Narodna i Studijska Knjižnica via Ceppa, 9 D LO P R A. V 4, V ’’ .H/;:;;-: GLASILO AVTONOMNE TRŽAŠKE FED E RACIJ E KRI Leto X. štev. 39 (513) ^* r* La. TRST - SOBOTA 27. DECEMBRA 1958 Posamezna štev. 25 Lir ■ . OB NOVEM LETU IlllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllillllillllllllllUllllllllllllllll 2 aključuje se leto velikih borb naše partije v vsem 'teta, Italiji in na našem področju. Naša federacija je imela letos dve važni volilni bitki : pogladi za politične volitve, ki so Lle Trstu ljudskega predstavnika poslanca tov. Vittoria Vi-ialija in jeseni, ko je prav po 'aslugi akcije partije dobilo na-'e mesto zopet svoj občinski tet. Obe volilni bitki sta dokazali Moč partije, njeno strnjenost in torbenost, zaupanje slovenskih 'n italijanskih ljudskih mno-'ic v njeno vodilno vlogo, njen toogram in člane. Naš položaj 'e je okrepil in veliko število tolivcev, ki si je zavestno izdalo svojo stranko, ztraja pred grožnjami in izsiljevanjem. Slovenci iz mesta in Podeželja obnavljajo z vedno točjim navdušenjem svoje zaupanje v silo, ki je najbolj na-Predna in dosledna v obrambi "jihovih pravic. Zgrinjajo se “krog partije delavskega raz-toda in enotnosti med Slovenci Italijani, partije proletarca internacionalizma. Partija je dala svoj doprinos večkrat tudi odločilno po-*>oč pri sestavljanju načrta za tospodarsko obnovo našega me-’la, za integralno prosto cono, tošitev luke in industrije, otvo. 'lev novih tovarn IRI. Naša tortija je bila v prvih vrstah '°rb delovnih ljudi vseh kate-torij za zaščito delovnega mesta, Zboljšanje živiljenjskih pogo-tov delovnih ljudi in njihovih Utžin in to od zadnje dramatike faze agitacije, ki je trajala evet mesecev v GRDA in Arze-"«lu in parlamentarne borbe za “djedelnieo «Giuliano», za za-!“it0 H delavcev, ki so jih iz Maščevanja odpustili pri Sv. Crku in ob nešteto drugih pri- Brezposelni in upokojenci, “tirani, preganjani in diskrimi-'irani so našli v naši partiji in vseh tovariših moralno op o. 0 in silo, ki je s politično raz-*o današnjega položaja, spo-°bna nakazati razvojno pot “dno večje enotnosti vseh sil ? dosego, v krajevnem merilu 'brambe pravic vseh prebival-“V in koristi tržaškega gospostva ter v vsedržavnem meri-za pridobitev demokratične ade delovnega ljudstva. Vključili smo se kot odločil-t'1 s,Ia in z izvirnim doprinosom “kcijo za avtonomno deželo s Osebnim —...u. statutom. Skupno s Munisti iz Furlanije, Goriške “ Pordenona smo nakazali pot * dosego enotnosti vseh sil, ki tèe j o avtonomijo, proti sov-'lznikom bodoče dežele in vsem 'jibovim spletkam. Sk , -upno s komunisti iz vse 'alije nadaljujemo borbo za avoboditev dežele izpod zasta-, h ustrojev, za spoštovanje “Publiške ustave in demokra-'0nih inštituciji, za odvrnitev Varnosti vojne in atomskega 'cenja, ogromnih stroškov za $ °rožitev, razpršitve našega go. Vodarstva. Bo zaslugi akcije množic in tool, està, ki se je dvignil v de- ter prizadevanja komuni- parlamentu je Fanfanije-vlada doživela že več kriče- da porazov in tudi razumela, f Se ji ne bo zlepa posrečila u-j.^Oičitev njene klerikalne po- Mok6’ p°dpirajo socialde- lf*aški vseh gornjih akcijah so si h - komunisti pridobili ved-! “ več izkušenj in se politično ,^'djajo v Avtonomni federa-. h. ki je četa velike družine 'a, 8v°je delo, utrdila se je nji- 'Piunistov Italije in vsega sve. Za skupne cilje miru, blagi- in socializma, teku leta so kadri izboljša. a ideološka raven, aktivisti vložili v delo vse svoje mo. h’ Pnmožili so povsod stike bdstvom. -]r^fd'k:i zmagovita etapa tega t,- a Je bila dovrsitev obnavlja-1 izkaznic do 23. decembra. podeželju so obnovili vse j znice že 16. t. m. Poleg te. ìe vstopilo v vrste partije ij novih tovarišev in tovari-' Tudi ZKMI je dosegla pri javljanju 75 odst. in 177 mla-(I^eev je prvič vstopilo v vrste p mladinske organizacije, ig. re za važne stvari, ki mo-in nove J° navdušiti stare liliji ter so dokaz pravilne po. t|gTe bnije, ki ima za podlago ll a proletarskega internacio-lztna, so sad našega dela in uspehi- socialističnega sveta, napredovanja po poti svobode narodov, ki so ječali pod kolonialnim jarmom, predvsem pa velikanskih in sijajnih pridobitev ZSSR in ljudske Kitajske. Toda pred nami stoje še težke naloge. Pred partijo in tržaške komuniste se. postavlja častna naloga, da bodo znali ustvariti iz naše federacije vedno večjo in boljšo organizacijo, vedno bolj enotno, ki se bo vedno o-pirala na bratsko enotnost med Slovenci in Italijani, ker je to zgodovinska zapuščina, ki smo jo podedovali od slavnega tržaškega delavskega gibanja, katera se je prekalila v krvi najboljših sinov našega ljudstva, od Kolariča pa do Curiela, Tomažiča in Frausina. Potrebna je močnejša partija, da bo lahko bolj odgovarjala zaupanju, ki ga kažejo ljudske množice, da bo boljše izpolni-svojo nalogo avantgardne par-lije in bo dala vedno večji doprinos v borbah, ki so potrebne za rešitev Trsta in njegovega gospodarstva. Vsem tovarišem in tovarišicam, aktivistom, sekcijskim voditeljem ter voditeljem množičnih organizacij naj gre pohvala za vse delo, ki so ga v tem letu opravili ; tržaškim delovnim ljudem, njihovim družinam in tisoče beguncem, ki so zaradi diskriminacije še vedno izključeni iz mestnega političnega življenja, naj gre bratsko voščilo partije za prijetne in vedre praznike in novo leto, ki naj bo nosilec sreče in zadoščenja, miru in dela ter vedno novih uspehov. PAOLO SEMA Proračun ZSSR za 1959 nov dokaz miroljubne politike T7 ponedeljek je začel zasedati Vrhovni sovjet ZSSR, ki je imel na dnevnem redu štiri točke in sicer državni proračun za 1959, proučitev šolske reforme (o kateri se že več mesecev razpravlja po vsej Sovjetski zvezi), nadalje proučitev načrta novega kazenskega zakonika in spremmembo ustave ter končno odobritev dekretov, ki jih je izdal prezidij med o-bema zasedanjema. K prvi točki je imel poročilo Na zasedanju Vrhovnega sovjeta Znižanje stroškov za obrambo Za 20 milijard povišani izdatki za narodno gospodarstvo, socialno skrbstvo in kulturo finančni minister Zverev. Proračun predvideva za 1959 722 milijard rubljev dohodkov in V torek 30. decembra ob 20. uri bo v dvorani Ljudskega doma (ul. Madonnina 19) Glavna skupščina federacije Sekretar tov. PAOLO SEMA bo imel poročilo o uspehih, borbah in perspektivah tržaških komunistov Predsedoval VID ALI. bo poslanec tov. VITTORIO Nagrajene bodo sekcije, ki so se odlikovale v kampanji obnavljanja izkaznic in pridobivanja novih članov. Vstop s partijsko izkaznico. Občinski svet z veliko večino odobril resolucijo o avtonomiji m ržaški občinski svet je na seji, ki je bila v torek, sprejel važno resolucijo o deželni avtonomiji, ki se glasi: «V zvezi s pobudami, ki so bile načete za odobritev posebnega statuta avtonomne dežele Furlanija-Julijska krajina kot to določa ustava, tržaški občinski svet poudarja, da je treba v vsakem primeru priznati Trst za glavno mesto bodoče avtonomne dežele, in sicer ne samo zaradi pravice, ki jo ima kot bivše dolgoletno glavno mesto dežele, ampak tudi zaradi zgodovinskih, političnih, gospodarskih in kulturnih razlogov. Tržaški občinski svet meni, da je treba zaradi funkcionalnosti in uravnovešenosti listano-, viti tudi pokrajino Pordenone, kar ustreza tudi željam tam-kajšnjega prebivalstva. Štirim pokrajinam v deželi pa mora Vzdržali so se indipendentisti, misovci so glasovali proti 702 milijardi izdatkov. V primeri z letošnjim letom je znižana edino postavka izdatkov ža narodno obrambo, ki bodo znašali 96 milijard 100 milijonov, medtem ko so znašali letos 96 milijard 300 milijonov. Izdatki za ljudske gradnje bodo letos za 5 milijard večji. Večji izdatek in sicer za 20 milijard več kot letos je nadalje predviden za narodno gospodarstvo, socialno skrbstvo in kulturo. Za znanstvene raziskave je predvideno 4 milijone več kot letos. Celotni dohodek za 1959 bo za 61 milijard 600 milijonov večji, izdatki pa bodo narasli za 68 milijard 700 milijonov. Gornje številke so brez dvoma najbolj veren dokaz dosledne miroljubne politike ZSSR, ki je kljub vojnim spletkam imperialistov celo znižala stroške za obrambo, medtem ko gre ZDA večji del izdatkov za vojne namene. Voščila tov. Togliattiju Tržaška federacija je poslala te dni generalnem sekretarju naše partije naslednjo brzojavko: «Tov. Togliatti . Parcomit RIM Sporočamo, da smo stoodstotno obnovili izkaznice 1959 in nadaljujemo akcijo za tisoč no-vib članov. V imenu italijanskih in slovenskih komunistov Ti pošiljamo bratska voščila za novo leto. Sekretar Avtonomne t ržaške federacije». Vedno večja draginja je sad zgrešene politike klerikalne vlade p olitika vlade je privedla do neprestanega naraščanja cen