List 45.
Gospodarske stvari.
Kako naj se globoko oranje pravilno in
koristno izvršuje.
Gospod dopisnik tega v 41. in 42. listu „Novic" objavljenega članka mi pač ne bode zameril, ako temu spisu nekoliko ugovarjam, kajti v to me le kliče in sili stališče moje! Spis je res po vsem lepo pisan in krat-kočasen — toda s tem še nismo nikakor zadovoljni, ako ga hočemo prištevati strokovnjaškim spisom.
Gospod dopisnik opisuje v tem članku koristi glo-bokejšega oranja, katere so pa uže bile objavljene tudi v zadnjem časi v „Novicah". V nadaljevanji pripoveduje, kako se naj polagoma — ne naenkrat na vso glo-bokost — izpeljuje poglobljevanje stare plitve brazde. On priporoča kot edino pravo, napredno pravilo:
„ Vsako leto naj se or je dotična njiva za 2 do 3 cen-trimetre globokeje."
vPrav veliko napako bi pa oni sam v svojo lastno in večletno škodo zakrivil, kdor bi prec ob enem svoje njive za celih 8 do 11 centimatrov globokeje preoral. Tako bi si on za več let svoje njive glede pridelka totalno spridil; trud, delo, davki in seme bilo bi tako rekoč pri takem ,na vrat na nos' postopanji skoraj popolnem zavrženo."
To, gosp. dopisnik, ni nikakor povsem istinito! Kaj tacega kot splošno pravo in napredno pravilo staviti in med svet širiti, ni umestno, ni podučljivo, ker krajevne razmere, v kojih gospodarijo kmetovalci, so kaj različne glede zemlje, nje lege itd. Tega del je v tem oziru, ne le najtežje, marveč neizpeljivo podajati taka pravila za splošno vpeljavo! Krajevne razmere prezirati se nikakor ne morejo in ne dajo in znanje teh je tako rekoč najvažnejši faktor umnega kmetovanja, kajti na one opira se vse!
Globokeje oranje izvršuje se navadno za okopo-valne rastline in bi se to ponavljalo pri nas na istem polji razmerno, na pr. vsako četrto leto. V tem slučaji, to je, ako bi se splošno ravnali pod naprednem pravilu gosp. dopisnika, čakati bi morali do zaželenega čila — do prave stopnje koristi globokejega oranja nič manj kakor celih 9—13 let.
Bi li ne bila morda velika zguba za nas, aki bi pri dobri zemlji z dobro spodnjo plastjo in ugodno lego toliko časa  čakali na zaželeno stopinjo  užitka,  ako se
ista v takem slučaji doseže lahko v nerazmerno krajšem, da kratkem časi z istim vspehom in se potem uživa ta korist v polni meri ostalo vrsto let?
Res je in skušena istina, da si vsled nerazumnega ravnanja pri globokejem oranji lahko jako čutno škodujemo za več let, ako za vzrejališče naših kulturnih rastlin čisto mrtvo spodnjo zemljo na površje spravimo, koja bi mogoče zraven tega tudi še fizično jakost zemlje, katera je bila prej ugodna, popolnoma pokvariti utegnila; tako, na pr., ako ima spodnja plast dosti železnega okiseca in njegovih soli, ali, ako je spodnja plast zemlje sama gruša, pesek in to sosebno na južnih legah ali pa, ako je spodnja plast revna, za vodo neprodrljiva (vode ne spušča), zgornja pa prodrl)iva itd. Na takih zemljiščih opusti naj se čisto globokeje oranje; slednje bi ista tako spridilo , da bi nam nehala dajati za več let vsakošne obresti in le po dolgoletnem, nujnim obdelovanjem bilo bi nam mogoče poravnati storjeno napaKO.
Ker so toraj  razmere glede jakosti  zemlje in nje lege razne,   treba je jako  pazljivo — umno postopati. Neobhodna potreba je, natančno preiskovati in presojati spodnjo,   do sedaj  še neporabljeno plast zemlje oziraje se pri tem na zgornjo plast in dotično lego.  Le s takim postopanjem varovati se zamoremo pred nezgodami, pred škodo, katera bi nam pretila pri vsakem drugem početji i Kjer  smo pa našli pri   preiskovanji ,   da bi   bila spodnja plast zemlje, v lastnostih, v jakosti enaka zgornji, ugodna in  dobra  za globokeje oranje,  tam se naj prične isto polagoma v zvezi se krepkim, močnim gnojenjem.   Orje se lahko  dotična  njiva vsakikrat za oko povalne  rastline   (razmerno  na pr. vsako 4. leto)  za kake  4 centimetre (1V2 palec) globokeje in se to ponavlja tako dolgo,   dokler ne  pridemo do zahtevanega, zaželenega cilja — do prave globokosti brazde, koja zamore 22—23 centimetrov in še bolj globoka biti.   Tako na pr. zamoremo globosežno,   ne prezvezno,   toraj bolj lahko zemljo,  koja ima dosti sprstenine,  tem lažje glo-bokejši orati, čemveč gnoja imamo v to svrho za pripomoček, nasprotno pa tem bolj previdno, tem bolj polagoma poglobljevati, čem manj gnoja imamo.
