VSAK ČETRTEK 34116 IN UPRAVA: tel J™', U- D'Annunzio 27/E, sellan ^ ^824. Pošt. pred. (ca-Sraff0S/?}e^ ^rst' 431. Poštni teko- Potf P08*') Trst' 13978341 nina plačana v gotovini T E D N I K ŠLj1930 NOVI LISI Posamezna številka 1.200 lir NAROČNINA Letna 55.000 lir. Za inozemstvo: letna naročnina 60.000 lir. — Oglasi po dogovoru. Sped. in abb. post. II gr. 70% Pubblicita inferiore al 50% SETTIMANALE TRST, ČETRTEK 14. JULIJA 1994 LET. XLII. u našega tornega Slovenski manjšini v Italiji ne p. m?8eI/ po našem globokem seb-ICa"ju' n*kče očitati, da je njp1Cna' na zasedanje Sred-da,evroPske pobude v Trstu gle-viln 1Z.svoie8a zornega kota. Praven*!/11 modro je ravnala Slo-10»a skupnost, ko je za to pri-^jijost s številnimi trojezični-jan ®Paki (v slovenskem, itali-vse ln angleškem jeziku) po lav*11 m.estu in okolici opozorila in zlasti udeležence med-slov e®a zase(ianja, da je naša v It ntanjšina edina izmed Priznanih jezikovnih in poj n°stnih skupnosti, ki že stoletja čaka, da se z ustrezajo * Za^°ni zavarujejo in zaščitene osnovne pravice. b0 °Vsem naravno je torej, da ton ° ^i°venci v Italiji to medna-^ srečanje ocenili po tem, če jj. kolikšni meri je neposredno se .8amo posredno prispevalo, da l’k l a*a manjšinska problema-točk premaknila z mrtve *0a nevni red zasedanja nam ni nje J1' a smo prepričani, da bodo titi udeleženci morali posve-*!®kaj pozornosti tudi našim b0 JSl^skim problemom, saj jih st4v an)'e gotovo opozorilo pred-8^ rito matične Slovenije. Že Prst° t0 dejstvo pa naravnost s Uia/01 kaže na eno hudih ano-pa 'J naše stvarnosti: ni nam ipj. ec dana možnost, da bi sako / neP°sredno povedali na ta-p4s vValificiranem mestu to, kar To seveda ni in tudi ne Op, ? kiti znak nezaupanja ali kov °Vazevanja dela predstavni-gle^na^e matice, ki ima v tem podi /* natančne pristojnosti in tu-/^domestljivo vlogo. ipe !|Pira Pa to dejstvo zelo po-00 ,no in v tem trenutku sil-?°sto vprašanje. Zaradi cpe Pnega odpravljanja proporce V?klnega reda grozi če-H\e^,Večja nevarnost, da iz po-hih. nih izvoljenih javnopraven *n or8anov kratkomalo f°dp predstavniki naše na- nianjšine. To je na primer kipu Ualno v deželnem zboru s0(}a *!}je Julijske krajine, kjer v \ .P mandatni dobi ni predla Slovenske skupnosti, DRAGO LEGIŠA 1111+- 0 Mir v Bosni bi lahko bil, vsaj s formalnega vidika, zelo blizu Tokrat naj bi šlo za res. Kontaktna skupina je ob podpori mednarodne skupnosti zažugala sprtim se stranem v Bosni in Hercegovini s strogimi sankcijami, če do nedelje ne bodo sprejele predlaganega mirovnega načrta, ki deli bivšo jugoslovansko republiko na dva dela. Nova hrvaško-mu-slimanska federacija naj bi si zagotovila suverenost nad 51 odstotki ozemlja, preostalih 49 odstotkov pa naj bi pripadalo Srbom, ki trenutno nadzorujejo nad 70 odstotkom. Muslimani in Hrvati so nove zemljevide že sprejeli, Srbi pa predlagajo dodatna poga- SASA RUDOLF jan ja, češ da predlogi niso in ne morejo biti definitivni, pač pa le podlaga za poglobljeno diskusijo. Njihov voditelj, ki je pred tedni prejel nagrado Šolohov za poezijo, v utemeljitvi ruska žirija poudarja predvsem njegov moralni čut, zahteva za Srbe izhod na morje in nadzor nad Sarajevom. In vendar je kontaktna skupina dokaj jasno povedala, da je mirovni načrt dokončen in da ga je moč le ali sprejeti ali zavrniti z vsemi posledicami. In prav v tem stavku je novost mirovnega načrta v primerjavi s prejšnjimi. Prvič so torej omenjene sankcije, ali točneje rečeno kaznovanje strani, ki bi zavrnila mir. Velesile so bile torej mnogo bolj odločne od neapeljskega vrha sedmih industrijsko najbolj razvitih držav. V politični izjavi G -7 so namreč le poudarjena načela s pozivom k zdravi pameti. In še to je podano v pogojniku. Tako torej kot pri Vance-Ownovem načrtu in zamislih, ki so jih občasno med 27-mesečno vojno pripravljali diplomati v imenu Evropske skupnosti ali Združenih narodov. Vedno pa so se ti načrti izogibali tudi obrobni omembi kazni. Zgodovina pa nas uči, da zakona, ki ne predvideva kazni, nihče ne spoštuje. Človeška bit je pač taka, da predpise spoštuje le, če je prisiljena. Mirovni načrt pa je obenem še poglobil spor med Beogradom in Palami. Miloševič, ki je s svojo nepopustljivostjo povzročil vojno, se je po dobrih dveh letih sankcij znašel v nemogočem položaju in nujno potrebuje mir. Srbija je gospodarsko na tleh, še ene zime bi verjetno ne prestala, saj so ljudje porabili še zadnje rezerve in na jesen lahko pride do socialnih nemirov, če Združeni narodi ne bodo sprostili sankcij. Miloševič se je tako znašel med zagovorniki miru. Preobrata pa njegovi bosanski somišljeniki niso razumeli. In tako je nastal spor med Miloševičem in Karadžičem, ki je prav pri predložitvi mirovnega načrta dosegel višek. Karadžiča zdaj podpira le še četniški vodja Šešelj, ki grozi z državnim udarom, če bi »žaljivi in nesprejemljivi« sporazum bosanski Srbi potrdili. V teku so poskusi rovarjenja proti dvojici Karadžič-Plavšič, ki se zavzemata za podobno politiko kot pred dobrim letom, ko sta najprej sprejela Vance-Ozvnov načrt, nato pa predlagala samozvanemu srbsko-bo-sanskemu parlamentu, naj ga zavrne. Toda tedaj načrt ni predvideval sankcij. Miloševič je zato pričel dvoriti podpredsedniku Koljeviču, obenem pa se v srbskem tisku množijo napadi na Karadžiča in njegove, ki naj bi krivi za nevzdržni gospodarski položaj in naj bi iz državne blagajne izmaknili na Iz vsebine: Mag. Majda Kaučič članica komisije za vprašanja slovenskega jezika (str. 3) Jan Bednarik: Matura je uvod v še težje življenjske preizkušnje (str. 4) SSG na Mittelfestu v Čedadu (str. 6) Rafko Dolhar: Premska razmišljanja (2. del) (str. 7) Janko Jez: Spomini (str. 7-8) desetine milijonov nemških mark in jih prenesli na lastne skrivne bančne račune v Švico. Mir bi lahko bil, vsaj s formalnega vidika, zelo blizu, vendar pa velesile ne smejo več dovoliti »bluffa« bosanskim Srbom. Ko bi pred tremi leti pokazali zobe, bi verjetno v Bosni ne bilo toliko sirot in toliko gorja. Politično življenje še prav nič počitni Čeprav smo že sredi julija, politično življenje v Italiji še ni prav nič počitniško. Nove in stare politične stranke še vedno urejajo svoje vrste in se skušajo prilagoditi politični stvarnosti, ki se je po državnozborskih in evropskih volitvah globoko spremenila. Na levici, ki jo je zmagovita volilna naveza Berlusconi-Bossi-Fini potisnila v opozicijo, je treba predvsem omeniti, da je bil za no-vega glavnega tajnika Demokratične stranke levice, naslednice nekdanje KPI, izvoljen 45-letni Massimo D'Alema. Doma je z Juga in je bil namestnik glavnega tajnika Occhetta do njegovega odstopa po evropskih volitvah. Velja za čistokrvnega člana partijskega »aparata«, ki se mu mora tudi zahvaliti, če se je povzpel na vrh strankine oblastvene lestvice. Članstvo se je v anketi, ki so jo izvedli tik pred odločilno sejo vsedržavnega sveta, izreklo povečini za 39-letnega glavnega urednika dnevnika Unita, strankinega glasila. To je Valter Veltroni, ki je zaslovel zlasti po tem, da se je pod njegovim vodstvom znatno povečala prodaja dnevnika, ki se je tudi po vsebini odločno izboljšal in ni več nekakšno agitpropovsko trobilo. Kandidaturo Valterja Veltronija je članstvo utemeljevalo, češ, da se je treba zavzemati za novo programsko vsebino, in sicer takšno, da bo privabljala tudi pripadnike srednjega, politično zmernega sloja, kar je prvi pogoj za zmago na prihodnjih volitvah. Toda člani vsedržavnega sveta niso upoštevali volje večine članstva in so izvolili D'Alemo, ki očitno nudi strankini »bazi« več jamstev, da ne bo prevelikih, bistvenih odklonov od poti, po katerih je stopala nekdanja KPI, ta pa je še vedno glavno jedro tudi Demokratične stranke levice. Tri dni je v Arezzu zasedalo Demokratično zavezništvo, a ni moglo uresničiti svojega glavnega cilja, to je izoblikovati čvrsto D.L. llll*> 0 Politično življenje še prav nič počitni RADIO TRST A ■ ČETRTEK, 14. julija, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Sprehodi po poteh slovenskega gledališča; 10.00 Poročila; 10.10 Kogojevi dnevi '93; 11.30 Danila Kocjan - Jelka Haladin: »Bejži, zlodej, baba gre!