življenjskih potrebščin. V primerjali s cenami, ki so bile v veljavi leta 1953, se je cena kruhu povečala za 4 odst., govejemu mesu in ribam za 23 odst., jajcem za 22 odst., sočivju in zelenjavi za 14 odst., olivnemu olju za 33 odst., sadju za 68 odst., Podražili so se tudi tekstilni predmeti in sicer za 7 odst, prevozi za 20 odst., stanovanjske najemnine za 51 odst. in tekoča goriva za 7 odst. V letih 1951-1957 so se življenjski stroški povečali za več kot 20 odst. Zakaj draginja narašča? Predvsem zato, ker visoke cene vsiljujejo monopoli, ki jih odkrito podpira klerikalna vlada. Predvsem gre tu za cene industrijskih proizvodov, posredno pa tudi za cene kmečkih pridelkov. Monopolisti popolnoma svobodno in brez ovir izvajajo pravo nasilje na škodo malih in srednjih podjetnikov, potroš- Naša federacija obnovila stoodstotno izkaznice za 1959 svojega izrednega položaja in v občem interesu, ne more odreči. Zato tržaški občinski svet pričakuje, da bosta vlada in parlament sprejel ta osnovna načela, ki so podkrepljena tudi s prejšnjimi resolucijami občinskega sveta, in da bosta čimprej odobrila zakon o ustanovitvi avtonomne dežele Furlanija-Julijska krajina.» Za resolucijo je glasovalo 45 svetovalcev. Vzdržali so se svetovalci Fronte za neodvisnost, medtem ko so misovci glasovali proti. Izjave posebni 'statut priznati zakono- , .. .. dajno, upravno in finančno av-1 LOV• Jl OgRSSlJ a tonomijo, ki jo zahtevajo nji-1 bove posebne značilnosti ; avto-1 Po glasovanju je vodja naše nomijo kateri se Trst zaradi j ricopine tov. Rogassi kritiziral Trgovska pogodba med Italijo in ZSSR ponedeljek je bil podpisan v Moskvi trgovinski sporazum med Italijo in Sovjetsko zvezo, ki predvideva znatno povečanje trgovinskih izmenjav za leto 1959. Skupna vrednost blaga, ki si ga bosta izmenjavali ZSSR in Italija v prihodnjem letu znaša približno 600 milijonov rubljev, kar pomeni v italijanski valuti nad sto milijard lir in sicer 50 milijard za vsako državo podpisnico. Trgovinski protokol je podpisal za ZSSR glavni ravnatelj za trgovske sporazume Vinogradov, za Italijo pa načelnik italijanske trgovinske delegacije veleposlanik Daneo. Na sprejemu, ki je sledil podpisu novega sporazuma, s katerim se bo trgovinska izmenjava med Italijo in ZSSR poveča- la za kakih 50 odst. je bil prisoten tudi tov. Mikojan, ki je izmenjal z italijanskim veleposlanikom prisrčno Zdravljico. Na podlagi podpisanega protokola bo Italija izvažala v ZSSR naprave in stroje, proizvode mehanične in siderurške industrije, tekstilne, kemične in kmetijske proizvode. ZSSR pa bo izvažala v Italijo predvsem surovine, kot petrolej in druga goriva, nadalje les, celulozo, lito železo, benzol itd. Naj omenimo še, da so začela že sedaj kazati vse večje zanimanje za sovjetske proizvode nekatera vidnejša italijanska podjetja, kot ENI, Chatillon, Montecatini, Snia Viscosa, No-vasider in Novarese, ki so poslale v Moskvo svoje zastopnike za sklenitev trgovskih pogodb. vladni osnutek statuta, ki sploh j na omenja pravic narodnih utrdi naraščajoče zaupanje de- TT odiini komite Avtonomne tržaške federacije KPI z zadoščenjem javlja vsem tovarišem, da je 23. decembra naša federacija dosegla 10094 v kampanji obnavljanja izkaznic za leto 1959. Omenjeni politični in organizacijski uspeh je sad prave zrelosti in visoke zavesti tovarišev, navdušenega delovanja in obveze članov, katerim gre topla pohvala za dobro o-pravljeno nalogo, ki je velike važnosti za utrditev naše organizacije. V teku kampanje obnavljanja izkaznic se je vpisalo v partijo v raznih mestnih in podeželskih sekcijah 290 slovenskih in italijanskih tovarišev. To je do. kaz obstoja širokih možnosti za razširitev naših vrst, da se tudi organizacijskem področju ► Vpisanih 290 novih članov i> Sporočilo vodilnega komiteja fr* Novi vpisi v nekaterih sekcijah vib članov je na častnem mestu stavili v parlamentu vprašanje manjšin. Nakazal je nadalje po trebo po široki zakonodajni in upravni avtonomiji ter navedel kot primer Sicilijo, ki beleži gospodarski napredek prav po zaslugi svoje avtonomije. Za učinkovito zaščito narodnih pravic jezikovnih manjšin v sklopu bodoče avtonomne dežele sta se izjavila tudi svetovalca dr. Dekleva (NSZ) in dr. Pincherle (PSI). Občinski svet je po glasovanju o predloženi resoluciji prešel k diskusiji o občinskem pravilniku, ki je bil nato soglasno odobren. lovnih ljudi in ljudskih mno- Kam panja za podporno znamko partije Objavljamo rezultate, ki so jih dosegle nekatere sekcije v kampanji za podporno znamko : Curiel 66.000 lir podpornih znamk, Milje 40.550, Pončana 18.000, Cv. Ana 17.000, Barkov-1 je 6.000, Sv. Vid 20.000, Barriera 29.000, Sv. Jakob 15.000, Kolonkovec 10.000, Tomažič 15.000, Sv. Ivan-Podlonjer 16 tisoč, Magladena 13.000, Sv. A-lojz 8.000, Trebče 2.000, Dolina 1.900, Devin 600, Rojan 4 tisoč, Opčine 5.600, Skedenj 9 tisoč 300, Acegat 17.000, Sv. Marko 2.500, Arzenal 3.000. Srečno in uspehov polno leto 1959 novo vsem zvestim bralcem, požrtvovalnim raznašalcem in sodelavcem, vsem tovarišem in prijateljem ter njihovim družinam želi „ D E L o 1 žic v Komunistično partij*, njen program in borbe za zaščito koristi vseh delovnih slojev. Konkonel za naš tisk Tovariši iz celice na Konko-nelu so v okviru kampanje prispevkov za naš tisk prispevali z zneskom 4.870 lir. Medtem ko vodilni komite podčrtuje veliko važnost dosedanjega uspeha, poziva obenem vse sekcije, celice in člane naj še pospešijo z zaletom akcijo prozeli tizma in pridobivanja novih članov ter si postavijo nove cilje, da bomo vredno proslavili 21. januar, ko poteka 38. obletnica ustanovitve KPI, z vpisom v našo organizacijo še drugih stotin novih članov. Te dni so naslednje sekcije dosegle 10094 pri obnavljanju izkaznic : Dolina-občina, Nabrežina s 3 novimi člani, Zgonik, Šempolaj, Bazovica, Sv. Vid s 15 novimi člani, Curiel (25 no sekcija Barriera, ki je do sedaj vpisala 38 novih članov ; sledijo: Skedenj s 27 vpisanimi, Curiel 25, Milje 15, Sv. Vid 15, Sv. Ivan-Podlonjer 13, Tomažič 12, Prosek 12. V zadnjih dveh tednih so svečano razdelili izkaznice v sekcijah Curiel, Sv. Marko, Sv. Vid-Campi Elisi, Arzenal, ki so priredile skupen praznik. Prisotna je bila tudi delegacija tovarišev iz Trebč. Izkaznice so razdelili tudi v Barkovljah, pri Magdale. ni in v sekciji Pratolongo. Danes, v soboto bo praznik razdelitve izkaznic sekcije Sv. Ivan-Podlonjer. Za zaščito šol pred požari Pretekli teden so poslanci Vidali, De Grada in Greppi po- glede zaščite pred požari v šo lab. To vprašanje se ne nanaša samo na Trst, temveč na vso republiko. Povod za postavitev tega problema v parlamentu je bil nedavni požar v Chicagu, kjer je 90 ljudi izgubilo življenje med požarom neke šole. Poslanci ugotavljajo v svoji interpelaciji, da so šolske ustanove fremalo zaščitene pred morebitnimi požari, da nimajo na razpolago naprav za takojšnjo pomoč, da niti učno o-sebje ni zadostno pripravljeno za takojšnjo intervencijo v morebitnem požarnem primeru. Zato naši poslanci predlaga- mikov in delavskih množic na splošno. Proizvodna cena sladkorja je okrog 90 lir za kg, toda potrošniki ga morajo kupovati po 240 lir kg. Pri vsakem kg sladkorja ima sladkorni monopol 45 lir dobička. Proizvodna cena kilovata lektrične energije znaša največ 12 lir, toda potrošniki, ki jo uporabljajo za razsvetljavo jo morajo plačevati več kot po 33 lir za KW. Samo v letu 1957 so imele električne družbe skoraj 44 mili[ ,ar3 br dobička. Te podatke so družbe same objavile. Dejanska cena cementa Dejanska cena cementa je 630 lir za stot, toda prodajajo ga po 1200 lir. Velepodjetje Ilal-cementi je imelo leta 1952 1 milijardo 751 milijonov lir dobička, leta 1956 pa je znašal dobiček 3 milijarde 195 milijonov lir. Proizvodna cena umetnih gnojil znaša 1780 lir za stot, toda prodajajo se po 3450 lir za stot. Tozadevni monopoli imajo pri tem od 35 do 50 odst. dobička. Vlada daje prosto roko veletrgovcem s sadjem, zelenjavo in živino, konzorcijem in trgovinskim kartelom, ki tarejo male posestnike in potrošnike na splošno. Veletrgovci izkoriščajo po eni strani kmete, ki pridelujejo omenjene pridelke, ker ti nimajo na razpolago potrebnih naprav za shranjevanje svojih pridelkov in so zato prisiljeni, da te prodajo, čim dozore in jih poberejo. Po drugi strani pa izkoriščajo tudi male trgovce in tudi potrošnike, ki se morajo pokoravati grosistom. Tako prihajamo do tega, da so meso, mleko in sploh poljski pridelki na drobno od 3 do 4 krat dražji od cene, po kateri jih prodajajo proizvajalci. Kmetje prodajajo n. pr. mleko po 30 do 35 'lir liter, toda potrošniki ga morajo v mlekarnah kupovati po 80 in celo po 90 lir liter. Grosisti imajo pri