Ako je pa spodnja plast boljša, kakor zgornja, tako na pr., ako imamo globokosežno , bolj frišno glinasto zemljo in tej je v spodnji plasti primešano apno ali lapor, ali če imamo globoko plast bolj rahle sprstenin-ske zemlje — izvršuje se lahko takoj, na enlpat^glg-boko oranje,  se ve da zopet le v zvezi z ur^nii^grip-«
jenjem; gnoj je namreč, kateri pospešuje razpad in razkroj do sedaj še surove spodnje plasti, on pripomore izdatno, da se ista tako rekoč razkrije — da postane sposobna za vzrejališče naših kulturnih rastlin.
Zraven tega omenjam, da je za ilovno, pa tudi za vse druge zemlje, kojim je obilno primešan železni okis zraven hlevskega gnoja neobhodno gnojilo apno, ako jih hočemo polagoma poglobljevati.
Kjer bi nam presajanje jakosti spodnje do sedaj še ne porabljene plasti, preglavico delalo, tam začnimo najprvo s poskusi na malih prostorih — po očividno dobrem vspehu pa splošno na polji.
Toraj počasi in pazljivo!
Gosp. dopisnik nadaljuje:         *
„Globokeje preoravane njive gnoje se pa s zadostnim gnojem lahko uze pred oranjem tako, da se ob enem gnoj precej podorje.u „Skoraj in gotovo še boljše, nego gnoj prec podoravati, bilo bi pa, da se v to odločena njiva precej v jeseni 2V« — 5 centimetrov (uže 5 cm.! opazka pisatelja) globokeje orjef dobro pobrana (oho! op. pis.) se v teku zime na-njo zadosti dobrega in močnega gnoja navozi, kateri se po nji lepo in enakomerno razgrne ali kakor pravimo: raztrosi. Na tako pripravljen svet je naj' boljše v prihodnji spomladi krompir saditi."
Tej metodi, ki se je v najnovejšem času izclmila, ugovarjati moram sledeče:
Gledati nam je pred vsem, da vsled globokejšega oranja na površje spravljeno surovo spodnjo plast razpostavimo kolikor mogoče vplivu zime, da jo mraz, voda, zrak itd. dobro prešine in razkroji, da postane godna za vzrejališče naših kulturnih rastlin. Eminentne, da neobhodne važnosti je toraj, da pustimo tako zemljišče čez zimo v surovih brazdah, da ima zemljišče kolikor mogoče največje površje, da je vstop in učinek mraza, zraku itd. kolikor mogoče neoviran, kajti mraz učini vendar-le najizdatnejšo, najcenejšo in najhitrejšo raz-krojitev.
Kar se gnojenja tiče, se ono skupno z obdelovanjem tacega globokeje oranega zemljišča ravna tudi po rastlini, kojo hočemo sejati v spomladi na dotično zemljišče.
Vsled globokejega oranja pride , kakor je znano, prejšnja zgornja plast navzdol in surova spodnja navzgor — na površje. Sejati moramo toraj rastline, katere tako stajališče prenašajo in to so one, koje imajo globokosežne, močne korenine, s kojimi lahko rabijo spodnjo plast za vzrejališče. Z najboljšim vspehom se je sejala do sedaj na taka zemljišča v normalnih razmerah, kakor skušnje v ozbilji povsodi pričajo pesa, v drugi vrsti krompir.
Ker je pa krompir naša glavna okopovalna rastlina in ker jo je tudi gosp. dopisnik omenil, v to svrho saditi ga hočemo na globokeje preorano zemljišče.
Krompir prenaša skoraj vsako gnojilo, vendar mu stara gnojilna moč najbolj ugaja; vsled one je krompir okusnejši pa tudi manj gnjilobi podvržen.
Gledati nam je toraj na eni strani, da kolikor mogoče zgodaj podorjemo gnoj, na drugi strani pa, da pustimo globokeje preorano zemljišče v surovih brazdah čez zimo. Priporočljiv je v tej zadevi sledeči način, o kojem sem se imel priložnost sam prepričati na naprednih kmetijah:
Strnišče dotičnoga polja, kojega hočemo globokeje orati, naj se plitvo podorje in na to plitvo podorano strnišče zadostno krepkega, močnega gnoja navozi. Ta gnoj se takoj enakomerno raztrosi in tako pognojeno polje še pred zimo (najbolje pa takoj) globokeje preorje in pusti potem čez zimo v surovih brazdah do spomladi.
356
Gnoj se lahko tudi takoj na strnišče navozi, dobro raztrosi in tako pognojeno strnišče pred zimo globokeje preorje, a pusti v surovih brazdah čez zimo.
Kjer je pa globokejše oranje uže udomačeno, tam pa postopajo tako, da po končani zimski setvi strnišče globoko preorjejo, enkrat povlečejo (da se gnoj ložje raztrosi in v spomladi ložje podorje) v teku zime na isto gnoja navozijo (navadno, ker je v to svrho pozimi največ priložnega časa) gnoj dobro, enakomerno raztrosijo, spomladi pa zgodaj podorjejo.
Kjer imamo več zvezne zemlje in mrzle, priporočljiv bi bil tudi ta način, da se v teku zime na surove brazde globokeje preoranega zemljišča gnoj navozi, dobro raztrosi in zgodaj spomladi podorje.
V. Rohrmann,
pristav deželne vinarske šole na Slapu.