Črtice iz ruske zgodovine.
{Po Nestoru priobcuje A. K.)
Svetopolk ubije tri svoje brate. (1015-1019. I.)
Boris, no našedši PrčenegOT, povrne se z vojsko, in pride v&t k njemu : ,,otec ti je umrl." Gorko se je plakal Boris po otei, a družina ot&va mu reče: rti iniaS drnžiuo oteero in voje! Pojdi, sždi v Kijevu na stol otca svojega I" On reče: rne bodi meni položiti roko na brata svojega starčjšega; če mi je otec umrl, to mi fct bodi v otca mesto." To BlišavK voji razid6 se od njega, a Boris ostano sam z družino svojo na Alti rčki. Ali Svetopolk, izpolnivši se brezzakSnja, pošlje k Borisu in re&: nhoi5em s toMj ljubozen imžti, in do-dam šo k temu, kar imaS od otca," mislžč, kak6 bi ga pogubil. A Svetopolk pride po noči v ViSegrad in skrivijo pokliče k sebi nžcsga Putšo ter viSe-gridake boljiirce in jih vpraše: nali ste moji z vsem srcem ?" — nGlave mo-remo položiti zil-te," odgovorž Putša z Viaogradci. On jim reče: „118 povMte nikonmr, nego fdite in ubijte brata mojega Borisa!" Obžtajo mu to stvoriti. PosUni pridcjo po noči na rčko Alto, kjer je l)il Boris, in podst6pivši bliže, zaslišijo blaženega Borisa, pojiSLega zajutrenjo, kajti bila mu je uže v6st, da ga hoU pogubiti.
Kadar se je Boris pomSlil, lčže na pSsteljo, in evo, nap&dejo, kakor zveri, okolo žatSra, ter ga nastinejo s kopji in preb8dejo Borisa, a slugo nje-govoga Jdrija, padšega ninj, tudi prebodejo ž njim. Ta mladčnič je bil rojenji ogersk sin, ki ga je Ijubil velfko Iioris ter vzložil nanj griiTio ') zlato veliko, v katorej je stdl pred njim, ter izbili so tndi Se druge ranoge od dnižine Bo-risove; a Jiiriju temu nijso mogli naglo sn^ti grivne, ter zattf useb5 njega gldvo, in tak<5 snem6 grivno a glavo odvTŽpjo proč. Borisa zavijd v šatfirno plitno, m\oU na ki51a ter ga odvezi5 (odpiiljejo) Se dihajočega. Kadar Sveto-polk zve, da fe diše, pošlje dva Varčga, ter eden njiju izvl&je me5 m mu ga zasadi k srcu.
Svetopolk, ubivSi Borisa, pomisll v sebi, kakii bi pogdbil tudi Glžba, ter pošlje povMat Gl^bu, kateri še nij znal o smrti otca svojega: npridj naglo! otec te zove; nij zeltf zdrav !"
Naglo TsMe Glžb na konja ter otide v Kijov z milo dmžfno; kajti bil je posMšljiv otcn. Ali nže na poti mu pride yfet iz Novega Grada od Jaro-slava: nne hodi v Kijev! otec ti je amrl, a brata Borisa je ubil Svetopolk." Sližavši Gleb o smrti otca in brata svojega, zaplače zeli5 in začne moliti; ali nahddoma pridejo od Svetopolka, poslini mn na pogiibo, in po njih povelji GMba ninori Torčin, njega p6var.!)
') Grivna, veriga; die Kette.
*) PSvar — v4ra, kuhar: variti, iuhati.
125
Potem ubije Sretopolt še tretjega brata, Svetoslara, ki je bil zbčžal t Ogre; a ubojniki so ga dohitčli. Zdaj začne Svetopolk premiSljati: rpobijem vse brate, in primem vlast rusko sim." A kazen se mu je uže bližala iz No?ega Grada.
Novogridci dadi Jaroslavu obilo Tojske ter on otide na Svetopolka. A tudi Svetopolk pristrSjt brez čisla vojske, Ruskih in Pečenegov, ter izide proti LjiSbču. Brata stojita oba proti sebi po občh bregovih Dnepra, ter nijso smšli ni ti na <5ne iti, a ni 6ni na te. Tak<5 sta tri meseco stala. Zgodi se, da začne vojevoda Svetopolkov, jezdč poleg brčga, karati Novogradce: nkaj ste prHIi g tem hromeein ?" (Jaroslavjebil hroni.) ^A vss, kistesami piotnfki, ') prisilimo hrame tesati na5e." Novogradci, to slišavši, rek^ Jaroslavu: ^jntri se prevezSmo nžnje; ce kdo nfe pojde z nami, sami ga posžčemo." Bilo je uže v zAmraz. *) Svetopolk je z vojsko stal mej dvema jezeroma iu pil vso noS z družino svojo. K avitu ae Jaroalav z vojsko prevezis, a Novogradci potem odrinejo ladije od brega, in poidd proti sebi ter so sest6pijo na mžsti. Bila. je siin zla, in Pečenčgi nijso zaradi jezera mogli pomagati Svetopolku, ter NoTogradci pritisnejo Svetopolka z družino k jezeru, da TsMpijo na lžd, in oblomi se ž njirii Ižd ter zmagovati začne Jaroslav, a Svetopolk zbeži y L&e (Poljilke). Jaroslav sžde t Kijevu na stol otčev in dšdni. Bil je tedaj Jaroslav Ift dvajseti in osem.