«; 12.00 Nocoj smo poslušali burjo; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Tiho tiho, davno davno; 15.00 Poletni mozaik; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 18.00 Po poteh naših izseljencev. ■ PETEK, 15. julija, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Za črte, za bogove nad oblaki; 10.00 Poročila; 11.30 Danila Kocjan - Jelka Haladin: »Bejži, zlodej, baba gre!«; 12.00 Ženska v filmskem svetu; 12.40 Slovenski zbori; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 števerjan '94; 14.00 Poročila in deželna kronika; 15.00 Poletni mozaik; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 18.00 Kulturni dogodki. ■ SOBOTA, 16. julija, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 9.15 Otroški kotiček: »Za spretne roke« (Martina Ozbič); 10.00 Poročila; 11.30 Danila Kocjan - Jelka Haladin: »Bejži, zlodej, baba gre!«; 12.00 Dogodivščine v Grand Canyonu; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 15.30 Iz studia z vami: izbor iz okroglih miz; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 18.00 Sergej Verč - Boris Kobal: »By-pass ali rešitev po slovensko«. Satirični kabaret. ■ NEDELJA, 17. julija, ob: 8.00 Jutranji radijski dnevnik; 9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled slovenskega tiska v Italiji; 11.00 Čakole na pla-cu; 11.45 Vera in naš čas; 12.40 Pa se sliš', slovenske ljudske pesmi; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Sergej Verč - Boris Kobal: »By-pass ali rešitev po slovensko«. Satirični kabaret; 14.40 Tropicana; 17.00 Iz studia z vami: izbor iz okroglih miz. ■ PONEDELJEK, 18. julija, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Italijanska srečanja slovenskega pesnika; 9.15 Otroški kotiček: Pravljični vrtiljak (Zlata Jurin); 10.00 Poročila; 11.05 Made in Italy; 11.30 Danila Kocjan - Jelka Haladin: »Bejži, zlodej, baba gre!«; 12.00 Dopisnice iz najbližnjega vzhoda; 12.40 Slovenski okteti: Tržaški oktet; umetniški vodja Mirko Slosar; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Kmetijski tednik; 14.00 Poročila in deželna kronika; 15.00 Poletni mozaik; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 18.00 Spoznavajmo svojega otroka. ■ TOREK, 19. julija, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Indija, srce sveta; 10.00 Poročila; 10.10 Koncert; 11.30 Danila Kocjan - Jelka Haladin: »Bejži, zlodej, baba gre!«; 12.00 Doživljati rojstvo; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 15.00 Poletni mozaik; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Klasični album: teden Franza Josepha Haydna; 18.00 Jaka Štoka: »Mutasti muzikant«. Burka v enem dejanju. ■ SREDA, 20. julija, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Julius Kugy: Slovenske gore, slovenski ljudje; 10.00 Poročila; 11.30 Danila Kocjan - Jelka Haladin: »Bejži, zlodej, baba gre!«; 12.00 S hrano do zdravja; 12.40 Zborovska glasba; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.30 Čakole na placu; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Primorske mavrice; 15.00 Poletni mozaik; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 18.00 Literarne podobe: Pesniški utrinki Vinka Beličiča (Ester Sferco); Rodinov poljub (Tanja Rebula). 4llll D organizacijsko strukturo in ustanoviti politično gibanje, v katerem bi bilo mesta za zelene, ostanke socialistične stranke, za krščanske socialce, člane Ljudske stranke in Segnijevega pakta. Zaradi neuspeha na tem področju se bo Demokratično zavezništvo zavzemalo za sodelovanje z vsemi drugimi »razpoložljivimi« silami, prizadevalo pa si bo predvsem za ustanovitev enotne poslanske skupine med vsemi silami, ki se strinjajo s temeljnimi smernicami Demokratičnega zavezništva. Če pa se bo čez šest mesecev izkazalo, da ni otipljivih uspehov, se bo Demokratično zavezništvo razšlo. »Politično delo Mreže je še potrebno, kot je potrebno njeno idejno bogastvo v boju proti Berlusconiju in za oblikovanje novega političnega subjekta vseh demokratov«. Tako beremo v sklepni listini, odobreni na vsedržavnemu zasedanju Mreže, političnega gibanja, ki ga je bil ustanovil sedanji župan v Palermu Orlando, potem ko se je razšel s Krščansko demokracijo. Orlando ima veliko zaslug za zlom krščanskodemokrat-skega sistema oblasti, kot ga je on prvi imenoval. Mreža bo o svoji nadalnji usodi sklepala na kongresu jeseni. Tudi Ljudska stranka se pripravlja na vsedržavni kongres. Tako se je v nedeljo, 10. junija, končal deželni kongres stranke v Venetu. Na kongresu so se uveljavila stališča poslanke Rosy Bin-di. Ta je poudarila v svojem poročilu, da mora Ljudska stranka odločno in jasno odgovoriti na vse, kar počenja sedanja vlada. »Prav ima, kdor pravi — je dejala — da je Berlusconi zmagal na političnih volitvah v marcu, ker je že eno desetletje vodil televizijsko politiko, sposobno uspavati zavest poslušalcev. To je dosegel tako, da so na ekranu pokrile mesto in prostor vrednot svetle barve proizvodov iz njegovih veleblagovnic. To pomeni, da za njegovo zmago pravzaprav ni bilo odločilno lastništvo vseh zasebnih vsedržavnih televizijskih omrežij,« je na koncu pristavila Rosy Bindi. Če se opozicija ni povsem opomogla od hudega poraza udarca, ki ga je prejela najprej na političnih in nato na evropskih volitvah, prav tako drži, da tudi za zmagovito večino in za njeno vlado ni vse rožnato. Predvsem se potrjuje spoznanje, da zmagovita volilna koalicija ni samodejno tudi trdna in stabilna vladna koalicija. Slednja je trdna, dokler se posreči posameznim partnerjem ohraniti ravnovesje med aktivo in pasivo v njihovih političnih bilancah. Kakor hitro eden partnerjev prične čutiti, da je v koaliciji tujec, teži po sklepanju »neuradnih« koalicij s silami, nečlanicami koalicije. Tako ravna zato, da bi pogojeval politiko vlade in da ne bi prevzemal odgovornosti za uraden izstop iz koalicije. Poglejmo stvarnost! Za prehod iz prve v drugo italijansko republiko je bilo odločilno dejstvo, da je velik del konservativnih volivcev obrnilo hrbet krščansko-demokratski stranki in prešel na stran Bossijeve Severne lige. Ti volivci pa niso imeli