Mozirja, o uspehih katerega smo že pisali. Kot kaže, je pred njim zelo uspešna sezona, ki ga lahko pripelje na evropsko prvenstvo v Estonijo in kasneje na svetovno prvenstvo v Ameriko. Novomeška Adria Mobil je v nedeljo, 28. junija, organizirala 25. državno prvenstvo v cestnem kolesarstvu. Najprej je bila na sporedu dirka starejših mladincev, ki so se pomerili v devetih 11,9 kilometra dolgih krogov. Po pričevanju spremljajočih je bila tekma zelo aktivna in napeta. Težko in selektivno traso dirke je najbolje izkoristil Tilen Finkšt, Mozirjan, ki vozi pod okriljem Kolesarskega društva ROG. Tilnovi naporni treningi so se izplačali in uresničila se mu je želja osvojiti naslov državnega prvaka. »Po prevoženih 20 kilometrih smo trije kolesarji za sabo pustili glavnino, po vstopu v 30. kilometer sem ostal sam, pred mano pa še 75 kilometrov proge. Pred zasledovalci sem imel štiri minute prednosti, vendar se je ta počasi zmanjševala. Po navodilih trenerja Andreja Hauptmana, ki me je usmerjal iz spremljevalnega vozila, sem uspešno končal dirko z prednostjo 18 sekund pred drugouvr-ščenim. Bilo je naporno, vendar se je ves trud izplačal.« Pridružite se nam tudi na Facebooku Za odličnim kolesarjem je tako zelo uspešna prva polovica letošnje kolesarske sezone. Trenutno vodi v seštevku točk za pokal Slovenije in neutrudno trenira naprej s ciljem, da ga njegovi uspehi popeljejo na evropsko prvenstvo v Estonijo, ki bo že avgusta, in kasneje na svetovno prvenstvo v Ameriko. Tatiana Golob 20. MEDNARODNI ATLETSKI MITING Mihalinčeva v svojih disciplinah brez konkurence Tilen Finkšt je zmagal med starejšimi mladinci na državnem prvenstvu v cestnem kolesarstvu Mirna peč 2015. (Fotodokumentacija TF) Maja Mihalinec iz Mozirja kljub zmagi v Velenju še vedno nima norme za svetovno prvenstvo v Pekingu. (Foto: Marija Šukalo) V Velenju je ob dnevu rudarjev potekal 20. mednarodni atletski miting. Dogodka se je udeležilo več kot 200 atletov in atletinj iz 25 držav s petih celin. Tudi tokrat se je v sprintu na 100 in 200 metrov preizkusila Mozirjanka Maja Miha-linec, ki je v obeh disciplinah pometla s konkurenco. Na 100 metrov je s časom 11,54 zmagala pred Slovenkama Tino Jureš in Kajo Debevc. Na 200 metrov je progo pretekla v času 23,22 in žal za dve stotinki zgrešila normo za svetovno prvenstvo v Pekingu, a kljub temu ji je rezultat zadoščal za prvo mesto. Na drugo se je uvrstila Južnoafričanka Justine Palframan in na tretje Avstralka Ella Neslon. Sicer pa ima varovanka trenerja Srdana Bordeviča še čas, da doseže normo. To bo lovila na naslednjem tovrstnem dogodku v Ljubljani. Marija Šukalo RELAX ŠOLA VOŽNJE MOZIRJE [Vpisi wfc dir MOZIRJE, Savinjska c, 29 wmsolavoznje-relax.si 18 Savinjske novice št. 27, 3. julij 2015 I Kultura, Oglasi GODBA ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE Gostje državnega srečanja hrvaških godb Novi Vinodolski je junija gostil 29. srečanje hrvaških pihalnih orkestrov. Skozi celotno pomlad so potekali regijski izbori in v tem poznanem obmorskem letovišču je sodelovalo pet najboljših orkestrov A kategorije. S koncertnim programom obveznih skladb in skladb po lastnem izboru je strokovna komisija izbrala najboljše tri