vsakem od 25 do 35 lir dobička. Živino plačujejo kmetom po 290 do 350 lir kg (živa teža), toda cena mesu v mesnicah na drobno je od 1200 do 1900 lir kg. Grosisti imajo jo, naj bi v vseh šolah name- j tak0 pr; vsakem stotu mesa stili požarne naprave, naj bi učno in drugo osebje, ki je nameščeno na šolah primerno pripravili, naj bi se v tem pogledu tudi bodoči učitelji in profesorji pripravili za časa študija in to v teoretičnem, kakor tudi -v praktičnem pogledu. Proces proti Beneški četi ponedeljek se je začel pred porotnim sodiščem v Florenci proces proti 50 bivšim partizanom in antifašističnim borcem, ki so za časa narodnoosvobodilne borbe pripadali v pretežni večini Beneški četi o-ziroma Briško-beneškemu odredu, kateri je takrat operiral v sklopu I korpusa na področju Beneške Slovenije. Na procesu je prisotnih 9 obtožencev, ker so se ostali v teh 14 letih izselili v razne države. Druga razprava je bila v torek in proces je bil nato odložen na 22. januarja 1959. Obtožnica dolži bivše borce celo vrsto kriminalnih dejanj, .kot ropa, umorov, ugrabitev itd., med temi je celo obtoži-tev veleizdaje, češ da so hoteli obtoženci doseči priključitev krajev, kjer so se borili, k Jugoslaviji. Že na prvi razpravi so odvetniki, ki branijo obtožene partizane — v kolegiju obrambe sta tudi dr. Tončič in dr. Kukanja — opozorili sodi- vib članov), Pratolongo (10), Išče na težke pomanjkljivosti in Magdalena (7), Kolonkovec (9), ladjedelnica Sv. Marka (7), To. varna strojev, Acegat (2), Rojan (8), Greta (9), Sv. Ana (6). V kampanji pridobivanja no- površnost s katero je bila obtožnica sestavljena, čeprav so imeli preiskovalni organi dovolj časa za nabiranje potrebnega dokaznega gradiva, ki naj bi podkrepilo obtožbe. Da je obtožnica pomanjkljiva je priznal v svojem govoru celo sam javni tožilec, ki se zato ni pro-tivil, ko je obramba predložila sodišču kar 153 dokumentov, ki dajejo stvari pravo obeležje, česar preiskovalni organi niso storili. V obtožnici se je celo spregledalo važno okoliščino, da je bila Beneška Slovenija med vojno vključena v Hitlerjev «Kuestenland», kot se je spregledalo, da je bila Beneška četa redna partizanska edinica, ki se je borila za skupno zavezniško stvar proti nacističnemu o-kupatorju. Iz obtožnice namreč zgleda, kot da gre za večjo tolpo navadnih kriminalcev in ne za partizansko formacijo. Obramba je zahtevala naj se aplicira 16. člen mirovne pogodbe, ki pravi, da se ne more sodno postopati proti tistim, kateri so delovali za stvar zaveznikov. In prav to je konkreten primer Beneške čete. Javni tožilec je na drugi razpravi dejal, da ne razpolaga Z vsemi potrebnimi elementi, da bi se lahko odločalo o uveljavitvi tega člena. Zato je sodišče ovrglo zahtevo obrambe in odločilo, da se razprava nadaljuje. od 20.000 do 30.000 lir dobička. Dejanska cena kave je približno 1000 lir kg, toda potrošniki jo kupujejo povprečno po 2200 lir kg. Samo pri kavi imajo grosisti nad 20 milijard lir čistega dobička na leto. Po drugi strani narašča draginja tudi zaradi previsokega obdavčenja potrošnih predmetov. Na vsakih 100 lir, ki jih dobi država od davkov, odpade 81,70 lir na razna konzumna obdavčenja in samo 19.30 lir na neposredne osebne davke. Povprečno plača vsak državljan okrog 40.000 lir davka na potrošnjo. V letih 1947-1948 je plačal povprečno komaj 13.500 lir na leto. Državne finance so prejele v letih 1956-1957 70,2 milijard od davkov na proizvodnjo sladkorja, 34,3 od kave, 18.8 od soli, 18 od plina in e-lektrike, 518 milijard od IGE. Pretirane cene zdravil Pa še nekaj besed o cenah zi rravil. V Italiji je vlada priznala klavilifikaeijo «medicinske posebnosti» več kot 40 tisoč farmacevtskim proizvodom, kljub temu, da velika večina teh nima nobene posebnosti razen te, seveda, da se «odlikuje» po visokih cenah. Te cene so od 6 do 12 krat večje od dejanskih proizvodnjh cen. Steklenička cepiva proti polio-inelitisu, katere dejanska cena znaša komaj 250 lir, je do nedavnega stala 1200 lir. Industriici so imeli od 500 tisoč stekleničk eno milijardo in 200 milijonov lir dobička. Antibiotik proti oslovskemu kašlju, «Farmacetina» stane v resnici 2600 lir ! Steklenička tablet «Rodina» slane okrog 45 lir, toda v lekarnah jih prodajajo po 175 lir. Taka je, torej, stvarnost. Gornje številke zelo jasno govore, zakaj taka draginja. Demagoška kampanja Fanfanijeve vlade Vsem je še v spominu kampanja proti draginji, ki jo je z velikim hrupom najavila sedanja vlada Fanfanija. Toda vprašujemo se, kaj je bilo storjeno za to, da bi se draginja v resnici zaustavila? Povsem mirne duše lahko rečemo : popolnoma nič. Nasprotno : prav v zadnjem času so se cene številnih prehrambenih predmetov povišale. Uvedeno je bilo tudi povišanje avtobusnih tarif, in danes obstaja nevarnost, da bodo povišane tudi tramvajske in telefonske tarife, da se bo cena elektrike in plina še nadalje povišala. Spričo vsega tega pa je imel Fanfani še pogum, da je trdil na zadnjem vsedržavnem zasedanju njegove stranke, da indeks cen potrošnih predmetov na debelo, pada. Današnje plače delavcev v nobenem primeru niso zadostne. Leta 1957 je znašala povprečna plača delavca okrog 35.400 lir, toda življenjski stroški štiri, članske družine so v istem letu narasli povprečno na 76.000 lir mesečno. Te številke dovolj jasno kažejo, da delavec zasluži komaj za pol meseca preživljanja. Od junija 1957 do junija 1958 se je dejanska vrednost plač občutno zmanjšala in sicer 3 odst. za industrijske delavce, 0,5 odst. za kmečke delavce, 2,5 odst. za nameščence trgovinske stroke in 6,8 odst. za državne nameščence. V letih 1953-1957 se je industrijska proizvodnja poveča-la~za 44,2 odst., rentabilnost drla se je povečala za 40 odst. ; tudi profili kapitalistov so se povečali za 60,3 odst. ; plače na so se povečale le za 4,7 odst. To se pravi, da delavci proizvajajo več, da se je rentabilnost njihovega dela povečala. Prav zato imajo pravico tudi do višjih plač. Pravico imajo, torej, da se jim nudi taka plača, ki ho odgovarjala zahtevam življenjskih stroškov in jih bo rešila pred večnimi obroki, ki v tako občutni meri tarejo skoraj vse družine delavcev in nameščencev. Združeni v borbo proti klerikalni vladi In prav zato KPI kliče vse delovne ljudi, naj se združeni borijo proti klerikalni vladi Fanfanija in Saragata. ki je dokazala, da je orodje interesov monopolistov in špekulantov. Delovni ljudje, naj združeni zahtevajo ukrepe, ki bodo zagotovili gospodarsko obnovo dežele, začetek reševanja problema brezposelnosti, nacionalizacijo električnih monopolov in kontrolo nad drugimi monopoli ter za to, da se podvzamejo nujni ukrepi v korist brezposelnim in pomoči potrebnim, zlasti s tem, da se poveča učinkovitost socialnega skrbstva, ustavi nadaljnje odpuste z dela, ukine nasilne izgone iz stanovanj v času zimske dobe, da se dodeli podpora starini delavcem, ki ne prejemajo pokojnine, da se zniža cena kruhu, sladkorju itd. le 275 lir, toda prodajajo ga po vse ljudstvo! Enotna borba delavskih množic lahko prisl ili vlado in delodajalske kroge, da ugodijo zahtevam delavcev in brezposelnih ! Pri tem pa ne smemo pozabiti, da je za dosego teh ciljev potrebno tudi učvrstiti KPI. Ako bo stranka delavskega razreda čvrsta, bo sposobna voditi delavske množice v borbi za dosego svojih pravic in za zmago nad klerikalnim režimom, nad monopolisti in špekulanti, ki povzročajo krvavitev gospodarstva države in ki izkoriščajo POLITIKA IN GOSPODARSTVO Naše stališče o tezah Zveze komunistov Jugoslavije ► Izvleček iz poročila, ki ga je imel tov. Scoccimarro na seji Centralne kontrolne komisije KPI ekateri tovariši so vprašali za pojasnila o i-deoloških stališčih Zveze komunistov Jugoslavije in kako ocenjuje naša Partija ta stališča. Na ta vprašanja skušamo odgovoriti na najbolj jasen način s tem, da objavimo nekatere odlomke iz poročila, ki ga je imel tovariš Scoccimarro na nedavni seji Centralne kontrolne komisije KPI, katere predsednik je prav on. Na omenjenem sestanku GKK KPI so obravnavali o ideoloških vprašanjih KPI in o mark. sističnih in leninističnih naukih in so nakazali stališče naše Partije glede usmeritve Zveze komunistov Jugoslavije v sledečih problemih: 1. Proletarski internacio-nalizem: zgrešena je koncepcija o notranjih odnosih v socialističnem taboru na osnovi čiste «miroljubne koeksistence». Taka koncepcija velja v pogledu odnosov med kapitalističnimi in socialističnimi državami, toda med socialističnimi državami morajo biti odnosi politične enotnosti proti imperializmu, medsebojne pomoči, gospo, darskega sodelovanja in solidarnosti pri gradnji socializma. 