nič skupnega s populistično kulturo in s politiko na okopih, značilno za Severno ligo. Ko se je na obzorju prikazalo mnogo manj obvezujoče gibanje, so se konservativni volivci zatekli k svoji avtentični kulturi, to je k vladni kulturi. Severna liga je zato obsojena — pravijo nekateri politologi — na pro-testniško politiko tudi v sedanji vladni večini. Hud spor je nastal v vladni večini ob imenovanju novih članov upravnega sveta javne radiotelevizijske ustanove RAL Po zakonu, ki so ga odobrili lani v tem času, sta za imenovanje pristojna predsednika senata in poslanske zbornice. Ta sta Scognamiglio od Berlusconijenega gibanja Naprej, Italija in Irene Pivetti od Severne lige. Ko sta predsednika že opravila svoje delo in že poročala predsedniku republike, je iz Neaplja prišel veto. Predsednik vlade je z zasedanja sedmih industrijsko najbolj razvitih držav sporočil, naj se imenovanje odloži, ker peterica novih članov upravnega sveta ni pogodu vladi in njeni večini. Upravni svet pa naj bi bil za svoje delo odgovoren vladi, je predsednik Berlusconi po telefonu grozeče dejal predsednici poslanske zbornice. Te besede so jo tako razburile, da je zaloputnila vrata in jezno odšla iz urada predsednika senata. Očitno je, da si hoče Berlusconi podrediti tudi javno radiotelevizijsko službo, saj bi s tem izvršna oblast imela nadzorstvo nad celotno televizijsko informacijo v državi, kar bi, kot poudarjajo poznavalci razmer, vodilo naravnost v diktaturo. Za nadaljnjo usodo demokracije v Italiji so zaskrbljeni predvsem nekateri intelektualni krogi. Tako je bil pred dnevi ustanovljen Demokratični forum, za katerega je dal pobudo profesor romanske filiologije na univerzi v Pavii Cesare Segre. Napisal je Manifest 1994, v katerem pravi, da mora »visoko dvigniti glas vsa do, ki mu je pri srcu usoda it janske narodnostne skupnos «• Zavzemati se moramo »za sv bodno in demokratično državo sklopu omikanih držav«. Italij® ne smejo pozabiti, da sta svo da in demokracija neodtujljiv'1i neodpovedljivi vrednoti in daJ današnja republika nastala, z valjujoč se ilegalnemu protl0_ stičnemu boju. Mnogi danes p zabijajo, da je fašizem sokriv z zločinske Hitlerjeve načrte, da] popeljal Italijo v osvajalne v°g0' kot kažejo primeri Španije, E1 pije, Albanije, Francije, Grčije,J goslavije in celo Rusije. V Italiji J tedaj vladala policijska diktatur' ki je odpravila skoraj vse zna demokratičnega življenja.« . Manifest 1994 in Demokrati forum so takoj podprli štev znani izobraženci, med njimi smrtni senator, rektor univerza Urbinu Carlo Bo, senator iz Tr Claudio Magris, ki je tudi zn germanist in pisatelj, ter sena Corrado Stajano, izvoljen kot . odvisnež na progresistiČni *lS • medtem ko je Carlo Bo katoli> izobraženec. Listino so podp!S j nekateri znani pisatelji in PeSp ter mnogi časnikarji, kot so|) bato, Cavallari, Cedema, nato p^ litologa Galante Garroni in Eu8 nio Garin ter režiser Erman Olmi. ^ Avtor »Manifesta« je izjavil/ ne bi želel, da bi se listina zd®^ levo usmerjena. »Zelo zadovoij bi bil — je naglasil — če bi Ma fest podpisala tudi Silvio . 0 coni in Umberto Bossi.« Lism' bodo razširili prevsem po si bodo prizadevali, da jo bo sP znala najširša javnost. * * * Predstavniki vinogradnikov itt novskih organizacij Kmečke zveze ^ Zveze neposrednih obdelovacev s° sestali pred dnevi na povabilo de sko-nabrežinske, zgoniške in re'^ tabrske občine. Skupaj so pre° možnost skupnega dogovora o « vanju osmič na Tržaškem. Udele ci sestanka so se strinjali, na] se namen ustanovi posebna konti J Na srečanju je bil govor tudi o P° ^ bi po valorizaciji ostalih ktnett]s pridelkov. ^ ^ * (jfl Šolsko skrbništvo je sporočilo, namerava začeti postopek za u^' ji slovenskega vrtca v Mačkoljah/ * ^ v njem premalo otrok. Za prih0 ^ šolsko leto je namreč vpisanih 5 malčkov. Po zakonu bi jih ^ jo-trebnih še 9, da bi vrtec lahko val. Vrtec v Mačkoljah je bil uS^a>!goljen leta 1965 in ga zato ne varuje ^ donski memorandum. O problem pred dnevi razpravljali na javne stanku v sejni dvorani dolinskegd panstva. Občani, predvsem P , ciniki staršev, učiteljev in raznih ^ turnih organizacij so napoveda >.jj se bodo po svojih močeh zoper e ‘ zaprtju vrtca. 1 Naso manjšino bo zastopala mag. Majda Kaučič Baša V Ljubljani ustanovili komisijo za vprašanja jezikovne politike w .^0c*°lingvistka — strokovnjak za družbene vidike jezika — mag. aJda Kaučič Baša iz Trsta je članica pred kratkim ustanovljene stalno Yne skupine strokovnjakov za vprašanja s področja jezikov-D §ariačrtovanja in jezikovne politike v okviru Državnega zbora Re-'tke Slovenije. Njihova naloga naj bi bila skrb za naš jezik tako ntatici, kjer smo v zadnjem času priča vdoru tujih, predvsem stro-. vnim besed, kot seveda tudi v zamejstvu, kjer je slovenščina zara-vsakodnevnega stika z večinskim jezikom in zaradi omejene rabe j9peščine še posebno ogrožena. Skupino bo vodila prof. dr. Bre-ogorelec s Filozofske fakultete v Ljubljani. s| Majda Kaučič Baša, ki živi v Trstu in je zaposlena na katedri za venski jezik na filozofski fakulteti v Ljubljani, sodeluje pa tudi z isk°valnim inštitutom Slori ter je obenem predsednica Slavističnega tanv • Za ^rst' Gorico in Videm, je v intervjuju povedala nekaj na-dljih^ih P°datkov o delovanju nove komisije, njenem pomenu in 11 ®* za začetek najprej poveda-L, 0 Je sestavljena ta komisi- ~ j'*- Jvoiavijciia la auuuoi- )e dal pobudo za njeno usiano*-?‘ ~ ^ovitev? »0|v?w*s*/° 20 vprašanja jezikovne Wt ustanovljene pri odboru za zbo Ur°' šolstv° ™ Šport P™ državnem st/r ^ovenVe' sestavljajo izključno ]/° °vnjaki, ne pa izvoljeni politiki. je imenovanih 11 izvedencev s je j r°Cia slovenskega jezika, socilogi-n Psihologije. Nastala je z name-C ^ P° eni stmni reševala pro-j, slovenščine v Sloveniji, po dru-jezikovne probleme manjšin v lP’ Avstriji in na Madžarskem, sj: riprave na ustanovitev te komi-hji s° bile daljše. Zelo pomembna je kjer °bra lani okrogla miza v Celju, tilu S’n° Pobudnik opozorili na šte- tju 1 i ^ovno probleme. Na srečati}[Je . * 8°vor tudi o manjšinski je- Sot„VnJ Problematiki, tako da so pri-Pf' časnikarji dobili vtis, da je bilo or)[0Za,Prav t° vprašanje v ospredju te stioh- kanskega novembra pa Pred s Prof' ^redo Pogorelec in Skukom Slavističnega društva jetj enVe Francetom Novakom spre-^PonrL°db°ru za kulturo, šolstvo in sta. .Državnega zbora, kjer smo pred-načrt za ustanovitev delovne ku j Č' ^ parlamentarnem postop-forL j komisija maja meseca tudi a[uo ustanovljena. Hov akšna pa je vsebina dela te kov°nastale skupine strokovnja-Ukvt- s čim se bo prvenstveno g j Usta rimed glavnih povodov za bse£°v'tev te komisije je bilo pred-Uraj neupoštevanje slovenščine kot Ptih n^a iez*ka. Pri tem mislim na Ijn v°. tujega kapitala, ki ga sprem-tiuh-?r tujih jezikov v poslovno ko-boje ctjo znotraj Slovenije. Sedaj, \ (j n.a^a matična domovina svobodici^qU' luhko te probleme uredi z k * Za^eva zamejstvo, je največji sO v nezadovoljivi zaščitenosti i%^skegu jezika in v njegovem ome-dostopu do javne rabe, ki vodi pripravah na ustanovitev te komisije. Tako sem na primer na omenjeni okrogli mizi