orkestre. Javni sklad RS za kulturne dejavnosti in Hrvaški sabor kulture zgledno sodelujeta že mnogo let. Plod sodelovanja so tudi izmenjave različnih kulturnih programov. Na tokratnem tekmovanju je Slovenijo kot gost predstavljala Godba Zgornje Savinjske doline. To čast si je pridobila z lansko absolutno zmago na državnem tekmovanju slovenskih pihalnih orkestrov v prvi težavnostni stopnji. Po ogledu glavnih znamenitostih mesta in okolice v organizaciji tamkajšnje turistične zveze je sledila tonska vaja v kulturnem domu, kjer je tekmovanje potekalo. V vročem dnevu je nato še kako prijala ohladitev v morju. Po končanem tekmovalnem delu hrvaških orkestrov pa koncert. Godba Zgornje Savinske doline je predsta- vila del lanskega zmagovalnega tekmovalnega programa, od navdušenega občinstva pa se je poslovila s Slovenskimi pozdravi Slavka Avseni-ka. Celotno prireditev je snemal tudi hrvaški nacionalni radio. Vsekakor je takšno gostovanje za zgornjesa-vinjske godbenike še ena nagrada za vse njihove uspehe v preteklosti in spodbuda za nadaljnje delo. Matej Kranjc Godbeniki so si ogledali tudi del turistične ponudbe kraja Novi Vinodolski. (Foto: Matej Kranjc) MEŠANI PEVSKI ZBOR KD LJUBNO OB SAVINJI Ljubenski pevci zaključili sezono na Travniku V času, ko se zapirajo šolska vrata in otroci odhajajo na počitnice, so si svojevrsten »odhod na počitnice« privoščili tudi pevci ljubenskega mešanega pevskega zbora. Kakih ducat članov se je odločilo, da bodo za zaključek pevske sezone nekaj naredili tudi zase in se podali na planinski pohod iz Smrekovca na Travnik. Slabe tri ure, ki jih kažejo planinski smerokazi, so se za to nezahtevno in prijetno planinsko pot kar podaljšale. Ob takšni pevski druščini in prelepi naravi bi bilo pač malce čudno, da si ne bi tudi ob poti od Smrekovca, Komna, prelaza Hli-povca, Turnovke do Travnika privoščili »kakšno zapet«. Nič drugače ni bilo ob prihodu na Travnik, kjer je bilo ob tamkajšnji priljubljeni postojanki ljubenskih planincev po zasluženem okrepči-lu veselo kot že dolgo ne. Od pevskih pohodni-kov, med katerimi sta bila tudi njihov zborovodja Mitja Venišnik in ljubenski župan Franjo Na- raločnik, ki je tudi član zbora, pač kaj drugega kot prelepo pesem, ki se je razlegala ob Koči na Travniku, in obilico dobre volje ni bilo pričakovati. Franjo Atelšek Člani ljubenskega mešanega pevskega zbora so se pred dopusti podali do Koče na Travniku, kjer so veselo prepevali in se dostojno poslovili od pevske sezone. (Foto: Franjo Atelšek) r ^ OPRAVIČILO V prejšnji številki Savinjskih novic smo na strani 11 zapisali, da je rečiški župnik Marko Rakun opravil blagoslov vozila Prostovoljnega gasilskega društva Grušovlje. Marko Rakun je sicer rečiški rojak, a je kaplan v Šoštanju. Za napako se njemu in bralcem opravičujemo. Uredništvo 19 Savinjske novice št. 27, 3. julij 2015 I Organizacije, Ljudje in dogodki LOVSKA DRUŽINA MOZIRJE Lovci obiskali malčke in šolarje Člani Lovske družine Mozirje bodo v letošnjem letu praznovali sedem desetletij delovanja. Pred njimi je kar nekaj dogodkov, s katerimi bodo obeležili ta jubilej. Dva izmed njih so realizirali junija, ko so obiskali mozirski vrtec in osnovno šolo ter malčkom in