2. Zgodovinska vloga ZSSR: Zgrešeno in škodlji. vo je odrekati položaj in zgodovinsko vlogo ZSSR, ki s tem, da je na avantgardnem mestu v gradnji socializma, je dejansko na čelu socialističnega tabora. ne da bi s tem zmanjševala narodno neodvisnost posameznih držav, kar je temeljno načelo socializma. Isto velja za KP SZ. ki ima dejansko položaj in a\ ant-gardno vlogo v mednarodnem komunističnem gibanju, ne da bi s tem na noben način zmanjševala «li omejevala politično in organizacijsko avtonomijo posameznih komunističnih partij. 3. Narodni komunizem: V različnih oblikah socialistične revolucije se pre-cenjujejo narodne značilnosti, kar privede do negiranja in razveljavljenja splošnih zakonov in vsebi- ne socialistične revolucije. Ni ta način prihaja do po-j ava vplivov malomeščanskega nacionalizma. 4. Imperializem: postav, ljati na isto raven imperialistične države in Sovjetsko zvezo kot odgovorne za hladno vojno in vojaške bloke, pomeni negirati zgodovinsko stvarnost in leninistično teorijo, ki gle. da v imperializmu gospodarsko osnovo in izvor vojne nevarnosti. 3. Državni kapitalizem : napačno se ocenjuje javni monopolistični kapitalizem kot avtonomno gospodarsko silo, neodvisno od razredov, in torej kot tendenco k spontani in postopni demokratični evoluciji ka-pitalizma. 6. Država in demokracija: zgrešeno je trditi, da se z razvojem, državnega kapitalizma ustvarja avto. noinna gospodarska osnova, ki je neodvisna od države. zato se to postavlja nad razrede in se tako u-stvarjajo novi pogoji za razvoj v socializem. Tako pade marksistična teorija o borbi razreda, o naravi razreda, države in demokracije, čigar resnica najde vedno potrditev v stvar, nosti. 7. Socialdemokracija: Zgrešeno je misliti, da je socialdemokracija napredna sila in celo revolucionarna sila, zato se prihaja do napačne koncepcije o enotnosti delavskega razreda in delavskega gibanja, v kateri se zgublja in zgubi vsako vernost temeljno načelo avtonomije in politične neodvisnosti razreda, ki je točka odločilnega protislovja med revolucionarnim marksizmom in so. cialdemokratskim relormi- zmom. To so nekatere revizionistične točke programa Zveze komunistov Jugosla vije — zaključuje tovariš 1 Scoccimarro — katere mi zavračamo kot teoretično zgrešene in praktično škodljive. Mi jih obsojamo zalo, ker so v teoriji v protislovju z marksizmom-leni-nizmom in v praksi delujejo kot element razbijanja komunističnega gibanja in socialističnega tabora. Praga 1938 V članku, ki ga objavljamo tu zraven, boste Citali biografije nekaterih generalov nove zahodnonemške vojske, ki je v sklopu NATO. Ti generali še vedno sanjajo o podjarmljenjih slovanskih narodov. Tozadevni Hitlerjevi načrti so se ponesrečili, še bolj pa bi se ponesrečili morebitni poskusi njegovih nasiedni-nikov. Na sliki : Mogočna manifestacija Pražanov proti Hitlerju, septembra 1938 Nemški militarizem predstavlja resno nevarnost za mir v Evropi Kdo so generali nove zahodnonemške vojske Bivši hitlerjanci na vodilnih položajih NATO (Nadaljevanje in ltonec) Nedaleč od Bonna, tik ob Renu. leži mesto Andernach. Še pred nedavnim je bilo znamenito zgolj po počrnelih starograjskih zidovih, srednjeveških vinskih kleteh in neuničljivem duhu malomeščanstva, ki je u-sidran tam že iz starodavnih časov. Toda lani je v meglenem življenju Andernacha prišlo do prevrata. Mesto je hitro zaslovelo in sloves ni bil nič kaj nedolžen, marveč zlohoten : spremenilo se je v prvo garnizijsko mesto Bundeswehra. Po starinskem trgu se je začela razlegati hripavo kričeča komanda. Idilično tišino je nadomestilo topotanje vojaških škornjev. A malomeščani so kukali skozi okna in na vse kriplje kazali, da jim je militaristična omama že udarila v glave. Novi Wermacht Andernach. če je verjeti bonnski propagandi, naj simbolizira novi Wermacht, katerega v Zahodni Nemčiji imenujejo Bundeswehr. Dočim Bundes-»ehr, kot trdi ista propaganda, naj simbolizira armado, «popolnoma drugačno» kot je bila Wermacht. Bundeswehr, pravijo evropskim narodom, ni ar- mada militaristov, marveč «pre. bivalstvo v uniformi». Od tu prihaja jo do zaključka : evropski, torej tudi slovanski narodi naj brezskrbno opazujejo, kako na bregovih Rena vežhajo novo armado. Toda, kot se glasi star pregovor, laž ima kratke noge, s katerimi ne prideš daleč. Zlasti tedaj, če so priče pri rokah. Tc priče pa so generali Bundeswehra, katerih preteklost ni močna in je ne morajo spremeniti bonnski propagandisti, kaj. ti datumi generalskih življenje, pisov so zabeleženi s krvjo narodov. Kdo so torej ti generali in odkod so prišli v Andernach, v bonnskiin vojni štab in v o-brambno ministrstvo? Evo podatki statistike : 31 ge. neralov in 184 polkovnikov in podpolkovnikov, ki so za časa druge svetovne vojne napredovali v nemškem generalnem štabu, ima sedaj atlantsko uniformo Bundeswehra Heussinger, ki je sedaj na položaju «predsednika višjega vo. jaškega sveta», je od 1927 leta delal v nemškem generalnem štabu. Bil je načelnik njegovega operativnega oddelka za časa Hitlerja. Kot tak je sodeloval pri sestavljanju «načrta Bar. barosse», torej načrta za napad na Sovjetsko zvezo. Bivši SS brrgadenfiirer in general policije Ernest Rohde je dejal o Heussingerju na sodišču : on je bil mnogokrat pripravljen dati na razpolago SD (kazenska služba Himlerja) vojaške enote za «skrčenje slovanstva». O Heussingerju, kot je dejal general Ceichlehr, bivši načelnik generalnega štaba, je Hitler govoril, da je «nenadomestljiv». Značilno je, da so ljudje, ki so bili «nenadomestljivi» za Hitlerja, naenkrat postali «nenadomestljivi» tudi za Adenaurja ! Generalni poročnik Kammhu. ber, šel bonnskih vojnoletal-skih sil, ni bil le eden najbližjih oprod Goeringa, marveč tudi eden izmed organizatorjev zračnega terorja. Prav podpis Kammhubera se nahaja na ukazu, v skladu s katerim je bila Varšava podvržena barbarskemu bombardiranju. Bundeswehr v sklopu NATO Kogar koli od bonnskih generalov naj vzamemo, vsak ima omadeževane roke in vest s krvjo narodov. General Mački, ki je sedaj poveljnik severne grupacije Bundeswehra, je vodil v hitlerjanskcm glavnem stanu vohunski oddelek «inozemske armade - Vzhod». General Roe-tiger, načelnik oddelka kopnih enot v bonnskem obrambnem ministrstvu je priznat na sodni razpravi v Numbergu, da so na njegov ukaz streljali partizane. General Ferisci), poveljnik južne grupacije Bundeswehra. je bil svoj čas tiskovni šef pri višjem poveljstvu Wermachta in je poslavljal agresijo in militarizem v knjigah in člankih. I Ta seznani, ki bi ga lahko na- daljevali, razkriva obraz Bundeswehra in kaže kakšni so «prebivalci v uniformi», ki mu načelujejo. Toda to še ni vse. Buncles-wehr, kot je znano, je del oboroženih sil NATO. Na čelu atlantskega pakta se nahaja ameriška soldateska. Zanjo so tudi postali nenadomestljivi bivši hitlerjevski generali. Eden od njih je Speidel, ki je preje bil načelnik štaba feldmaršala Rommela v Franciji, a sedaj je poveljnik vojske NATO v centralni coni Evrope. Hitlerjanski žandar in rabelj francoskega ljudstva general Speidel, se je spet nastanil s svojim štabom na Francoskem. Ima reputacijo generala in diplomata. Klečeplazni zahodni časopisi zelo radi objavljajo njegovo smehljajočo se fiziognomijo. Toda Francozom in drugim zahodnoevropskim narodom ni do smeha. Oni kaj nediplomatično — s kamenjem in gnilimi paradižniki — sprejemajo pojavljanje tega hitlerjanca, ki je prešel v atlantsko službo. Torej, generali Hitlerja se spet vračajo v organizirane vojaške vrste. Vračajo pa se ne le na vodeče poločaje Bundeswehra. temveč dobivajo tudi tople fotelje v NATO. V vseh teh računih, ie pa le ena hiba. Ta je v tem. da se noče upoštevati naukov zgodo-vine. Za časa druge svetovne vojne ni uspelo Hitlerju, da bi postavil na kolena slovanske in druge evropske narode. To se ne bo posrečilo niti hitlerjanskim generalom in njihovim ameriškim varuhom ; saj danes obstoja in proevita močna bratska družina držav socialističnega tabora. Tržaški problemi v parlamentu Interpelacija posl. Vidalija in Franca 0 vprašanjih podjetij 1RI v Trstu, Miljah, 1 rzicu m borici 4. decembra sta komunistična poslanca, tov. Vidali in Franco predložila v parlamentu pisano interperlacijo v zvezi s kritičnim vprašanjem industrijskih podjetij IRI na Tržaškem in Goriškem. Interpelacija je bila naslovljena na ministra za državne udeležbe, od katerega se pričakuje odgovor. V omenjeni interpelaciji se govori o položaju, v katere se nahaja ladjedelnica Sv. Roka pri Miljah, ki že dalj časa nima več nobenega naročila za gradnje in ni bil kljub temu podv-zet noben ukrep, zaradi česar so delavci prisiljeti delati po skrčenem urniku. Prav tako ni bil sprejet noben ukrep za skedenj sko livarno 1LVA in je ta že pred časom zmanjšala proizvajanje jekla in litega železa, sedaj pa obstaja nevarnost še nadaljnjega zmanjšanja obratovanja in to v prvi vrsti zaradi zastarelosti naprav. Tudi ladjedelnica Sv. Marka v Trstu nima novih naročil- zaradi česar se bo v prihodnjem letu znašla v zelo kritičnem položaju. Tudi ta ladjedelnica nujno potrebuje razne preureditve in ojačanje naprav, ako hočemo, da bo kos konkurenci. Interpelacija nadalje obravnava položaj raznih oddelkov v ladjedelnici v Tržiču, ki se postopoma slabša. 