v Celju izpostavila problem slovenskega univezitetnega izobraževanja za manjšino in razložila, kako pomemben je študij pripadnikov manjšine na univerzi v matici. Na srečanju je bil prisoten tudi minister za šolstvo Gaber. Rezultat mojega posega pa je bil ta, da je s prihodnjim šolskim letom med drugim že zagotovljeno določeno število mest na univerzi v Ljubljani tudi za Slovence iz zamejstva. Kdaj se boste naslednjič sestali v Ljubljani? Imate za to priložnost že izdelan kak predlog? Naša komisija se bo sestala še ta mesec. Osebno bom med drugim predlagala, naj o celotnem našem delu obveščajo tudi zamejska javna občila. Ali je v Sloveniji v prejšnjih letih že delovala kaka podobna komisija in ali se je tudi zanimala za rojake v zamejstvu? Podobna skupina strokovnjakov je delovala že od konca 60. do začetka 80. let. V okviru »Akcije za slovenčšino v javnosti«, tako se je ta pobuda imenovala, je bilo takrat ustanovljeno tudi Jezikovno razsodišče. Pobudnica za ustanovitev te skupine sta bila že tedaj prof. Pogorelčeva in Slavistično društvo. To je bilo v času pritiskov na slovenski jezik iz jugoslovanskega centra. Cilj te akcije je bil dvigniti slovensko narodno zavest in kulturo slovenskega jezika. Tudi ta pobuda je posvečala pozornost jeziku manjšin, vendar delovanje tedaj ni bilo vezano na državne organe in je torej imelo neprimerno manj »moči«, kot jo ima sedaj nova komisija. Pogovarjala se je H. Jovanovič * * * Natečaj »Mladi oder« Slovenska prosveta in Zveza slovenske katoliške prosvete razpisujeta XIX. tekmovanje zamejskih amaterskih odrov »Mladi oder«, namenjen vsem neprofesionalnim gledališkim skupinam v naši deželi za predstave v letu 1993. Izid natečaja bo razglašen ob slovenskem kulturnem prazniku prihodnjega leta. Podrobnejše informacije lahko dobite na sedežu Slovenske prosvete v Trstu, Ul. Donizetti 3, tel. 040/370846 ali pa na Zvezi slovenske katoliške prosvete v Gorici, Viale XX. Settembre 85. Poletna razm vse slovenske manjšine v to, da zamenjujejo materin jezik z večinskim. Ohranjanje manjšinskega jezika v rabi pa je pogoj za ohranitev manjšinske skupnosti. Novoustanovljena komisija bo skušala vplivati na reševanje vseh teh vprašanj. V Sloveniji bo morala urediti pravno podlago za rabo in kulturo slovenščine v javnem sporazumevanju — uprava, sodstvo, gospodarstvo (veljalo naj bi tudi za tuje vlagatelje), šolstvo, šport in kultura. Dalje bo poskrbela za nadzor nad jezikovno politiko ter za primerne servise jezikovne kulture kot so lektorstvo in jezikovni priročniki ter za primemo usposabljenje kadrov za šolo. Raba slovenščine, in to je izrecno zapisano v programu, pa nikakor ne sme biti v škodo avtohtonih etničnih manjšin v Sloveniji. V komisiji ste edina zastopnica Slovencev v Italiji. S katerimi vprašanji se nameravate najprej ukvarjati oziroma na katere probleme boste najprej opozorili Vaše kolege? Kar zadeva naš prostor bom imela kot članica komisije nalogo, da spremljam položaj slovenskega jezika v javni rabi in da s strokovno utemeljenimi pobudami pomagam pri njegovem uveljavljanju. Raje kot o načrtih in namenih pa govorim o stvareh, ki so že bile narejene. Nekaj konkretnih rezultatov smo dosegli že v V vročih in soparnih julijskih dneh, ki letos dosegajo res neznosne temperature in stopnje vlage, je včasih res težko razmišljati o tem in onem. Pa čeprav so problemi in dogajanja prav tako pereči in aktualni in se ne vežejo na atmosferske ali me-tereološke dejavnike. Da seveda le-ti tudi pogojujejo stvarnost in delo človeka in narodov potrjujejo dejstva. Tropska vročina in polarni mraz marsikdaj ne dopuščata globljega duhovnega snovanja, lahko pa vplivata na socialne premike in obrate. O tem so pisali tudi razni veliki filozofi, med njimi v modemih časih francoski raz-svetljenjski mislec Montesquieu in nemški filozof zgodovine Hegel. (Verjetno bi tu prav s to pasjo vročino tudi Heglovo »blago jonsko nebo«, ki je obogatilo Grčijo, njeno kulturo in Sredozemlje sploh, za nekaj časa izginilo...) Poglejmo samo malo v Italijo. Problemi nove vlade, boj za nadvlado in nadzor nad radiotelevizijsko ustanovo RAI, polemike med političnimi silami, priprava na vrh sedmerice v Neaplju — vse to je le nekaj »resnih«zadev, ki mučijo državo. Sicer pa je v tem času vsaj pozornost javnega mnenja bolj usmerjena v Mundial '94, kjer na raznih ameriških stadionih žoga vse bolj razgreva ne samo navijače in zmage ali porazi odločilno monopolizirajo zanimanje milijonov državljanov. Sacchi, Baggio, Maradona — to so trenutno imena, ki si ob njih nasprotujejo. Kam lahko privede iracio- nalna in slepa športna strast je pokazal primer kolumbijskega nogometaša Escobarja, ki je padel pod streli fanatikov (in morda prekupčevalcev z mamili oz. neumnih stav). Pa pri nas? Še smo pod vtisi izidov zadnjih volitev in komentiramo uspehe ali neuspehe, ki smo jih doživeli. Volilna zakonodaja z večinskim sistemom je seveda bistveno spremenilo novo karto parlamenta in krajevnih uprav. Manj je to opazno v evropskem parlamentu, čeprav se je tudi tu politična geografija — vsaj kar zadeva italijansko predstavništvo — spremenila. Naše politično predstavništvo ali bolje stranka rešeta in analizira rezultate, podatke, pričevanja in podobno. Krovne organizacije se večkrat prepirajo, iščejo oz. utrjujejo svojo edentiteto, tudi navzven. Dve sta univerzalno priznani, pa tretja? Je ali ni? Je samo del kakega omizja? Verjetno bo tako. »Vremena Kranjcem bodo se zjasnila...« nas opominja poet iz Vrbe. In če smo to bežno razmišljanje začeli, naj ga tudi zaključimo z vremenskim okvirom. Ne le za nekdanje Kranjce, ampak za vse velja pesnikova misel. Svetovna politika se bo verjetno po neapeljskem vrhu še dalje razvijala po volji velikih (in manj velikih) sil. Italija si je začasno oddahnila po zadnjih nogometnih zmagah. In mi bomo iskali nov ključ za enotnost — tudi politično — za slovensko manjšino. Pa naj bodo dnevi vroči ali ne! a.b. Matura je uvod v še težje življenjske preizkušnje V teh dneh se iztekajo zadnje maturitetne preizkušnje. Matura je vselej veljala za pomemben mejnik, ki ločuje uspeh na šolskih klopeh od dijakove uspešnosti v svetu dela ali nadaljnjega univerzitetnega študija. Skratka — obveljalo je mnenje, da maturitetna komisija razsoja o zrelosti kandidata in mu po razmeroma kratkem pogovoru in pregledu pisnih izdelkov prisodi njej ustrezno številčno podano vrednost. Ob dejstvu, da življenjska in šolska merila marsikdaj ne sovpadajo, čeprav je šola priprava na življenje, se zopet in zopet postavljajo vprašanja o obstojnosti današnjega modela zrelostnega izpita. Z rahlo okrnitvijo bi jih smeli strniti v dve temeljni točki: 1. Zunanja komisija odloča o dijakovi zrelosti brez pravega vpogleda v njegovo pripravo ali osebnost, opirajoč se na trenutni vtis. 2. Omejeno število izpraševalnih predmetov ni zadostno glede na zahteve, ki jih postavlja današnja družba, ter strukturno hromi in okme kandidatovo podajanje snovi. Mnenja se razhajajo tudi na ministrski ravni in besedičenje o pričakovani šolski reformi matur se je izkazalo za neplodno. Poskusno obdobje