šolarjem predstavili svoje delo. Dva člana mozirske zelene bratovščine sta 9. junija na obisk najmlajših, ki dopoldneve preživljajo v varstvu vzgojnih delavk, prišla dobro obložena. Oblečena v svečani uniformi sta za lažjo predstavo o tem, kaj lovci sploh počnejo, prinesla s sabo vrsto trofej. Malčki so ugotavljali, kateri živali pripadajo različna rogovja, zobje in podobno. Na ogled sta prinesla tudi nekaj nagače-nih živali, ki so si jih z veseljem ogledali. Ob tem pa pokazali, da so jim te živali dobro poznane in da jih poznajo veliko vrst. Lovca sta otrokom poskušala približati tudi drugi vidik dela, ki ga opravljajo. To je varstvo in ljubezen do neokrnjene narave. S tem, da so veliko v gozdu, hitreje opazijo, kaj je v njem narobe. Poleg tega skrbijo za živali, ki v določenih obdobjih leta nimajo na razpolago dovolj hrane za svoje življenje. S krmljenjem marsikateri izmed njih omogočijo preživetje in skrb za mladiče. Na zadnji šolski dan se je lovec Borut Zavo-lovšek oglasil še v prostorih mozirske osnovne šole. Na srečanju s šolarji prvih petih razre- dov je bilo zelo pestro. Vprašanja so kar deževala, po drugi strani pa so otroci pokazali visok nivo znanja. Pred koncem srečanja je lovec prijel v roke še kitaro in skupaj so zapeli vrsto pesmi o živalih. Lovstvo je specifično področje društvenega delovanja, ki ga večina ljudi premalo ali zgolj pavšalno pozna. Še najbolj lov. Slednjega, kate- rega kvote odstrela divjih živali predpiše država, stalno pa nadzorujejo inšpektorji, je zgolj majhen del nalog, ki jih lovci izvajajo. Veliko večji delež temelji na varstvu narave in skrbi za ravnovesje v njej. Zato je prav, da s tem seznanjajo že najmlajše, ki bodo na ta način lahko gojili pozitiven odnos do njih in konec koncev narave. Benjamin Kanjir Lovca sta otrokom poskušala približati tudi drugi vidik dela, ki ga opravljajo. To je varstvo in ljubezen do neokrnjene narave. (Foto: Benjamin Kanjir) VRTEC MOZIRJE H V • ■•• II** V« Začni z malim in nadaljuj počasi Pridelava zelenjave in sadja na domačem vrtu ima številne ugodne učinke na nas, naše življenje in okolje. Če uživamo doma pridelano zelenjavo, vemo, kako je bila vzgojena in kaj v resnici uživamo. Prav tako lahko prihranimo nekaj denarja, obenem pa poskrbimo za boljše počutje. Spomladi, poleti in jeseni, ko so ugodni vremenski pogoji, se naše bivanje iz notranjih prostorov preseli na vrt, igrišče, gozd ... Vse to postane neposredni podaljšek našega bivanja. Rastline, ptičje petje, sončni žarki in božanje vetra nam bodo pomagali, da se bomo prijetneje počutili. Že vrsto let se poslužujemo elementov Reggio Emililia, otroci skrbijo za »naš« vrt« že tretje leto z velikim veseljem. Nekako smo spoznali osnove vrtnarjenja, dosegli višjo stopnjo zavesti za skrb za okolje in vrt. Lahko rečemo, da smo »odrasli«. Okrog našega vrtca imamo še nekaj neizkoriščene zelenice. Ta košček se nahaja na »hribčku«, obsijanim s soncem, malo odmaknjenim od dogajanja. »Beseda je dala besedo«, odločitev je padla! Odločili smo se, da bomo napravili vrt »sonček«. Ideja o obliki vrta nekako sovpada s prostorom, ki je na razpolago. Na podlagi »razgo- vorov«, ogledov, smo pričeli z zbiranjem materiala