850 delavcev teh obratov je suspendiranih, 2000 delavcev pa dela po zmanjšanem urniku. Po napovedih direkcije se bo v bodoče število suspendiranih delavcev še povečalo., delovni urnik pa se bo še bolj skrčil. Tudi položaj go-riške livarne SAFOG je kritičen. 180 delavcev je suspendiranih, govori pa se, da je -levilo 300 zaposlenih delavcev nepreviso-ko. Tudi v tem obratu je nujna modernizacija naprav. Poslanca se v svoji interpola-eiji nadalje sklicujeta na resolucijo, ki je bila predložena dne 8. oktobra letos, s priporočilom, naj ministrstvo za državne udeležbe posreduje s tem, da nakaže primerna sredstva za modernizacijo in ojačanje naprav zgoraj omenjenih obratov i° ustanovitev novih industrijskih podjetij IRI. 0 položaju ladjedelnice Sv. Roka Opereta v „Boccaccio“ Trstu P reče j časa in dokaj ne- | Malice, člani baletne šole in po- strpno smo pričakovali novo operetno premiero na tržaškem odru. Odlagala se je, a razumljive so težave katere je bilo treba prebroditi ; tu je potreben ogromen gledališki ansambel, SNG pa razpolaga le z majhnim številom odgovarjajočih igralcev, ki tvorijo oro-j d je predstave. Tokratni ansavi-I hel so povečini predstavljali Iju-I d je, ki podnevi opravljajo druga dela ter si lahko odtrgajo le pičle večerne ure za študij na odru. Poleg članov SNG so bili | torej člani zbora PD «Škam-I perlen, člani orkestra Glasbene Stališče pokrajinskega sveta v Trstu o deželi Furlanija-Julijska krajina Trst mora biti glavno mesto nove dežele p «krajinski svet v Trstu je na svoji redni seji, ki je bila prejšnji torek, razpravljal o vprašanjih ustanovitve avtonomne dežele Furlanija-Julijska krajina. Predsednik Gregoretti je med drugim poročal o stikih, ki jih je imel pred nedavnim v Rimu, v zvezi s tem vprašanjem. Povedal je tudi, da je znani takoimenovani vladni o-snntek statuta nove dežele, delo nekaterih birokratov in da tega osnutka ni še odobrila rimska vlada. Kot je vsem znano je omenjeni osnutek prava burka, saj ne predvideva dejanske avtonomije dežele in tudi ne avtonomije posameznih pokrajin, ki bi bile vključene v novo deželo. Prav tako omenjeni osnutek ne predvideva ustanovitve nove pokrajine v Pordenonu, ki bi bila važen činitelj pri uravnovešenju med pokrajinami v deželi. Ta osnutek prav tako ne predvideva ukinitve prefektur in brez tega ne more priti do dejanske avtonomije. Še posebej pa moramo mi, kot Slovenci, z nezadovoljstvo vzeti na znanje, da omenjeni osnutek zakona v ničemer ne ščiti pravic naše narodne skup- nosti, niti na Tržaškem ozemlju, kjer bi moral veljati tudi Posebni statut, ki sta ga sprejeli tako jugoslovanska kot italijanska vlada. Zato tak osnutek odločno zavračamo. Profesor Gregoretti je med svojim poročilom tudi polemiziral s Furlani, ki hočejo za vsako ceno izsiliti, da bi bilo glavno mesto nove dežele Vi dem in ne Trst, kot je povsem logično. Po njegovem poročilu je bila izglasovana resolucija, ki zahteva, naj bo Trst glavno mesto dežele, naj se volitve v deželni svet vršijo na osnovi proporcionalnega sistema, naj bo nova dežela sestavljena iz pokrajin Trst, Videm, Gorica in Pordenone, naj sc pokrajinam zagotovi poleg upravne tudi finančna avtonomija ter prikladna zakonodajna avtono. mi j a, naj se določi tudi višino deleža dežele in pokrajin pri raznih državnih davkih in kon-čno naj izvaja kontrolo nad delovanjem deželnih organov isti organ, ki jo izvaja nad delovanjem vlade, kontrolo nad delovanjem krajevnih ustanov pa naj izvajajo pokrajinski odbori. To resolucijo so odobrili vsi svetovalci, razen dveh misocev. (Nadaljevanje na 4. strani) Zasedanje občinskega sveta v Trstu Tudi občinski svet v Trstu je imel svojo redno, rekli bi, prvo sejo, pretekli torek zvečer. Na njej so obravnavali predvsem vprašanja upravnega značaja. Župan Franzil je namreč predlagal, naj hi na seji ne razpravljali o vprašanjih deželne avtonomije, ker je bilo isto vprašanje in ob istem času na dnevnem redu seje pokrajinske, ga sveta (o kateri pišemo na drugem mestu). Svoj predlog je utemeljil z dejstvom, da je potrebno, da Trst zavzame enotno stališče glede tega problema. V zvezi s tem je vodja naše skupine, tov. Pogassi, poudaril, da je treba čimprej razpravljati o tem važnem vprašanju, ki zanima vse Tržačane. Predlagal je. naj bi bila ena seja občinskega sveta posvečena temu vprašanju. Zaradi koordinacije, pa naj bi župan sklical na poseben sestanek vodje vseh političnih skupin, ki so zastopane v občinskem svetu, kar bi orno-gočilo, da bi soglasno zavzeli enotno stališče glede tega vprašanja. Na tej seji je župan predlo- žil seznam upravnih sklepov, ki jih jc sprejel prefekturni ko. inisar na občini. Ker ni bil nihče pripravljen razpravljati o teh problemih, je bilo sklenjeno, da bodo načelniki skupin na svojem sestanku zavzeli stališče o katerih sklepih naj bi razpravljali in napravili priziv za njih razveljavitev. Na seji je bila tudi izvoljena nova občinska volilna komisija, v kateri so poleg drugih tudi naš tovariš odvetnik Po- samezni' solisti. operetne eimo- (Nadaljevanje na 4. strani) Z veliko dobre volje je bil dosežen uspeh, ki je razveseljiv. Posebne zasluge za uspeh i-majo prav gotovo režiser Anton Koren, dirigent Oskar Kjuder, scenograf Jože Cesar in baletni mojster Adrijan Viles. Režiser gost iz Beograda, je Suppejeve ga Bonaccia prevedel drama turško predelal in priredil pro log. Vsem mnogoštevilnim nastopajočim skupinam je vsilil enoten slog in delo obogatil skorajda nepretrgano živahno stjo in življenjem na sceni. Re kli smo skorajda, ker so hile lil pa tam le male pavze (kakor je na primer v /. dejanju trenutek, predno se meščani vrnejo iz cerkve, scensko nerazgiban in muzikalno «prazenn), ki pa so le izjeme v splošno uspeli opereti. — Zahtevno in naporno delo z zborom, orkestrom in solisti je z veliko ljubeznijo vodil dirigent Oskar Kiuder (v pomoč mu je bil Erminij Ambrozet) in dosegel z vsemi dokaj kvalitetno višino. — Scenograf Jože Cesar je v skopih potezah ustvaril izrazito in jasno inscenacijo, osvetljava je bila živahna, le barv v dekoraciji bi si želeli veselejisih. Ba. letni mojster Adrijan Viles je-pripravil nekaj uspelih koreo-grajskih točk, v katerih se je posebej odlikovala Nadja Leben. Vosameznih nastopajočih, zaradi pomanjkanja prostora, ne moremo omenjati vseh, čeprav je bilo izvajanje prav vseh zares odlično. Posebno pa so se nam vtisnili v spomin Stane Starešinič, ki je bil tudi glasovno kos vlogi in nam je zelo ugajal, simpatična trojica Sancin - Lukeš - Kobal, ki je odlično «nosila» glavne komične momente, tako, da je bilo gledalcu vedno žal. ko jih je izgubil izpred oči. Zdi se mi, da je predelava tretjega dejanja prikrajšala možnosti še večjega razmaha priljubljenih nastopajočih komikov. Zelo prijetna je bila Elvira Piščan-čeva, ki je bila na odru tudi mnogo bolj sproščena od lanskega leta. Pohvaliti moramo posebej še pevke Justino Vugo-vo, Perlotovo in Fordovo in pevce Raztresena, prof. Boštjančiča in Turka, Bratuževa je kot Colombina pripomogla k vstva. litvi resnično sfere. Po tem bežnem pregledu lahko zaključimo, da je opereto uspela in prepričani smo, da je ljudem ugajala. Zato Ionio pri pni očamo, da si jo ogledajo! S. g. A. Kulturno delovanje mladine v ČSR Prizor iz operete «Boccaccio» Ob desetletnici smrti pesnika Iga Grudna (Nadaljevanje in konec) Omeniti moramo še to da je bil Gruden vseskozi napreden in socialno čuteč človek. To je izpričal v številnih pesmih. Že leta 1933 se je pridružil skupini slovenskih knjževni-kov, ki so se odcepili od stare revije «Ljubljanski zvon» in so ustanovili novo, napredno revijo «Sodobnost», ki je kasneje postala kulturno - politično glasilo Komunistične partije. Gruden je bil eden izmed stalnih sodelavcev te revije in je v njej objavil številne pesmi. Sodeloval je tudi v «Fronti delovnih ljudi». Njegovo ime se nahaja tudi med ustanovitelji «Društva prijateljev Sovjetske zvezen. Kot pesnik se je Gruden oglasil še razmeroma mlad, saj so njegove prve pesmice nastale še v času, ko je obiskoval tretjo gimnazijo, leta 1907. Te pesmice so bile objavljene v mladinskem listu «Zvonček». Kot maturant se je leta 1912 oglasil v