današnje oblike matur in že itak pregovorna počasnost rimskih mlinov se vlečeta v nedogled. Zaradi novih vladnih programov in pogledov pa šušljajo, da smo na pragu sprememb tudi na šolskem področju. Sicer se v takih obdobjih navadno dviguje precej slepilnega prahu in politiki si prizadevajo, da bi s prikrojenimi novostmi vse ostalo po starem. Če se bodo odslej v Sloveniji soočali z zrelostnim izpitom ob zaključku srednješolskega študija, mi pa še vedno čakamo na Godota, je vredno, da se spet ozremo po navedenih točkah. Najprej se moramo vprašati po stvarnem šolskem sobesedilu. Verjetno gre celo ločevati med šolami s slovenskim in italijanskim učnim jezikom. V drugem primeru dijaki večkrat naletijo na heterogene komisije, katerih člani prihajajo iz različnih okolij in so nosilci povsem različnih učno-izpraševalnih sistemov. Zaradi številnih maturantov pa odmevajo tudi primeri korupcije in nepotizma (problema sta letos izbruhnila s silovito močjo tudi v Avstriji). Kljub nujnim usmeritvenim razlikam pa poteka pouk na šolah s slovenskim učnim jezikom precej bolj enovito. Šolski stiki omogočajo, da se notranji član in člani zunanje komisije že poznajo. To zmanjšuje razhajanje ocenjevalnih kriterijev v večji meri kot sicer zakonsko obvezen oris dijakove osebnosti in njegovega šolskega uspeha. V tem smislu poteka tudi spor med zagovorniki in nasprotniki zunanjih komisij na maturi. Ko pa gre za pogovore glede tovrstnih idejnih zasnov, se preverljivost umakne pred osebnim prepričanjem. Ostaja pa dejstvo, da je matura predvsem uvod v še težje življenjske preizkušnje. Lep uvod je obenem tudi lepa prednost. Jan Bednarik Večina taborov bo potekala v mesecu juliju Skavti s tržaškega goriskega imajo že pripravljene Večina taborov za člane Slovenske zamejske skavtske organizacije za Trst in Gorico bodo v drugi polovici tega in prvem tednu prihodnjega meseca. Na njih bodo skavtinje in skavti uresničili načela, ki so jih sprejeli za svoja od trenutka, ko so se odločili za vstop v to organizacijo. Prav tabori so najboljši »preizkusni kamen«, kjer morajo udeleženci pokazati, da znajo živeti v naravi in z njo, da so pripravljeni v vsakem trenutku prijeti za delo, priskočiti na pomoč drugim, da jim življenje v skupnosti in v razmerah, ki niso tako udobne kot domače, ne povzroča težav, da pri vsem tem najdejo tudi čas za razmišljanje in razgovor o številnih problemih — osebnih, verskih, o aktualnih dogodkih. Na Tržaškem so se pravkar vrnili domov udeleženci potovalnega tabora novincev, roverjev in popotnic. Na pot skozi Kočevski Rog in po dolini reke Kolpe so se odpravili 2. julija pod vodstvom Mitje Ozbiča in Martine Grahoma. Duhovni vodja je bil g. Zvone Štrubelj. Vsi ostali skavti — od mlajših do starejših starostnih vej — pa sedaj pripravljajo nahrbtnike. Tržaški skavti bodo letos imeli skupno 7 taborov, goriški pa tri. Mali Zlatko prvi gost odbora ubitih časnikarjev Zlatko Omanovič, ljubek in živahen, kot vsi 5-letni otroci, je v začetku tega tedna prispel v Trst kot prvi gost odbora, ki se je ustanovil po nasilni smrti časnikarske ekipe RAI Marca Luchette, Saše Ote in Daria D'Angela. Trem imenom se je kmalu pridružilo še četrto: Miran Hrovatin, ki je bil hladnokrvno ustreljen v Mogadišu. Ko je letošnjega 28. januarja počila v Mostarju granata, ki je v trenutku pretrgala življenja treh članov ekipe RAI, je Luchetta ravnokar govoril z Zlatkom. Njihova telesa so zavarovala otroka pred drobci granate. Ni torej naključje, da je bil prav ta deček prvi gost Odbora, ki namerava odpreti zbirni center za otroke, najbolj nedolžne žrtve vojne. Plavolasega Zlatka in njegovo mamo, 25-letno Sanelo, ki jima je uspelo zapustiti bosanski pekel, iz katerega tisoči ne morejo zbežati, so v Trstu pričakali tudi svojci treh v Mostarju ubitih časnikarjev. Tržaški izvidniki in v0 pL bodo razdeljeni na tri tabore.;l bo krenil na pot tabor A (od , do 27. t.m.) v Žirovnico pri -nad Idrijo z načelnikoma Ma) žom Rustjo in Matejko Biikav ' tabor B bo od 18. do 31- julij3 Vesna Jagodic), tabor C pa se. . v istem tednu mudil v BeguuJ pri Cerknici. Načelovala jim «*? -Valentina Tul in Roberta S ul' Potovalni tabor »Genghis« kJ ^ se bo odpravil na pot 23. ^.'u. bo raziskal področje okrog Tno va, člani klana »Razklan« Pa bodo od 25. julija do 2. avgu^ »potepali« po Pohorju in po . n murju. Vodili jih bodo Stoj _ Pahor, Daria Smotlak in Rp ^ Schvveiger. Najmlajši skavj1 volčiči in veverice — s Tržaške^ pa bodo spali pod šotori v ^atr (Brkinih) od 27. julija do 7. aV§ s sta. Spremljala jih bosta Tom Petaros in Marjanka Ban. j Z Goriškega bo prvi odpoj0 tabor izvidnikov (od 17. do 31- J, lija), ki bo na Koroškem v Se lija j , r\i uu i ta * la pri Borovljah. Načeloval. a b^ Ivo Cotič in Erika Černič, in volkuljice — tako se na G škem imenuje najmlajša skup skavtov — bodo taborili od 31- L lija do 7. avgusta na Nanosu-, njih bosta skrbela načelnika N ca Terčič Čavdek in Marko G Potovalni tabor za roverje in P 1 uiuvcum id iuvcijv- - - jji potnice pa bo letos pod vodso' Julijana Čavdeka od 8. do 18- gusta. Raziskali bodo pod«-0 pod Triglavom. Poleg zahtevnih priprav113^, bore pa so se skavti iz Gorice čeli že ------------------- ; pripravljati na pomem obletnico. Goriška »veja« te o 8 ustan^' nizacije je bila namreč ljena natanko pred 30. leti-rednja slovesnost ob obletnic* 18. septembra v Katoliškem ^ mu v Gorici, kjer se bodo po ^ priložnosti zbrali vsi tisti, ki f kdaj v svojem življenju sT,-^e skavtizmom. Za geslo prirecU so organizatorji izbrali bese^t »Enkrat skavt, vedno skavt«/ je vedno trdil utemeljitel ska« g Sodec r ma Lord Baden Povvell navdušenju nekdanjih in da«13' a«1«' šnjih članov te mladinske °r& 3, ■7*rHa so te besede čista reSl1^j) zacije, bHtj Konec prejšnjega tedna ]e - m. Selah na Koroškem premiera pr < .fj( čne igre Miroslava Košute ” ■■ ' fantje muzikantje«. Predstavo )e r ■ pravila Mladinska gledališko S Mali Zlatko z mamo. Na desni je sinček Saše Ote (foto S. Ferrari) na »Planina« z režiserjem Končanom. Frattc'l KAJ ČAKA? ob*' v^ns^°~naNežinske občinske tajnice ne poznam. Poznal pa sem vse ostale brC[nske tajnike, ki so se po drugi svetovni vojni zvrstili na županstvu v Na-Med njimi je bila tudi ena tajnica — ženska torej — ki sem ji govoril 0 prtem grobu, ker je žal umrla mnogo prezgodaj; postala je namreč žrtev p Wefne nesreče. Kot občinski svetovalec najprej, nato kot odbornik in žu-S(j, 7~ Vse to je trajalo skupno 23 let — sem z vsemi občinskimi tajniki dobro eoval in z njimi nisem imel nikdar nobenih posebnih težav. 