za gradnjo vrta. Gozd je postal naša stalna točka delovanja, tudi »gozdni škrat« nas že pozna, saj vsi otroci z vrtca radi poskrbimo tudi za njegovo »hiško«. Da bomo naš vrt dokončali, so nam in nam še bodo pristopili na pomoč starši, ki nam ved- no stojijo ob strani, za kar smo jim neizmerno hvaležni. Ponosni smo tudi na ostale prijazne ljudi, ki nam nikoli, resnično nikoli ne odrečejo pomoči. Marsikdo nam sam ponudi pomoč, kar je v današnjem času zlata izjema. Ponosni smo na »naše krajane«, izjemno prijazne ljudi! Nevenka Anzelc Gostenčnik Pri mozirskem vrtcu so napravili vrt »sonček«. (Foto: Nevenka Anzelc Gostenčnik) 20 Savinjske novice št. 27, 3. julij 2015 I Ljudje in dogodki OSNOVNA ŠOLA BLAŽA ARNIČA LUČE Zaključek šolskega leta z Bilbi Zadnji šolski dan so se lučki šolarji zbrali v dvorani kulturnega doma, kjer so pripravili zaključno akademijo, s katero so uradno zaključili s šolskim letom. Pevski zbor je uvodoma zapel pesem, posvečeno njihovi šoli. Učenci so pripravili zabavna poročila, ravnateljica Andreja Urh je spregovorila zaključne misli pred počitnicami. Knjižničarka Simona Funtek je podelila nagrade najbolj pridnim bralcem, poslovili so se tudi od dveh učiteljic, Jožice Podkrajnik in Romane Lukovic, ki odhajata v pokoj. Najbolj težko pa so učenci pričakovali poseb- Pevka Bilbi in kitarist Gregor Stermecki sta s pesmijo pospremila šolarje na počitnice. (Foto: ŠMS) no gostjo, pevko Bilbi, ki je prepevala ob kitarski spremljavi Gregorja Stermeckega. Slednji je napisal tudi himno šole. Bilbi je k prepevanju Vijolic V začetku junija je v Bio parku Nivo Žalec odprl svoja vrata peti Eko festival, ki se je z leti prelevil v kar tridnevnega. Festival ponuja osrednje dogajanje z eko vsebinami v Savinjski dolini, vsako leto pa ga obišče več ljudi. Letošnje leto so se ga prvič udeležili tudi četrtošolci Osnovne šole Mozirje, ki so si ogledali številne zanimivosti, dan doživetij pa so si lahko privoščili s pomočjo dobrosrčnih posameznikov iz njihovega okolja. Petek je bil namenjen predšolskim in osnovnošolskim otrokom, ki so svoje motorične, sen-zorične in druge sposobnosti urili na zabavno poučnem poligonu dvanajstih izzivov. Tam so se pod strokovnim vodstvom preizkušali v najrazličnejših panogah. Mozirski šolarji so preko čisto pravih akcij dobili vpogled v delo policistov in gasilcev. Pobližje so si lahko ogledali in se dotaknili plazilcev in še nekaterih hladnokrvnih živali in si pod mikroskopom ogledovali živalski podvodni svet, ki so jim ga v povezavi s problematiko onesnaženih voda predstavili mladi biologinji z Oddelka za biologijo Biotehniške fakultete v Ljubljani. Vodeni skozi labirint so se urili v in drugih pesmi privabila učence, ki so bili nad njenim nastopom navdušeni. ŠMS najrazličnejših senzoričnih sposobnostih ter se prav tako s pomočjo okuševalnih čutnih zaznav naučili pripraviti slane in sladke zdrave obroke. S tem pa njihovih doživljajev še ni bilo konec. Manjkalo ni niti angleških minutk, spoznavanja taborniških veščin in cirkuških vragolij. TG Četrtošolci so se preizkušali v najrazličnejših panogah. (Foto: Rozika Kanjir) 5. EKO FESTIVAL V ŽALCU Mozirski četrtošolci na festivalu doživeli vse in še več