osrednji kulturni reviji «Ljubljanski zvonn. Mnoge pesmi je objavil tudi v reviji «Slovan» in to v času med leti 1912-1916. Po prvi svetovni (leta 1920) je izdal svoje prve zbirke, od katerih so najznačilnejše Primorske pesmi, V tej zbirki je opeval svoj rodni Kras, Nabrežino, Jadransko morje, Devin in Trst. V pesmih nadalje prikazuje težko delo kamnosekov, ribičev, kratkih kmetov itd. Po drugi svetovni vojni je izšla zbirka pesmi pod naslovom V pregnanstvo. V teh pesmih opisuje tudi trpljenje slovenskih internirancev. Za. d,n ja pesniška zbirka pa je izšla malo pred njegovo prerano smrtjo in nosi naslov Pesnikovo srce. Vseh njegovih pesniških zbirk je šest. Pesnikova dela Posebej naj omenimo še zbirko «Dvanajsta ura», ki jo je izdal tik pred pričet, kom druge svetovne vojne (1939), v kateri z vso iskrenostjo izpoveduje težke osebne in družbene izkušnje zadnjih let pred o-menjeno vojno. Že naslov zbirke je zelo značilen, saj pomeni pravo svarilo. Pesnik Gruden je napisal skupno okrog 1000 pesmi. toda doslej zbranih in objavljenih je komaj ena tretjina. Poleg teh pa je po zadnji vojni v slovenščino prevedel skoraj vsa dela bolgarskega pesnika puntov in svobode, lirista Poteva. V svojih pesmih je Gru- den odgovarjal na problematiko svojega časa odločneje in globlje kakor marsikateri njegov sodobnik, odgovarjal s svojo romantično in humanistično govorico, zaskrbljen in ogorčen nad kaosom sveta. V njih je, zlasti v času, ko je divjal po njegovi rodni Primorski kruli fašizem in ko so se nad svetom zgrinjali temni in grozeči oblaki. tik pred izbruhom druge svetovne vojne, klical na pomoč in svaril pred nevarnostjo tako, kakor malo hrta v tistem času. Pesni!: Gruden je bogato prispeval v zakladnico slovenske literarne ustva. rjalnosti, svoji ožji domovini in vsem trpečim bratom, preganjanim, in umrlim v taboriščih in ječah pa je postavil nesmrtni spomenik v lepo obdelanih in sočno zvenečih ter občutenih pesmih. Največ ji uspeh pa je dosegel s pesniško zbirko «V pregnanstvo». Kot nekoč Gregorčičeva «Zlata knjiga» in kasneje Župančičeve ter za časa osvobodilne borbe Kajuhove in Borove pesmi, je zbirka «F pregnanstvo» bila razprodana v zelo kratkem času in so jo morali zato kmalu ponatisnili. ! o je bilo zanj tudi najljubše priznanje. M. K. V/" Ljudski republiki Češk°' slovaški, ki ima 13 milij0-nov prebivalcev je 71 gledali60-3.500 kinodvoran in 15.00^ knjižnic z okrog 17 milijoni knjig. Letno prisostvuje filmskim predstavam povprečni’ po 190 milijonov, gledališkim predstavam pa povprečno Ll milijonov gledalcev. Te števil" ke na dovolj zgovoren in nesporen način potrjujejo višin0 kulturne ravni češkoslovaške?3 ljudstva. Vsak četrtek stoje dolge vf' ste ljudi pred knjigarnami. Ob četrtkih namreč dobivajo knjigarne nova dela, ki se tiskaj0 v velikih nakladah. Vse to kulturno bogastvo p1*" pada, kar je povsem naravn0-tudi mladini. Prav v mladinskih vrstah je mnogo bralcev. Ml3' d inči in mladinke, potem k" so preštudirali določeno števil0 knjig domačih in tujih avt°r' jev, klasikov in sodobnih pi-63' teljev, se udeležujejo neke vI ste debate ali izpita, ki, ak° ga z uspehom vzdržijo, dobe v priznajo «Fučikovo značko», jo je v ta namen uvedla Zvez3 češkoslovaške mladine. Dan0* ima že več kol pol milij0’13 mladincev omenjeno značko. Mladina se udeležuje kuBlir nega udejstvovanja skupno 1 odraslimi tudi v prosvetnih d0’ movili, v tovarniških klubih j" v «rdečih kotičkih». Obstajaj” številni pevski zbori, dranisb0 skupine, godbene skupine in lutkovna gledališča, ki jih ft' stavlja izključno le mladi113’ Pogosto se te skupine uspeš11” kosajo s poklicnimi skupinam1. Na deželi nastajajo take skup1 takorekoč spontano, ker nu- dine! in mladinki želijo peti 1,1 igrati na odrih Zveza mladine ČSR organ1 iz1' ra vsako leto tekmovanja, * se vršijo po okrajih. Skupil' ki se plasirajo na prva mes13 okrajih, se nato udeleže vse^1 žavnega tekmovanja. Zadnje?'1 takega tekmovanja se je ude'* žilo 13.235 skupin, katere je >e stavljalo skupno 365.000 ud0-leženeev. Nev a Rudolf ovci je izd Sim fri:n0 I i« "Čilo Ca St ra< «Moto Gozzi» k TVRDKA CREMASCOLI Trst - ul. Fabio Severo 18 nadomestni deli . pribor . brušenje cilindrov za avtomobile, motorna kolesa in Dieslove motorje vam zeli srečno in veselo novo leto TOVARNA SODAVICE IN ZALOGA PIVA FRAN KOVIČ NABREŽINA 73, tel. 20-106 želi srečno novo leto vsem cen j. odjemalcem in prijateljem Srečno novo leto želi TRGOVINA JESTVIN GRUDEN EDVARD NABREŽINA TRGOVINA JESTVIN Udovič davorin Nabrežina (kamnolomi) vošči srečno novo leto PEKARNA IN SLAŠČIČARNA JAZBEC ALBERT NABREŽINA 98 zeli srečno novo leto vsem svojim odjemalcem PFBL1GAS se zahvaljuje svojim cenjenim potrošnikom ter jim vošči srečno novo leto Plin se proizvaja v najmodernejši čistilnici Evrope TRST - INDUSTRIJSKA CONA TRŽAŠKA KNJIGARNA TRST ulica S. Francesco 20 tel. 37-338 želi srečno in uspehov polno novo leto svojim cenjenim odjemalcem in obiskovalcem MLEKARNA F E R F O L J A TRST. ulica Manzoni 15. tel. 94-696 vošči srečno in veselo novo leto GOSTILNA 1 TERČON «ŽEŽA» NABREŽINA - POSTAJA vošči srečno novo leto TRGOVINA S ČEVLJI TRG BARRIERA VECCHIA 5-6 se zahvaljuje cenjenim odjemalcem za priznanje, ki so sa izkazali tiuli letos njeni znamki in vošči obilo uspehov in sreče v novera letu Srečno novo leto želi ČEPAR Peter Pavel k Manufaklurna trgovina GOSTILNA GABROVEC TRST uliea l dine 36, tel. 28-296 PRAPROT želi srečno novo leto Manufakture in mode ffl TRGOVINI F. UDOVIČ trg Ponterosso 5 tel 29-886 ul. Mazzini 44 tel. 94-550 želita srečno novo leto TRGOVINA ŽELEZNINE IN STAVBENEGA MATERIALA JOSIP TERČON NABREŽINA (tel. 22-522) želi srečno novo leto vsem odjemalcem in prijateljem KROJAČNIEA PETELIN VIKTOR NABREŽINA 145 želi srečno novo leto OSbečm mw tefe /.95-9 GOSPODARSKO DRUŠTVO K O N T O V E L želi uspehov polno novo leto 1959 Srečno novo leto vsem obiskovalcem želi KINO PROSEK KONTO V E I. k w k ^ečno novo leto vošči GOSTILNA GOSTILNA TVRDKA «GOSPODIČ» «PRI SILVESTRU» KNEZ WALTER NABREŽINA (kamnolomi) v Nabrežini NABREŽINA (tel 22-523) vošči srečno novo leto vošči' cenjenim gostom srečno novo leto 1959 i k k Gostilna in pekarna Srečno novo leto želi GRILANC PEKARNA IN v NABREŽINI RESTAVRACIJA « E D E N » vošči cenjenim gostom in odjemalcem srečno novo leto 1959 SESI.TAN (tel 'O.MD TRGOVINA JESTVIN GRUDEN V DEVINU h vošči vsem cen j. odjemalcem srečno novo leto 1959 Srečno novo leto želi GOSTILNA LEGIŠA DEVIN (ob avtocesti) k LJUDSKI DOM «PADLIH ZA SVOBODO» Sv. KRIŽ vošči srečno in uspehov polno novo leto 1959 vsem obiskovalcem in vaščanom GOSTILNA K O C M A N ŠTIVAN želi srečno novo leto SEKCIJA KP IN KROŽEK ZKM «JOSIP T E N C E » Sv. KRIŽ želita svojim včlanjenim in kriškemu prebivalstvu srečno noro leto v miru in napredku GOSTILNA PERIC ” SLIVNO - na avtocesti vošči srečno novo leto ČEVLJARNA S PRODAJO1 COLJA MIRO PROSEK 111 vošči srečno novo leto k Trgovina jestvin * K M E T Kontovel vošči srečno novo leto Srečno novo leto vošči GOSTILNA LUXA VLADI PROSEK 137 Srečno novo leto vošči TRGOVINA JESTVIN KANTE PROSEK k Zaloga gradbenega materiala, drv in premoga ŠTOKA Prosek vošči vsem cenjenim odjemalcem in prijateljem srečno novo leto 1959! Srečno in uspehov polno novo leto želi DRUŠTVENA GOSTILNA PROSEK DIPLOMIRANA KROJAČNICA GORUP VLADIMIR PROSEK želi srečno novo leto Srečno novo leto vošči ■ Krojačniea KOŠUTA Stanislav TRST - ul. Raffineria 5. I. SEKCIJA KP ZGONIK želi vsem članom in simpatizerjem ter vsem demo-kraličnim občanom srečno novo leto S L O V E N S K O H R V A T S K A L J U D S K A P R O S VETA TRST želi srečno leto 1050 ter obilo uspehov v prizadevanjih za enotnost vse pa slovenskega prosvetnega delovanja na Tržaškem k POT ROŠNA ZADRUGA ŽELEZNIČARJEV Ulica Flavio Gioia 5 - tel. 36-841 Ulica Barbariga 5 (ROJAN) želi srečno novo leto k CVETLIČARNA DRAGICA KAPUN TRST Rotonda del Boschetto (tramvajski kiosk) želi prijateljem in odjemalcem srečno novo leto MLEKARNA ■ S T E F A N Č I Č Sv. KRIŽ vošči srečno novo leto TRAFIKA E N C E - ŠVAB Sv. KRIŽ z“li vsem cen j. odjema/-(etii srečno novo leto k Zaloga vina in sadja MOGOROVICH v Sv. Križu vošči vsem cenjenim odjemalcem srečno novo leto Prosvetno društvo «VESNA» Sv. KRIŽ želi vsem prosvetnim delavcem in vsem kriškim vaščanom srečno novo leto 1959 Hotel in restavracija «KRAS» REPENTABOR telef. : 21-331 želi srečno novo leto Srečno in veselo novo leto želi vsem svojim klientom GOSTILNA FUR L A N REPENTABOR (tel. 21-360) KOORDINACIJSKI ODBOR NOTRANJIH KOMISIJ C.R.D.A. (Struja C.G.I.L.) TRST . MILJE želi, da hi leto 1959 prineslo delavcem in njihovim družinam polno uspehov v borbi za obrambo naše industrije, za boljše pogoje življenja in dela v učvrstitvi enotnosti delavskega razreda. Konfekcije ACCO TRST - Corso Garibaldi li telef. 