2 0 mi nikakor ne gre v glavo zgodba s sedanjo občinsko tajnico in te Pic j ne morem razumeti. O njej mi je znano, kar objavlja v tržaškem inp°U nie80va dopisnica iz Devina. Njeno pisanje pa je često pristransko nikl Vre^no marljive agitpropovke ter agitatorske in propagandistke kot čas-skih ®^°čilno je tako zame to, kar mi sporočajo prijatelji iz vrst občin-upraviteljev in občinskih uslužbencev, rav ° PosMšam njihovo pripovedovanje, prihajam do prepričanja, da je na-na n°SJ ned°pustno ravnanje tržaškega prefekta, ki je tajnici prva in edi-pa^a, iena oblast. Ne morem si razlagati, kako še ni naredil reda na žu-Ir„Svu v Nabrežini. Občinski tajniki so, kot dobro vemo, uslužbenci no-Cfy/e$a mmistrstva, čeprav jih plačujejo občine. To je še ostanek starega cističnega sistema in stare miselnosti, češ da utegne občinska avtono-nJa °8r°ziti celovitost države! Ne glede na to je jasno, da zadeva s tajnico Jjcrežinskem županstvu ni tako težka, da je ne bi mogli rešiti, saj je do- Olj H U ~------------------------------------ O ' j j ulj obra volja. Na dlani je namreč, da omenjena visoka uradnica ne zna r(lztn *U mor^a n°če vzpostaviti normalnih stikov in normalnega huje erJa ne z upravitelji ne z uslužbenci. Skratka: nesposobna je za oprav- !/,'■ sv°jega dela. Najboljše bi seveda bilo, če bi se sama odpovedala mestu. naspro; 11 - [faradi uprave. Drago Legiša sen^sProtnem primeru pa je poseg prefekta neizogiben, saj je nedopustno, da ^di v bistvu banalnega vzroka in razloga hromi upravno in drugo delo DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV Trst - Ul. Donizetti, 3 - tel. 040/370846 - fax 040/633307 XXIX. Študijski dnevi DRAGA 94 Park Finžgarjevega doma, Opčine, Narodna ulica 89 PeteK 2. septembra 1994 17.00: Predstavitev letošnje Drage b 17.30: Dr. Stane Gabrovec: Krščanstvo in formacija slovenstva Slovenski arheolog in akademik o vplivu krščanstva na nastanek slovenske nacionalne zavesti ob 1600 letnici »svetovne« bitke med Teodozijem in Evgenijem v Vipavski dolini, ko se je naš teritorij prvič znašel na meji med Vzhodom in Zahodom. Po predavanju diskusija in družabnost. °b°ta, 3. septembra 1994 16.00: Mag. Marija Jurič in dr. Hektor Jogan: Pri-sila spomina k identiteti koroških in tržaških Slovencev Interdisciplinarna analiza sociološko-psihološke kolektivne usedline v izjavah posameznikov. Prisila spomina je tista »kohezijska razsežnost« v posamezniku-kolektivu, ki žari iz zgodovinske izkušnje in pogosto deluje tako, kot da bi bila »un-heimlich«: sprašljiva, grozljiva, smrtonosna. Prej povezana z nelagodjem kot z lagodjem. Sledi diskusija. A/, edet Ob la, 4. septembra 1994 10.30: Lojze Čemažar: V novo sproščenost slovenskega kristjana Izziv slovenskega likovnega ustvarjalca današnjemu zadovoljnemu, plahemu in utrujenemu arheotipu slovenske vernosti, ki se zateka v preteklost. „ Po predavanju diskusija. 16.00: Janez Janša: Pogled čez slovenstvo Po doseženi državnosti in samostojnosti bo treba zgraditi politično in državniško zavest sodobnega Slovenca. Gledanje izpostavljenega slovenskega politika na novo slovensko državo. Po predavanju diskusija, zaključek, družabnost. ^edeljska služba božja bo ob 9. uri na prireditvenem prostoru. Ponatis vodiča SDGZ o cesti terana provincia di TRiim ■ mm/m mr ■ mnm irilst ■ provikce or iriestl sionmo oezElko we poezija, pro-|^dp !L*n r’s^e- Zvezek je označen: itvorf ka Bistrica/ julij 1993, 300 ni dve^Kg3'0StaP0(^.Pr^ ^ve Je treh ~ 'n dve podjetji. Povedati na kotF°ntana zamišlje-d0jj Pr*rnorska literarna revija in je dane 6 3 ze ve^ številk, ki so bile iz-jih jn^° P°sameznih primorskih kra-zbom^ *nek vsePrimorski literarni i K i da je to pot, na ka- teri bi kazalo vztrajati, spanje 6/94 (Naslov sam zelo ^Pl') na nesre^no usahle Idrijske ^ Glasilo Literarnega društva *• a istrica. Naklada: 120 izvodov. raČunalniško oblikovanih stra- da 76 in pademo poezijo, prozo, zapise Sam a]j s 0 P° sebi se zastavi vprašanje: in0rcj° Slovenci, v tem primeru Pri-tno,. / taki lokalpatrioti, da niti v pri-i0 ern Prostoru ne najdemo toli-jali ,ru2evalne energije, da bi izdata uPno in zato bolj razširjeno li-ijem x revii°? Res je- da se je v zad-liv g asu podrl Most in posušil Za-Ta, e Vedno izhajata že 30 let »sta-Vame)ska Mledika in »Goriška« s(aD°Iska srečanja. V zadnjem času ji, J”. *> rried nas iz Gorice dve revirju 1 dvojezična Soča-Isonzo in (e re°VejŠi Pretoki. Recimo, da imajo VJ Predmejske in zamejske, Ali !&čen značaj, namen in vsebino. pr9ve * kazalo v večji nakladi, pa če-^ ^unalniško obdelano, izdajati Pt0s, 0 literarno revijo, vsaj za ves V,r' ki ga pokriva Združenje pri-bi bj| književnikov? Mislim pa, da go v„ Ver>dar lepo imeti na razpola-a) v knjigarni v Trstu in Gorici, Kopru in Novi Gorici ter Postojni, Tolminu in Idriji, če že ne v Ljubljani, sad literarnega dela tega prostora. Vem, da je lažje v krajevnem okolju najti skupinico navdušencev, ki se neke pobude lotijo in jo izpeljejo brez tolikšnega sestankovanja in dogovarjanja, kar je vendar, kljub dobrim cestam od Tolmina do Portoroža, precej naporno. Vem tudi, da je veliko lažje ideje imeti, kot pa jih uresničiti. Pa vendar sem prepričan, da bi kazalo nadaljevati pri izkušnjah Fontane, čeprav bi bilo treba morda kaj preusmeriti. Isto razmišljanje velja seveda tudi za založniško dejavnost. V Slovenije je v duhu vsesplošne zasebne iniciative nastalo nekaj desetin novih založb, ki izdajo vsako leto nekaj stotin novih knjig, seveda v izredno majhni nakladi. Nič nimam proti temu, saj je lepo in prav, da ima vsak avtor možnost, da objavi svoje delo. Po pregovoru pa vemo, da imajo potem knjige vsaka svojo usodo. Po sedanjih založniško-distribucijskih razmerah pa ni rečeno, da je usoda nekega dela odvisna samo od njegove kvalitete. Že recenzija neke knjige je lahko problematična. Zamejski avtorji, ki objavljamo pri zamejskih založbah, smo lahko žalostni, ker v Trstu izdana knjiga ne doseže police niti v Sežani, Kopru in Novi Gorici, kaj šele v Ljubljani ali Mariboru. Zamejska založniška dejavnost, ki je včasih povezana z velikim trudom in prostovoljnim delom pozameznikov, ostane tako včasih brez uspeha in je seveda tudi založniško nerentabilna, ker ne znamo napraviti še naslednjega koraka: ponesti knjigo med ljudi. (Dalje) Povzetek srečanj je stranka podala na tiskovni konferenci Ssk zadovoljna z razgovori v Ljubljani Slovenska skupnost je v začetku tega tedna dovršila krog srečanj z vsemi slovenskimi parlamentarnimi strankami. Zadnje srečanje je bilo s Socialdemokratsko stranko Slovenije, katere delegacijo je vodil predsednik Janez Janša. Na vseh sestankih je Ssk orisala položaj slovenske manjšine v novih političnih razmerah v Italiji, zlasti v boju za pravično zaščito in za zagotovljeno zastopstvo. Ugotovljeno je bilo tudi, da sta potrebna okrepitev manjšine ter boljše sporazumevanje v njeni sredi in da bi bilo treba torej predlog Slovenske skupnosti za osnovanje novega povezovalnega telesa z demokratično legitimacijo v čim krajšem času uresničiti. Na srečanjih v Ljubljani so predstavniki Ssk govorili tudi o pogajanjih med Italijo in Slovenijo. Odločno so zavrnili iredentistična in vsakršna pogojevanja ter poudarili željo po dialogu med državama. Povzetek misli in besed, ki so bile izrečene na srečanjih s slovenskimi parlamentarnimi strankami, so predstavniki Slovenske skupnosti — deželni tajnik Martin Brecelj, predsednik Marjan Terpin, podtajnik Ivo Jevni-kar in član tajništva Rajko Dolhar — podali na tiskovni konferenci, kije bila na sedežu Svetovnega slovenskega kongresa v Ljubljani v ponedeljek, 11. t.m. Napovedali so tudi pobude ob zasedanju ministrov srednjeevropske