VRTEC NAZARJE Šolsko leto zaključili z nastopom in celo vrsto delavnic V atriju OŠ Nazarje, kamor spada tudi nazarski vrtec, so ob zaključku šolskega leta otroci s strokovnimi delavci pripravili pester program, sledile pa so številne zanimive eksperimentalne delavnice. Nastopajoče in njihove starše ter sorodnike je uvodoma pozdravila ravnateljica Vesna Lešnik. Nazarski vrtec obiskuje 89 otrok, ki so vključeni v pet skupin. Pred skokom v poletje so se predstavili vsi vrtičkarji, najprej po starostnih skupinah, nato še po dejavnostih, ki jih obiskujejo (plesna skupinica in pevski zborček). Precej pozornosti so poželi tudi »cici maturanti«, kot jih imenujejo. S čr- »Cici maturanti« bodo z naslednjim šolskim letom postali šolarji. (Foto: Barbara Rozoničnik) nimi pokrivali so slovesno odplesali svoj prvi »gaudeamus«, saj z naslednjim šolskim letom zapuščajo vrtec in bodo postali prvošolčki. Strokovni sodelavci vrtca so pripravili za drugi del dogodka eksperimentalne delavnice. Otroci so lahko ustvarjali milne skulpture, eksperimentirali s sodo bikarbono in kisom, izdelovali terapevtske žogice iz mivke in balonov ter obiskali zeliščni kotiček s pestro ponudbo hrane in pijače. Vsi obiskovalci, mali in veliki, so lahko sodelovali še v zabavnih igrah, kjer so metali ribice iz blaga v šotor, prenašali plastenke z vodo preko ovir ter lovili milne mehurčke. Barbara Rozoničnik 21 Savinjske novice št. 27, 3. julij 2015 I Šport, Pisma bralcev ŠPORTNO DRUŠTVO BOČNA Na košarkarskem maratonu zmagali domačini, na trimu blizu petdeset kolesarjev Športno društvo Bočna se je praznovanju gornjegrajskega občinskega praznika pridružilo z organizacijo dveh dogodkov: košarkarskega maratona in kolesarskega trima za staro in mlado. Organizacijo maratona si z gornjegraj-skim športnim društvom izmenjujejo vsako drugo leto, letos so izpeljali že 26-tega. Z rezultatom 579:553 so Bočani premagali Športno društvo Gornji Grad. Za vsako ekipo so nastopile tri ekipe s po desetimi igralci, tekma pa je bila napeta vse do konca. Na kolesarskem trimu za staro in mlado se je blizu petdeset kolesarjev podalo s kolesi okrog Bočne. Ker jih je pot peljala tudi na Homce in ob Blizu petdeset kolesarjev se je podalo s kolesi okrog Bočne. (Foto: Matic Šinkovec) POHOD PO CERKVAH ŽUPNIJE MOZIRJE-ŠMIHEL Pohodniki obiskali vse cerkve v v ••• župniji V nedeljo, 14. junija, se je nadvse zgodaj zjutraj pred župnijsko cerkvijo sv. Jurija v Mozirju zbral dober ducat pohodnikov. Kot že nekaj let prej so se odpravili na pohod mimo vseh cerkva znotraj župnije. Pot jih je vodila izpred mozirske cerkve proti Radegundi, kjer so se ob deseti uri udeležili maše. Izpred cerkve v Radegundi so se pohodniki odpravili proti cerkvi v Šmihelu ter nato do Marijine cerkve v Lepi Njivi in do ljubijske cerkve. Od tu dalje so se podali proti zadnji točki - cerkvi sv. Roka na Brezjah. Namen tega pohoda je, da ljudje spoznajo in si ogledajo cerkve, ki se nahajajo znotraj župnije Mozirje-Šmihel. Organizatorji upajo, da se bo z leti število udeležencev povečevalo, saj je to ena redkih možnosti, ko si lahko v enem dnevu ogledaš prav vse cerkve z njihovimi umetninami. Primož Vajdl Pohodniki so se podali na