966-36 vošči srečno novo leto i Srečno novo leto vošči ■ FOTO STUDIO EGON TRST - ul. Oriani 2. I. tel. 93-295 (Barriera) ŽAGANJA MARIO ČEVLJAR Sv. KRIŽ in želi vsem . °Hm odjemalcem ecno in veselo novo leto Pekarna trgovina jestvin slaščičarna Gustinčič Justina Sv. KRIŽ vošči vsem cenjenim odjemalcem srečno novo leto 1959 Srečno novo leto želi GOSTILNA Z OBNOVLJENIM LOKALOM IN TRGOVINA JESTVIN KRIŽ M A N VELIKI REPEN, 72 - telef. 21-361 Srečno novo leto želi GOSTILNA D E L O RENZI Sv. KRIŽ Prenotacije miz za novo leto Ples in druge zabave Uk k Srečno novo leto vošči ZADRUGA GOSTILNA PRISTANIŠKIH ŠKABAR IVAN MENZ VELIKI REPEN 72 pošilja članom in odjemalcem iskrena voščila ob novem letu STROKOVNI SINDIKAT NAMEŠČENCEV A C E G A T NOVE DELAVSKE ZBORNICE - CGIL vedno zvest načelom enotnosti, in solidarnosti tržaškega delovnega ljudstva, vošči, tudi v imenu nameščencev, ki jih zastopa, da bi bilo 1959 nosilec mirne in večje socialne blaginje BRIVNICA ■ DAN E U SV. KRIŽ želi srečno novo leto Krojačniea fek KRAMAR JOSIP OPČINE . Narodna ul. 61 želi srečno novo leto vsem svojim klientom Srečno novo leto želi ŠKABAR JOSIP trgovina jestvin OPČINE Narodna ul. 42, tel 21-026 “čtio novo leto vošči GOSTILNA f; A R GNALI TRST N rada del Friuli 19 Krojaški salon Bogateč & Tretjak TRST d rev. XX. septembra 22 telef. 96-796 želi srečno novo leto 1959 DRUŠTVENA PRODAJALNA d. z o. z. na OPČINAH Alpinska ul. 65, tel. 21-054 želi srečno novo leto K O N S U M N A ZADRUGA NAMEŠČENCEV ŠKEDENJSKIII PLAVŽEV TRST želi vsem članom in delovnim ljudem srečno novo leto miru in blaginje k Srečno novo leto vošči Trgovina kuhinjskih potrebščin I V A N K E R Ž E Trsi - Piazza S. Giovanni 1 tel. 35-019 ZADRUGA DELAVCEV IN NAMEŠČENCEV V TRŽAŠKEM ARZENALU želi vsem zadružnikom in zadrugam, novo leto blaginje Srečno novo leto želi Casalinga Triestina d. z o. z. edino zastopstvo štedilnikov znamke «HELIOS» TRST - ul. S. Maurizio 16 NOTRANJA KOMISIJA » (F1LIA - CGIL) v TOVARNI DREHER vošči srečno novo leto CVETLIČARNA | SAVINA TRST - Istrska ul. 8 telef. 55-590 vošči srečno novo leto 1959 CVETLIČARNA k IVAN K A TRST Istrska ul. 17 - tel. 95-052 i vošči srečno novo leto 1959 Mlekarna i C A R I S TRST - ul. Sv. Marka 40 vošči srečno novo leto 1959 POTROŠNA ZADRUGA DELAVCEV IN NAMEŠČENCEV LADJEDELNICE SV. MARKA TRST - UL. DELLA GUARDIA 42, tel. 41035 želi vsem članom in zadružnikom srečno novo leto FIOM - CGIL Notranja komisija «ILVA» . Skedenj želi vsem delavcem srečno novo leto DOMACI PROBLEMI IN VESTI Za učinkovito zaščito naših kmetov JyJ" e mislim podrobno obravnavati raznih kmečkih problemov o katerih se je že večkrat pisalo v naših in drugih listih. S tem mislim na razne važne probleme, kot n. pr. bolniško zavarovanje za kmete, razlaščanje zemljišč, visoke dav. ščine in na podobne probleme tudi sindikalnega značaja. O važnosti le teh se naši kmetje dobro zave. dajo in o njih obravnavajo tudi strokovne kmečke organizacije. Mislim pisati o tem, kako in v kolikšni meri bi se ti problemi dali rešiti. Brez dvoma našega kmeta ne bo ščitila sindikalna organizacija, ki jo vodijo odkriti nasprotniki malega kmeta, t. j. Bonomijeva Zveza neposrednih obdelovalcev iz ul. Roma 20, Kmete našega področja pa lahko ščitita Zveza malih posestnikov in Kmečka zveza, ki sta v to svrho ustanovili Koordinacijski odbor. Po mojem to ni dovolj. Kmetje si želijo in se zavedajo nujnosti ne samo koordinacije naporov dveh organizacij, pač pa enotnosti strokovne kmečke organizacije, enotne tudi s sličnimi organizacijami v državnem merilu, ker le v enotnosti vidijo možnosti okrepitve svojih sil v borbah, ki jih morajo voditi za uresničenje svojih zahtev. Poglejmo malo podrobneje ti dve kmečki organizaciji. Brez dvoma sta v svojem dosedanjem delu nekaj napravili za kmete, Lahko bi bili napravili več, če bi bili bolje in tesneje povezani s svojim članstvom in s kmeti na splošno. Da pa še podrobneje razložim, kako naj bi se bolje povezali z množico, mislim, da bi se lahko njuna odbora pod vodstvom predsednikov pogoste, je sestajala, redno delovala in dajala smernice upraviteljema organizacij. Isto-časno mislim, da bi bilo že potrebno sklicati občni zbor Zveze malih posestnikov, katere sem tudi jaz član, zato, da se preko tega, nadvse važnega organa organizacije, poživi njeno življenje in da pridejo do izraza težnje, zahteve, o-pombe članstva, preko članstva pa kmetov na splošno. In to pravim zaradi tega, ker sem prepričan, da Zveza malih posestnikov lahko mnogo doprinese k uresničenju že prej o-menjene nujnosti po organizacijski enotnosti edinih dveh demokratičnih krneč- TRGOVINA I JESTVIN MAHNIČ BAZOVICA vošči srečno novo leto k GOSTILNA MILKOVIČ GROPADA vošči cenj. gostom in vsem prijateljem srečno novo leto GOSTILNA in TOVARNA SODAVICE A. GRGIČ BAZOVICA vošči srečno novo leto iiuuuinriiiniiiiii!iiui]iiniiiiianii'!ii!iHi!iiiii kih organizacij na našem področju. Zavedam se, da morda obstajajo postranska različna gledanja teh dveh organizacij na nekatera vprašanja, o katerih pa ne verjamem, da so bistvenega značaja; verjamem pa, da so bistveni interesi kmetov, ki so si edini po vseh vprašanjih, ki jih na strokovnem področju zastopata obe organizaciji. Naj mi bralci, prav posebno kmetje oproste, če sem toliko poudarjal vprašanje enotnosti. Do tega sem prišel iz osebnih izkušenj pri delovanju na drugem kmečkem področju. Gre tu za Kmetijsko zadrugo, katere članstvo in odbor sta sestavljena v glavnem iz članov ene in druge kmetijske organizacije. Enotno delovanje v Kmetijski zadrugi je privedlo do tega, da se čedalje bolj krepi in čedalje več deluje v korist kmetov samih. In če je prišlo v zadrugi do takšne plodovite enotnosti in rednega delovanja vodstva, ki ga sestavljajo kmetje, in do sedaj ni bilo kamna spotike, ker o-bravnavamo le konkretne kmečke gospodarske probleme, ne razumem, zakaj se ne bi kaj takšnega lahko zgodilo tudi s strokovnima kmečkima organizacijama, ki se prav tako morata bariti, čeprav na drugem po. dročju, s konkretnimi kmečkimi problemi. Tudi dokler je bila Kmetijska zadruga šibka in se je v njenih vrstah čutil razkol, do katerega pa vsekakor ni nikoli prišlo, kmetje niso imeli vanjo velikega zaupanja in zanjo so se malo zanimali; zadruga kol taka pa je životarila in kmetje so imeli le malo koristi od nje. Danes pa je položaj popolno, ma drugačen, čeprav je treba še nadaljevati delo, da se še bolj utrdi in lahko nudi kmetu čedalje večje usluge. Po zgledu Kmetijske za. druge bi morali korakati tudi obe kmetijski organizaciji, ker se bosta le na ta način okrepili in bodo kmetje imeli v novo, skupno organizacijo vedno večje zaupanje, ker se zavedajo, da bodo le tako učinkovito zaščiteni njih interesi. DUŠAN KODRIČ Slovensko narodno gledališče v Trstu s sodelovanjem GLASBENE MATICE V nedeljo, 4. januarja 1959 ob 16,30 v torek, 6. januarja ob 16,30 v Ljudskem domu v Križu Franz von Suppé Boccaccio opereta v 3 dejanjih s prologom Občinski svet v Trstu (Nadaljevanje z 2. strani) Prosvetno društvo «Opčine» čestita Valeriji in Brunu Sosiču ob rojstvu sinčka-prvorojenč-ka, kateremu želi srečno življenjsko pot. Čestitkam in željam se pridružuje tudi «Delo». gassi, Dr. Pincherle od PSI in Dr. Dekleva od NSZ. Tudi,v petek 19. t. m. je imel tržaški občinski svet svojo redno sejo, katere glavni del je bil posvečen poročilom župana in odbornikov ter vprašanjem, ki so jih postavljali razni svetovalci. Naša svetovalka, tov. dr. Weissova je vprašala odbornika za zdravstvo kako je s ceple-njem proti otroški paralizi. Odgovorili so ji, da je občinska u-prava zaprosila za zadostno količino cepiva, da bi lahko cepili vse otroke do 10 leta sta-rosti in sicer popolnoma brezplačno da pa so na to prošnjo merodajne državne oblasti odgovorile negativno. Na vprašanje, ki ga je postavil tov. Muslin in sicer v zvezi s premestitvijo inž. Mortea-nija — v vodstvu ACEGAT — ki je povzročila veliko nezadovoljstvo med nameščenci podjetja, je odgovoril odbornik Vi-sintin. Dejal je, da občinski odbor še ni razpravljal o zadevnem sklepu podjetja ACEGAT. V zvezi s tem vprašanjem se je razvila precej živahna razprava toda inž. Visintin je skušal zmanjšati ostrino trdeč, da gre za navadno premestitev v notranjosti podjetja ACEGAT. Tov. Muslin je načel tudi vprašanje ul. Giulia, ki je nujno potrebna dokončne ureditve. Kot je znano, s nahaja v zelo obupnem stanju. Z deli za | ureditev kanalizacije so začeli že pred časom, toda iz neznanih razlogov je prišlo do zastoja. Seja občinskega sveta v Miljah torek, 