iniciative v Trstu ter poudarili potrebo po informaciji javnih forumov o naših nerešenih problemih, pa tudi po večji povezanosti in medsebojni odgovornosti. Govor je bil tudi o možnosti za celovitejšo in bolj koordinirano skrb za manjšino ter o nujnosti izdelave izvršilnih določil za ustavno načelo posebnih pravic Slovencev brez slovenskega državljanstva. Poleg številnih predstavnikov raznih slovenskih javnih občil so bili na tiskovni konferenci prisotni tudi predsednica Svetovnega slovenskega kongresa Irene Mislej ter sekretar za Slovence po svetu Peter Vencelj s svetovalcem Rudijem Merljakom. Zastopniki Ssk so ob koncu tudi poudarili potrebo, da bi slovenski mediji posvetili več pozornosti zamejstvu in tako ustvarili zavest, da je vprašanje zamejstva bistvena točka slovenskega nacionalnega programa. •k * * Na Dunaju izvoljeno vodstvo SSK Na Dunaju je bilo 23. in 24. junija zasedanje Svetovnega slovenskega kongresa (SSK). Prvo zasedanje je bilo v Ljubljani junija 1991 v dramatičnih dneh slovenskega osamosvojanja. Na dunajskem zborovanju so bili sprejeti nov statut, nov triletni program in štiri resolucije — o meji s Hrvaško, o stikih z Italijo, o potrebi zakona o Slovencih brez državljanstva in o pridruževanju Slovenije Evropski zvezi. Za predsednika je bil izvoljen dr. Jože Bernik (ZDA), podpredsedniki pa so dr. Janez Dular (za Slovenijo), Jurij Terseglav (za Evropo), Bojan Brezigar (za zamejstvo) in dr. France Habjan (za prekomorske dežele), predsednik komisije za finance pa je Božo Dimnik iz Švice s članoma Jožetom Kastelicem (Kanada) in dr. Hi-laryjem Rolihom (ZDA). Predstavnik iz Trsta dr. Mitja Bitežnik je bil izvoljen za rednega člana častnega razsodišča. Ambrož Kodelja SPOMINI (« (Ob 50-letnici kapitulacije italijanske fašistične armade v Sloveniji) PoS|3 sv°jo 80-letnico sem prejel nepričakovano voščilo, ki mi ga je v imenu dij^ alcev Radia Trst A poklonila gospa Lida Debelli Turk. S primerno ra-\ 0riciznostjo in z nepričakovano hermenevtsko sposobnostjo me je vo-•j. °z> 20 pogovorov v rubriki »četrtkova srečanja«. 3 Pogovore hranim kot prijeten spomin na magnetofonskih zapisih. C'«3 bodo lahko kdaj prišli na dan v tiskani obliki, šlo naj bi za dopolni vnle mojega križarjenja po radijskih valovih. Pri tem sem včasih zabre-X/azburk£me zračne vrtince, pri čemer sem bil popolnoma podrejen volji '>bi^ne8a krmarja, ki je predvsem pazil, da nisem nasedel raznim čerem v 'iev^j^potrebnega ponavljanja, naštevanja dejstev brez potrebnega uteme- o. \oyd vtisom omenjenih »četrtkovih srečanj« sem se lotil pisanja teh spo-' ^Posredno pred začetkom izpovedovanja pred poslušalci sem se rešil iSfUja eSa napada srčnega infarkta. To je bilo za božič leta 1990. Mrzlega 'st0x rskega dne sem se vračal domov v Sesljan iz bolnišnice v Tržiču, ko so jtfk DSri0 Pokopavali v sosednih Mavhinjah smrtne ostanke Maksa Šaha, mo-\SLri’atelja in sodelavca v Enotnem šolskem sindikatu pri utrjevanju slo-S De§a šolstva na Tržaškem in Goriškem. Tedaj smo živeli v skrajno nape-°litičnem ozračju, ki je bilo v marsičem podobno današnjemu. Še v polni konvalescenci sem se rad odzval vabilu za nastop pred mikrofonom slovenske radijske postaje v Trstu. Zavedal sem se namreč, da sem bil pravkar deležen svarilnega alarmnega znaka in opozorila, da je naša življenjska pot minljiva in v svoji minljivosti zelo kratka, prekratka. Tolažil, sem se z zavestjo, da le tisti, ki je dolgo živel, ve, kako kratko je življenje. Zato sem sodil, da je moja dolžnost, da svoja izkustva predam naslednikom v premislek in ravnanje. Zavedal sem se, da še prav posebno dolgujem prikaz svojega medvojnega delovanja v okviru Akcijskega odbora za ustanovitev samostojne in suverene slovenske države. Sem namreč še edini preživeli član tedanjega Akcijskega odbora. V zadnji sestavi smo bili njegovi člani Ciril Žebot, Jože Špindler, Lujo Leskovar in jaz. Po Pariški mirovni konferenci leta 1947 se je Akcijski odbor preselil v ZDA. Ker sem se odločil, da se vrnem v Trst, je moje mesto v odboru prevzel Dušan Humar. Na Špindlerjevo mesto je prišel Štefan Falež, sedanji slovenski veleposlanik pri Sv. Stolici. Ne vem, ali se je Špindler vrnil v Slovenijo. Vem samo to, da sva se kmalu po sklenitvi Pariške mirovne konference srečala v Trstu. Štefana Faleža sem poznal že v Rimu. Po vojni je predsednikoval obnovljeni mednarodni katoliški študentovski organizaciji Pax Romana. Zaključek kongresa je bil na mojem domu. Moja žena je namreč na Faleževo prošnjo pripravila kosilo za tuje goste s slovensko gorenjsko poslastico — potico, ki je vsem teknila. Po preselitvi v ZDA se je Akcijski odbor preimenoval v Gibanje za slovensko državo. Prav v teh spominih sem želel dati posebno mesto prikazu svojega dela v Akcijskem odboru. Prejšnji minister za Slovence v zamejstvu in zdomstvu dr. Janko Prunk ni prav nič vedel o delu tega odbora, zato me je prosil, naj mu predložim kratko poročilo. Ko ga je prebral, mi je svetoval, naj poročilo primerno dopolnim in ga objavim v širšem pripovednem okviru. To sem napravil ob 50-letnici italijanske kapitulacije. Iz našega zornega kota 41111 n kar je posledica odločitve nekdanje večine; zlasti KD in PSI, da je treba spremeniti volilni red. Večina v deželnem svetu pa je bila gluha (zavestno in hote) za problem prisotnosti slovenskega manjšinskega predstavništva v deželni zakonodajni zbornici. Zajamčeno predstavništvo seveda ni edini problem, ki muči našo slovensko narodno skupnost v Italiji. Kdor hoče zvedeti, kaj pravzaprav hočemo, naj si ogleda osnutek globalnega zaščitnega zakona, ki so ga izoblikovali predstavniki vseh manjšinskih komponent in je bil predložen obema vsedržavnima zakonodajnima zbornicama (senatu in poslanski zbornici). Dovolj je tudi, da samo površno pogleda ustrezne mednarodne listine in pogodbe, ki jih je bila podpisala Italija (med drugim zlasti osimsko pogodbo). Zavedamo se, da s tem nismo pravzaprav napisali nič novega. Vse je našim bralcem že dobro znano. Velika in pomembna novost pa bi bila, če bi ob sklepu mednarodnega zasedanja v Trstu lahko napisali, da je bil narejen korak naprej, kar neposredno zadeva Slovence v Italiji, posredno pa tudi celotno območje držav Srednjeevropske pobude. Dogodki na nekaterih območjih sosedne Hrvaške in zlasti Bosne in Hercegovine, ki niso daleč od Trsta, žal nazorno kažejo, kako usodno utegne biti omalovaževanje oziroma ignoriranje problema razmerja med večino in manjšino, ki je gotovo tudi eden aspektov manjšinske problematike. Mesto med najboljšimi si je zagotovila tudi Italija Presenečenj na svetovnem nogometnem prvenstvu ni manjkalo Presenečenj, podobno kot povprečne igre, nikakor ni manjkalo na svetovnem nogometnem prvenstvu, ki se bo v nedeljo končalo s finalom v Los Angelesu. Iz četverice najboljših je prvič po 12 letih izpadla Nemčija. Trenerju Bertiju Vogtsu se torej ni posrečilo izenačiti Beckenbauerjevega rekorda in osvojiti svetovni naslov tako kot igralec kot trener. Med četverico pa se je po 16 letih, vse od argentinskega prvenstva, vrnila Brazilija, popolna novinca pa stacvsaj kar zadeva zadnjih 24 let, Švedska