ogled cerkva in njihovih umetnin. (Foto: Primož Vajdl) Z rezultatom 579:553 so Bočani premagali Športno društvo Gornji Grad v košarkarskem maratonu. (Foto: Peter Štiglic) povratku skozi Volog, so tako kolesarili skozi tri občine. Zaključek poti je bil na športnem igrišču, kjer se jim je pridružilo še več krajanov. Otrokom so postavili poligon, najboljši mladi kolesarji so za svojo predstavo dobili medalje. ŠMS STRELSKO DRUŠTVO GORNJI GRAD Tekma z malokalibrsko puško sede Za zaključek prvega dela sezone je Strelsko društvo Gornji Grad v soboto organiziralo trening, v nedeljo pa tekmo z malokalibrsko puško sede na 50 metrov, pet nabojev za preizkus in deset za oceno. Udeležba je bila zelo dobra in strelci so se trudili, vendar zelo dobrih rezultatov ni bilo. Zmagal je Peter Bezovšek (87 krogov), drugi je bil Ivko Poličnik (79) in tretji Konrad Zemljič ml. (74). PB »Urejenost« na domačih tleh Velikokrat premišljujemo o času, v katerem živimo. In se sprašujemo, kaj če bi nehali tarnati, odmislili že enkrat naše politike, ki itak samo zastrupljajo naše možgane in jih zložili v predal pozabe. Poglejmo raje skozi okno ter se posvetimo lepim stvarem in našim otrokom, ki imajo pred sabo življenje, ki naj bi bilo vse kaj drugega kot prepiranje in kazanje s prstom, kdo je za kaj kriv. 22 Savinjske novice št. 28, 10. julij 2015 Pisma bralcev, Kronika, Zahvale, Oglasi V naši dolini smo lahko ponosni, da imamo mladino, ki stopi skupaj in veliko naredi. Prav tako tudi Društvo podeželske mladine Šmihel, ki je lani zmagalo na državnih igrah, letos pa so bili organizatorji državnih in celo mednarodnih iger v Šmi-helu nad Mozirjem. In kaj se zgodi? Da na mozirskih tleh njihov plakat pač ni imel prostora. Ker baje, če bi ga lahko vsak postavil po svoje, ne bi bilo na občinski zemlji »urejenosti«. In tako koncesionar, ki je iz druge občine, poskrbi za to, da ni plakatov. Oziroma so, za določen znesek. Žalostno je, da Občina pri tem ne podpira domačih ljudi. Tudi, kar se tiče ceste v Šmihel, so spet naši fantje stopili skupaj, naredili delovno akcijo in pokosili travo na obrobju. Ker tisti, ki so plačani, da to naredijo, pač niso opravili svojega dela. In tako pridemo do zaključka, da ima Slovenija ter tudi naša dolina čudovite ljudi, samo na površje vedno splavajo karieristi in egoisti, ki vidijo samo sebe ... Tiste pa, ki želijo nekaj narediti, organizirati in izvesti dogodek, ki je na državni ravni in po katerem bo znana celotna dolina, ja, tiste je pa treba spraviti na kolena. Ali pa spotakniti, da ne gre dogodek prehitro naprej. Ker očitno tudi »favšija« v tej dolini bogato cveti ... Albina Rajter Šmihel 4 3330 Mozirje IZ POLICIJSKE BELEŽNICE • TATVINA ŽLEBOV Mozirje: V noči na 30. junij je neznani storilec z objekta mrliške vežice v Mozirju ukradel okoli deset metrov bakrenih žlebov. S tem dejanjem je Občino Mozirje oškodoval za okoli 350 evrov. • PROMETNA NESREČA S SMRTNIM IZZIDOM Luče: 5. julija okoli 9. ure se je na regionalni cesti v Lučah zgodila prometna nesreča, v kateri je umrl 52-letni voznik z območja Laškega. Omenjeni je vozil motorno kolo, znamke Yamaha FZ1-S, kot tretji v skupini petih motoristov iz smeri Luč proti Solčavi. Zunaj