16. t.m. je bila redna seja občinskega sveta v Miljah. Na njej je župan najprej poročal o pogodbi, ki je bila pred nedavnim sklenjena z jugoslovanskimi oblastmi o dobavi vode iz miljskega vodovoda vasem, ki spadajo pod jugoslovansko upravo. Poudaril je, da je ta pogodba zadovoljiva. Za tem je svet razpravljal o občinskem proračunu za prihodnje finančno leto. Iz tega proračuna je razvidno, da bo leta 1959 občina imela 3,2 mili-nov 562.695 lir dohodkov in prav toliko izdatkov. Pričakuje se, da bo občina uravnovesila svoj proračun z državnim prispevkom in sicer v znasku 27.980.000 lir. Obstajajo ugodne perspektive, da se bo občinski proračun v prihodnjih letih bistveno spremenil in da ne bo več potrebna državna podpora za njegovo uravnovešenje. V proračunu za leto 1959 se bo uravnovesil proračun občinskega podjetja ACNA. Predvideva se, da bo to podjetje imelo 70.500.000 lir dohodkov in prav toliko izdatkov. Miljski vodovod pa je že uravnovesil svoj proračun ; za prihodnje leto se predvideva, da bo imel 33 milijonov 500.000 dohodkov in prav toliko izdatkov. Na drugi seji občinskega sveta, ki je bila pretekli petek zvečer pa so v glavnem razprav- ljali o vprašanjih deželne avtonomne. Izglasovali so tudi resolucijo. ki med drugim zahteva, naj se ustanovi nova dežela, katere glavno mesto mora biti Trst, naj se ustanovi nova pokrajina Pordenone, Trržaško ozemlje pa naj ima v sklopu dežele posebno avtonomijo in lastno zakonodajno oblast, s posebnim ozirom na vprašanja trgovskega, industrijskega in pravnega značaja. Izključitev iz Partije Federalna kontrolna komisija je na svoji seji, dne 10. decembra t. 1. preučila primere, ki so ji bili predloženi od nekaterih sekcij in je potrdila ukrepe, ki so jih te podvzele proti nekaterim članom. Potrjena sta bila sklepa, po katerih je sekcija na Opčinah izključila iz Partije Antona Abrama, sekcija «Curici» pa Giuseppeja Gustin-cicha. Oba sta bila izključena zaradi protipartijskega delovanja. Ta teden sta umrli Lucija Hrovatin in Marija Milič z Opčin. Openski komunisti izrekajo žalujočim družinam svoje najgloblje sožalje. Pridružuje se tudi «Delo». Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami so-čustovali ob smrti našega dragega in nepozabnega očeta in starega očeta IVANA KURET iz Ricmanj št. 53 Posebno zahvala naj gre domačemu pevskemu zboru, godbi, darovalcem vencev in cvetja ter vsem, ki so blagega pokojnika spremenili na njegovi zadnji poti. Ricmanj e, 18. decembra 1958. ŽALUJOČA DRUŽINA Seja pokrajinskega sveta (Nadaljevanje z 2. strani) Srebrna poroka 16. decembra sta praznovala 25-letnico poroke Pepka in Anton Kralj iz Trebč, ki sedaj sta-nujeta na Opčinah. Iskrene čestitke jima izražajo hčerka, starši in ostali sorodniki. Kličejo jima : še na mnoga srečna leta ! Čestitkam se pridružuje tudi «DELO». Na seji, ki je bila v petek zvečer, je pokrajinski svet razpravljal o pokrajinskem obračunu za leto 1957. Ta je bil odobren z relativno večino glasov. Na tej seji je bil med drugim sprejet sklep, da se nakaže 150.000 lir pokra j iškemu kmetijskemu nadzorništvu za strokovni kmetijski tisk. V zvezi s tem sklepom je slovenski svetovalec tov. Grbec, opozoril svet na dejstvo, da je na Tržaškem 95 odst. kmetov slovenske narodnosti in da je zato treba poskrbeti za strokovni kmetijski tisk i l--.L slovenščini. Predsednik Gregoretti je zagotovil, da bo na to opozoril kmetijsko nadzorništvo. KINO Prosek Sobota, 27. ob 19.30: «Ponos rase» (Orgoglio di razza), ! barvni Universal film. Nedelja, 28. ob 16. se ponovi. BRIVNICA OTA BOLJUNEC vošči srečno novo leto OBVESTILO Ostale dopise in poročila bomo objavili prihodnjič. Uredništvo GOSTILNA - BAR Š T R A J N DOLINA vošči uspehov polno novo leto 1959 FRIZERKA SLAVA BOLJUNEC vošči 'ečno novo leto GOSTILNA «PRI F ANČKI» DOLINA želi srečno novo leto TRGOVINA JESTVIN KRIŽMANČIC GROPADA vošči cenj. odjemalcem srečno novo leto GOSTILNA - BAR SANCIN DANILO BOLJUNEC vošči srečno novo leto PEKARNA, SLAŠČIČARNA in TRGOVINA JESTVIN ZORA COK OPČINE Narodna ul. 61, tel 21-046 vošči srečno in veselo novo leto 1959 vsem cenjenim odjemalcem TRGOVINA JESTVIN k IN TRAFIKA KALC KAREL GROPADA vošči srečno novo leto GOSTILNA I ŠVARA najemnik KOMAR RICMANJ E vošči srečno novo leto TRGOVINA JESTVIN 1 KALC EDI PADRICF vošči srečno novo leto TRGOVINA JESTVIN KRIŽMAN HERMAN BAZOVICA vošči cenj. odjemalcem srečno novo leto KONSUMNA ZADRUGA NAMEŠČENCEV V TOVARNI STROJEV PRI SV. ANDREJU TRST - ul. della Guardia 11 - telef. 41-866 vošči vsem članom in delovnim ljudem srečno in blaginje polno novo leto GOSTILNA IN TOBAKARNA MILIČ BRIŠCIKI želi srečno novo leto vsem gostom k k Srečno novo leto želi DRUŠTVENA GOSTILNA KMETIJSKA ZADRUGA najemnik KURET OSKAR v TRSTU RICMANJE Centrala : ul. Ugo Foscolo I - telef. 94-386 Prodajalna : ul. Flavia 22 vošči uspehov polno Podružnica v MITJAH - ul. Roma novo leto 1959 NOVI BAR I V ANKA Sv. KRIŽ vošči srečno novo leto Srečno in veselo novo leto vošči TRGOVINA JESTVIN PAHOR TREBČE Nova pekarna in slaščičarna ALBIN MALALAN PROSEK 160 želi vsem cenjenim prebivalcem Proseka in okoliških vasi srečno novo leto in se priporoča GOSTILNA in TOBAKARNA « PRI M I C E T U » TREBČE 17 vošči srečno novo leto 1959 MESNICI LAZAR Sv. KRIŽ - SESLJAN želita srečno novo leto ~k TRGOVINA JESTVIN X. FELIX Sv. KRIŽ vošči srečno novo leto 1959 DRUŠTVENA GOSTILNA v GABROVCU (tel. 21-188) želi srečno novo leto vsem svojim klientom in vaščanom Gostilna GUŠTIN ZGONIK (tel. 21-202) želi srečno novo leto TRGOVINA JESTVIN k KURET MIRAN UVOZ - IZVOZ MILIČ Zaloga domačih in sortnih vin SLIVNO TRST ul. della Fabbrica 4, telef. 55-751 vošči srečno novo leto Želi cenjenim odjemalcem srečno novo leto Zaloga drv in premoga P A N G O S NABREŽINA vošči srečno novo leto Manufakturna trgovina ■ ŠTOKA PROSEK vošči srečno novo leto MESNICA VOLPI (FUKS) JOŽE Nabrežina (tel. 22-513 vošči srečno novo leto Srečno novo leto vsem obiskovalcem in prijateljem želi uprava in člani SLOVENSKEGA NARODNEGA GLEDALIŠČA v TRSTU Srečno novo leto vošči MANUFAKTURA Dl L E N A R D O Sv. KRIŽ CVETLIČARNA ■ DANILA Sv. KRIŽ vošči srečno novo leto KINO 1 OPČINE želi vsem obiskovalcem srečno novo leto 1959 Urarna in zlatarna flh Trgovina s čevlji k ANTON MALALAN MARCEL MALALAN OPČINE - Alpinska 83/1 OPČINE - Proseška ul. 18 tel. 21-465 telef. 21-465 želi srečno novo leto želi srečno novo leto KOMUNISTI SEKCIJE KP PROSEK -KONTOVEL želij vsem vaščanom srečno novo leto 1959 DRUŠTVENA GOSTILNA^. OPČINE Proseška ul. želi vsem svojim obiskovalcem srečno novo leto MLEKARNA 1 OPČINE . Narodna ul. 48 tel. 21-274 vošči srečno novo leto Sekcija KP in krožek ZKM Opčine želita srečno novo leto Prosvetno društvo OPČINE želi srečno novo leto 1959 vsem članom in prijateljem slovenske kulture Združenje za kulturne stike* s Sovjetsko Zvezo in Center za kulturne stike z deželami ljudske demokracije v Trstu, ul. S. Nicodò 11/11 tel. 29-403 želita vsem sodelavcem, člano in prijateljem >rečno novo leto! MALALAN ERNEST elektrotehnična delavnica OPČINE - Narodna ul. 128 želi srečno novo leto k DI SCIASCIO Angelo k Sadje - zelenjava - jestvine OPČINE - Narodna ul. 45 tel. 21-101 želi srečno novo leto j Srečno novo leto želi Urarna in zlatarna SOSSI - Sosič Alojz OPČINE - Narodna ul. 38 BUFFET PINO TRST, ul. Carlo Ghega 3 vošči srečno novo leto 1959 Srečno novo leto vošči GOSTILNA BATIČ MALI REPEN KINO VERDI B MILJE vošči srečno novo le10 svojim obiskovalvem MESNICA ŽERJAL BRANKO BOLJUNEC želi srečno novo leto MESNICA MILIČ (Emili) PROSEK vošči srečno novo leto k TRGOVINA JESTVIN SANCIN VALENTIN BOLJUNEC vošči srečno novo leto MESNICA DE LORENZI NINO Sv. KRIŽ 144 želi srečno in uspehov polno novo leto 1959 vsem svojim cenj. odjemalcem MESNICA * ENRICO GUERRA Trst - Campo S. Giacomo 2 želi srečno novo leto Srečno novo leto vošči PEKARNA OTA BOLJUNEC Trgovina jestvin JAKOB TOMINC poslovodja I. Ivančič Trst, Guard. Seoglietto 304 tel. 41-108 želi srečno novo leto V sredo 31. decembra SILVESTROVANJE v novi dvorani v Ul. Madonnina 19 Ples od 21. do 4. ure zjutraj Igra plesni orkester PAT GRANAR s sodelovanjem solistov Prenotacije miz se sprejemajo vsak dan od 19. do 21. v društvenem baru Ples vsak : ČETRTEK SOBOTO - NEDELJO popoldne in zvečer Veselo in srečno novo leto vošči PEKARNA MARC RUDOLF BAZOVICA 55 Trgovina železnine in stavbenega materiala TERČON IZIDOR SESLJAN vošči srečno in veselo novo leto Predno se odločite za nakupe POTROŠNO in v vašem interesu, obiščite ZADRUGO «LA TRIESTINA Dl ABBIGLIAMENTO» TRG P0MTER0SS0 št 2/1. nadstropje TELEFON 36-860 ^ VELIKA IZBIRA OBLEK, PERILA IN ČEVLJEV PLAČILNE OLAJŠAVE Pri takojšnjem plačilu 10% popust»