in Bolgarija. Čeprav skozi priprta vrata, si je mesto med najboljšimi zagotovila tudi Italija, ki pa je sicer dokaj reden član prve četverice. Če vzamemo v poštev le zadnjih sedem prvenstev, torej od leta 1970 dalje, potem ugotovimo, da sta se v četverico najboljših 5-krat uvrstili le Nemčija in Italija. Nemci so v tem času osvojili dva svetovna naslova (1974 in 1990), dvakrat izgubili v finalu (1982 z Italijo in 1986 z Argentino), leta 1970 pa so bili tretji, po znanem polfinalnem porazu z Italijo. Azzurri imajo sicer isto prisotnost, vendar slabši obračun. Prvi so bili leta 1982 v Španiji z zmago nad Nemčijo s 3-1, drugi leta 1970, ko jih je nad-krilila Brazilija, tretji pred štirimi leti, ko so igrali doma, in četrti v Argentini leta 1978. Med razočaranja spada tudi Argentina, ki je v zadnjem četrt Ift stoletju dvakrat osvojila svetovni naslov, in sicer leta 1978 doma in pred osmimi leti v Mehiki. Toda Argentinci so bili vse preveč vezani na Maradono in to v dobrem in slabem. Dokler je »pibe de oro« lahko vodil belo-modre, je Argentina zmagovala, čim pa je zmanjkal zaradi diskvalifikacije, je južnoameriška ekipa morala domov. Antidoping pregledi so dokazali, da je Dieguito zaužival nedovoljena poživila in zato je diskvalifikacija umestna in pravilna. Toda obstaja sum, da ga je puritanska nrav organizatorjev hotela na vsak način izločiti iz tekmovanja, to pa ne zaradi sedanjih, verjetno pomotoma zaužitih poživil, pač pa zaradi kokaina, ki je Maradoni prinesel 15-mesečno diskvalifikacijo. V ameriški tradiciji je nedopustno, da ima zmagoviti športnik, ki je vzgled novemu rodu, takšno nečedno preteklost, zato se ga je treba znebiti. Saša Rudolf »Prijatelji Ul. Commerci^ proti uničenju zelene otitf Stanovalce, ki živijo v strm* trža- ški Ulici Commerciale, je pre^ << vi zmotilo cviljenje motornih za$\ dveh dneh so delavci popolnoma ^ čili ves gozd, ki se je vzpenjal na sto ob hišni številki 103, prav na tobusno postajo št. 17. Od akac')/• vorov in hrastov so ostali le =e 8 . štori in hlodi. Na njihovem mes ^ bi »zrasli« dve luksuzni stanova hiši. .0|je Krutemu posegu v naravno ^ in izgubi te, še ene redkih _ ^ v bližini mesta, so se «Prijate J ^ Commerciale« uprli s pismom/ - . ga poslali v uredništva tržaških stev javnega obveščanja, jjju- podpisalo 183 oseb. V njem me ,■ • 1 1 1 • 1/ S&W 1 gim beremo naslednje: »Ker r^o škoda že nepopravljiva, bi se bralec spraševal o smislu tega y | b /4c\l mllPTllC ^ k sreči predvideva dovoljenje ne gozdne uprave ponovno de gozditev področja. Gre seve1 majhno zadoščenje, vendar se Pr[„ an10 telji Ulice Commerciale namerav' ^ oprijeti tega predpisa in nadzor0^ realizacijo pogozditve, ki bi potekati z uporabo istih rastim vrst.« NOVI LIST Izdajatelj: Zadruga z o. z. »NOVI Reg. na sodišču v Trstu dne 20.4.1 štev. 157. Uredništvo: Martin Brecelj, Ivo Jevn^j Helena Jovanovič, Drago Ugi& (g*a^ in odgovorni urednik), Miro Opp ’ Saša Rudolf, Marko Tavčar in El? Vršaj. Fotostavek in tisk: Tiskarna Graphart, TfSt/ tel. 040/772151. Član BI Združenje periodičneg® tiska v Italiji Najbolj skromen in zato najprimernejši pripovedni okvir za mojo življenjsko zgodbo se mi je zdela avtobiografija po nedatiranih zapisih, ki pa jih lahko še vedno tudi vsaj približno časovno uokvirjam. Ta moj zapis vam predlagam v presojanje. Če bo vaše mnenje soglašalo z mojo vnemo, bom srečen; če se pa bo razlikovalo, bom zadovoljen, kajti v raznolikosti je popolnost in s tem resnica, ki je nedeljiva. Sesljan, velika noč 1993 Nekaj splošnih misli o slovenski emigraciji Naši zgodovinarji in publicisti so doslej malo pisali o delu slovenske emigracije med drugo svetovno vojno. Izjemo tvori tragična usoda domobranskega eksodusa iz Ljubljane na Koroško maja leta 1945, ki je naš narod močno presunila in prizadela. Splošno zanimanje se je preveč sukalo okrog problema kolaboracionizma z nacifašističnim okupatorjem, pri čemer se je zanemarilo objektivno presojati krivdo za pojav kolaboracionizma. Zaradi prevelike zavzetosti za ta pojav so pa splošno pozabili preučevati razvoj slovenske politične emogracije in njene notranje ter politične silnice. Da bi razvozlali bistvo kolaboracionizma in domobranstva so naši zgodovinarji takoj po koncu vojne za osamosvojitev ustanovili posebno komisijo, ki naj bi skušala doseči soglasje pri ugotavljanju enotne volje slovenskega naroda v boju za svobodo in samostojnost. Že takoj ob začetku delovanja te komisije je javnost lahko ugotovila, da o tej enotni volji ni bilo ne duha ne sluha. Del komisije ni nikakor mogel spregledati in opravičiti pojava kolaboracionizma in domobranstva. Drugi del pa nikakor ni mogel in še ne more razumeti nujnosti slovenskega odpora proti neizzvani grozotni agresiji nacifa-šističnih okupatorjev z vsemi posledicami, ki so sledile. Zato komisija še do danes ni končala svoje naloge. Vsaka stran vztraja pri svojem. Ali res ni mogoče zaključiti dela komisije? Komisija naj bi se spet sestala. Z dosedanjim delom je prišla do faze ugotavljanja uspeha, ki so ga rodila prizadevanja obeh strani ob koncu vojne. Komisija je namreč neizpodbitno in soglasno ugotovila, da so se leta 1945 eni znašli na strani zmagovalcev p pa na strani poražencev. Soglasno so tudi ugotovili število padlih n® ^ straneh. Na strani poražencev je padlo 12 tisoč mož, na strani zmag°va^|e pa sto tisoč. Celostne izgube slednjih so med vojno na domačih tleh zn® ^ 200 tisoč padlih. Kot primerjavo naj navedem, da je bilo v istem času 0 ^ dva milijona žrtev na ozemlju vse Jugoslavije, na ozemlju Slovenije tore) desetina. ^ Komisija se nikakor ni mogla sporazumeti o razlogih, ki so botrovali e ■ da so takoj pristopili na stran okupatorjev in z njimi sodelovali v boju y slovenskemu osvobodilnemu gibanju, medtem ko so se na drugi stra111^, polnoma predali neizprosnem boju proti nacifašističnemu okupatorju in nem proti kolaboracionistom. p, Komisija se prav tako ni mogla zediniti pri razpravljanju o posle ^ ki jih je ta razdvojenost povzročila med Slovenci. Delo komisije je prl obtičalo. dr Jair Slovenski minister za Slovence v tujini in zamejstvu, zgodovinar o ko Prunk, je celotno delo komisije prikazal na Dragi 1992. Navzoči pfe g. •1. n. _____, "1 1 *V_____, 1____ 1 t _ ■ ._1 _ • 1 n...«l/il Z3U nik Slovenskih krščanskih demokratov Lojze Peterle se je dr. Prunku Za ^ lil za podatek o 12.000 padlih domobrancih, zaradi česar se je odločil za fti- ... ~ — ^ r------------------------------------------------------------- jo sprave. Zelo važen je prispevek, ki ga je dala za zbližanje med obeiro r^} ma taboroma slovenska televizija v svoji redni oddaji Omizje. Oddaja )e na sporedu 3.11.1992 od 22. do 24. ure. Sodelovali so predstavniki obe » borov. Zamejce je zatopal pisatelj Boris Pahor. Navzoč je bil tudi dr. jjt Kazalo je že, da bo tudi ta sestanek brez haska, pa je situacijo rešil zaS ^ ^ rev mlajše generacije štiridesetletnikov, ki niso doživeli vojnih grozot in cije. Dejal je, da bodo mladi temeljito preučili položaj Slovenije med v Prepričani so, da bo njihova razsodba pravična in za vse sprejemljiva/ ma veljavna. (D“l