Luč je prehitel enega izmed motoristov, nato pa zaradi neprilagojene hitrosti vožnje v desnem nepreglednem ovinku zapeljal na levo čez celotno vozišče, kjer je z motornim kolesom trčil v varovalno ograjo. Ob tem ga je vrglo po zraku čez varovalno ograjo na obrežje reke Savinje. V prometni nesreči je utrpel tako hude poškodbe, da je kljub nudeni nujni medicinski pomoči umrl na kraju prometne nesreče. • ZASEŽENI DVE VOZILI IN VOŽNJA POD VPLIVOM DROGE Pretekli teden so policisti PP Mozirje zaradi vožnje brez veljavnega vozniškega dovoljenja zasegli dve motorni vozili. V postopku so imeli tudi voznika osebnega avtomobila, ki je vozil pod vplivom prepovedanih substanc, kar je bilo ugotovljeno z opravljenim postopkom za prepoznavo znakov vožnje pod vplivom drog, prav tako mu je bila zasežena manjša količina prepovedane droge. Zoper navedene voznike je bil podan obdolžilni predlog na Okrajno sodišče v Celju. Srce je omagalo, dih je zastal, a na tebe spomin bo večno ostal. V SPOMIN Minilo je leto, odkar nas je zapustil naš dobri Franc TERBOVŠEK iz Florjana pri Gornjem Gradu 18.9.1925 - 8.7.2014 Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prižigate sveče in namenite lepo misel. Žalujoči vsi njegovi Težko jepozabiti človeka, ki ti je bil drag, še težje izgubiti ga za vedno, a najtežje je naučiti se živeti brez njega. V SPOMIN 11. julija mineva pet let, odkar nas je zapustil naš dragi mož, ati in dedi Mirko POTOČNIK 7.8.1955 - 11.7.2010 Hvala vsem, ki ga skupaj z nami nosite v srcih, postojite ob njegovem grobu, prižigate sveče ali se ga kakor koli drugače spominjate. Vsi njegovi Šmiklavž, julij 2015 Naročniki Savinjskih novic imajo 15% POPUST pri objavah zahval in čestitk. 23 Savinjske novice št. 27, 3. julij 2015 I Za razvedrilo Cvetke h koprive KRNICKA MLADEZ 100 NA URO Že ko gledaš, je slika iz »vinkla«, kako je šele tistemu, ki mora 12 x okrog štange z možgani na centrifugi, po tem pa še v ravni črti na tako želeni cilj v najkrajšem možnem času?! No, to so se spraševali mnogi na Krničkih vragolijah, ko so najprej počakali, da se je zlilo izpod oblakov in je sonce pozlatilo poljano na Logu. Medtem je pir povzročil, da je mladeži izpod Rogatca korajžo delil ... En pa se je drl: »Mi ga žuramo sto na uro!« Več o tem prihodnjič. K^Pil (Foto: MŠ) OD LAKOTE SE ZVRTI? Franci Podbrežnik - Solčavski, moderator zorbingometa na Rečici ob Savinji: »Dragi Vinko, od želje za tvojim golažem se mi že vrti v glavi. Daj mi rame, da se malo naslonim in spočijem.« Župan Vinko Jeraj in kuhar golaža: »Ne naslanjaj se preveč, ker poleg svoje ne morem držati še tvoje teže. Ob kuhanju sem postal omotičen, a ne vem, ali je to od kakšnih substanc ali od opojnih dišav jedi, ki sem jo mešal cel dan ... « Tudi o tem več prihodnjič. 24 Savinjske novice št. 27, 3. julij 2015 I Križanka, Informacije sestavil; peter udir prhlitar, tičmib stegno pri pticah madridski nogometni klus stolp za shranjevanje žita prebivalci iraka lojze rozman dom. žival, rigavec s l. mesto kazah-stana nekd.turSw velikaš jaz & _. Cu f = ft a¡* a ñ" TL tu Û. ti 3 0 ü -fl = S o 1 3 -o 3. 3. n r rt n t/i ai ai <1 B 1 S = =r û 0 Ä. (K i"i 1 3" L4 3 O '.i < Q1 = ¿ ff i* ü "O O I' :: g-