Drago Uto pride Sretopoik zopat na Jaroslava z Boljeslarom, kraljem Mdskim (poljskim). Jaroslav z Varžgi in Ruskimi prestrčže L^he (Poljake) na reki Bugi. Imel je Jaroslav krrailca3) in vojevodo, po iraenu Budi, ta začne ukarjati kralja Boljeslava, govoreč: „8 treskii ti preb6demo tolsti trebuh!" Kajti bil je Boljeslav velik ia tožek, da ni na konji raogel nij sedeti, a bil je umen, ter je rekel dražini: nCe vam tega akora nij žal, jaz jedini poginem!" Vsžde na konja in vbrede v ržko ter za njim vSji njegovi. Jaroslav ae nij ut^gnil izp61fiiti,4) in potolče Boljeslav Jaroslava, ki ubeži sh štirimi možmf v Novi Grad, a Boljeslav vnfde v Kijev se Svetopolkom. L6dska vojska ae razvede po mestih. A skoraj se pokaže Svetopolku, da so trd( taki gostje, ia akaže izgnati Leike. Tedaj pobegne Boljeslav, opl&nivši Kijev, in pride v svojo zemljo.
Kadar je bil Jaroslav pribMal v Novi Grad, hotel je uže iti za morje, a Novogradci mn nijso dali, rekoč: ^hočemo se i §e biti z Boljeslavom in S?etopolkom I"
Začn6 zbirati novce ia vojsko tet pokličejo Var%e. Svetopolk, birSi brez Boljeslava, kadar je zvddel, da ide brat ninj, zbeži v Peeenžge, skliiie tam silo težko, ter z nji5 pride na Jaroslava. Srečata se brata na bregu Alte ržke. Bilo je v petek, in jedva 36 pokaže solnce, aesti5pijo se obiiji, in priežla se je sčča, kakerSne Se nij bilo v raskcj zemlji. Sžkali so, za roke se grab&ši, in trikrati so se posprijffi', da je kri v doline tekia.
K večeru Jaroslav premore, a Svetopolk zbežf. Mej bežaajem napade nanj strašna groza. Kostf so mu razslabelo, da nij mogel sedtjti ua konji, ter nosili
0 Flotnik je, tdor dtila ploti; tudi tesar.
3) Zamraz, začetek mraza.
^) Krmilec je učitelj: krmilo, Stsnen-ader.
') IzpoUiti s«: 9Toj polk (Tojsko) v bojni rii postanti.
126
so ga na nosilih in prinesli k Br&tju. A on ja rekel: ,,pobegnite z mentfj; ženiS za nami!" A nij bilo nikogar v slčd gonečega, vender so bežali ž njim. A on je Mal v nemoči. Vzdigoval se je in kričal: „670, žen6! Pobegnite!" Nij se mogel trpe"fci na jednein mčsti, in tak<5 je prebežal 16dsko zem]jo, gnan z božjim gnšvom, ter je priSel v pust kraj niej Lffii in čžhi, kjer je izpro-vrgel svojo dušo.
Jaroslav se vrae t Kijev; a dolgo Se nij bilo mirti po ruskej zemljL P^to leto se vzdigne drug brat Jaroslavelj, Mestfslav, knez Tmutorokanjski, in pride ninj z vojsko. On je bil hraber in izkušen v bojih. Jaroslav je tedaj bhal v Novem Gradu, in pozral je Varčge ter odSel na brata. Snideta se pri ListTenu. MSstislav je z tečera vp61<5il svojo dmžfao ter postavil Severce v čelo proti Var^gom, a aam je st&] z družino svojo po ob^b krilih. Kadar pride doč, bila je tema in bliski in ^rom in dež. Keče Mfeatfslav družiai STOjej: ,,pojdimo uanje!" Ide Mžstislav, a Jaroslav proti njemu. SesMpi se 6elo, Sfiverei z Varžgi, in trudili so se Var^gi, sekaj(56 SSverce; a potem nastopi Mžstislav z dmžino ter načne sekati Varčge, in bila je s^ča silna, a STetfli so bliski, Mesketalo se orožje, ter bila je groza vellka in s65a silna in strašna. Jaroslav je zbežal potolčen. A Mestislav pošlje k Jaroslavu, rek6č: ,,sedi U na stoli svojem v Kijevu, ti si stariijši brat; a rneni bodi ta stran Dnžpra!" Od tega Sasa je mej brati bil mlr. A kadar je Mestislav umrl, 1036. 1., potem je bil Jaroslav samovlžstec ruskej zemlji.            (Dalje prii.)
---------M---------