Naročnin« mesečno _.,. ^^^^^ ^^^^ ^ ^^^^^^^	M ^^^^^^^ ^^^^^ Abbon.ra.nll-. Mr..
% M * 7TW /	-»T^r;
"u.^ ^ fl M mm J /1J	m
in 10.349 z. mserate.	j, in,eriioni.
Podružnica« lzhaj. vs.U dan zjatraj razen poned.ljk. to dneva po pr.znika.	Filiale I
Novo mesto.	Novo me* t o.
= Uredništvo In apravai Kopitar).t. 6, Llubljaoa. s
Izključna pooblaščenka za oglaševanje italijanskega in tujega | Redazione, Ammlnlstr.ilone: Kopitarjeva 6, Lubtana. 1	Concessionaria esclusiva per la pubblicita di provenienza italiana
izvora: Unione Pubblicita Italiana S. A., Milano. | Telelon 4001-4005. |	ed estera: Unione Pubblicita Italiana S. A« Milano.
Vojno poročilo št. 637
Živahno delovanje letalstva v Cirenajki
Angleška podmornica potopljena na Malti
Glavni Stan italijanskih Oboroženih Sil objavlja:
V Cirenajki so naše in nemške letalske skupine močno bombardirale iu s strojnicami obstreljevale korakajoče in počivajoče kolone, zbirališča fet, pomorska iu letalska oporišča: uničeni oziroma hudo poškodovani so številni avtomobili in nekaj letal, ki so bila na tleh. Sovražnik je izgubil v zračnih bojih dve letali.
Nemška letala so podnevi in ponoči napadala Malto, kjer je bilo zapažeuih mnogo zadetkov v skladišča in shrambe; blizu pristanišča L a V a 1 e 11 a jo bila vidno zadeta angleška podmornica.
Gola izmišljotina
Rim, 28. febr. AS. Poročilo angleške admira-I i tete govori o treh torpedih, ki da so zadele nek italijanski konvoj v Sredozemlju; to trditev je ponovil lord Alexander v svojem včerajšnjem govoru. Kakor lord Alexander, tako tudi admirali-teta oba lažeta dobro vedoč, da jc la novica zrasla na njunem zelniku.
Bolgarski kralj prisostvoval orožnim vajam
Sofija, 28. febr, AS. V spremstvu načelnika glavnega stana bolga^ke vojske in številnih generalov, se je bolgarski kralj Boris udeležil v Banki pri Sofiji vaj nekaterih posebnih vojaških oddelkov, ki so bili nanovo sestavljeni. Kralj je izrekel zadovoljstvo nad najboljšim uspehom vaje, ki je pokazal odlično izurjenost čet, ki so vključene v posebne oddelke bolgarske vojske.
Švedska pripravlja vojni kabinet
Stockholm. 28. lebruarja. AS. Švedski general llornell je predlagal razne obrambne ukrepe in zahteval, da naj Švedska tudi ustanovi vojni kabinet, ki bi deloval celo v mirnem času. Ta kabinet naj bi 6e ne bavil samo z zunanjo politiko, marveč pripravljal tudi vse potrebno za morebitni vstop Švedske v 6edanjo vojno.
Obvezen pouk italijanščine v grških šolah
Atene, 28. febr. AS. Grška vlada je .objavila v službenem listu ukaz za obvezno uvedbo italijanščine v vseh grških šolah.
Angleški rušilec »Bclmont« potopljen
Rim, 28. febr. AS. Angleška admiraliteta sporoča, da je bil potopljen rušilec Bclmont . ki je pripadal skupini 50 rušilcev, katere je dobila Anglija od Amerike po zakonu o posojilu iu naje-BU, Imel je 1100 ton.
Poskus kitajsko-indijske zveze propadel
Šanghaj, 28. febr. AS. List Teirilui šimpo« piše, da govorice o pogovorih za vojaško zvezo med Čungkingom in Sovjetsko Rusijo dokazujejo, da se je moral Čangkajšek po ponesrečenem poskusu, skleniti vojaško zvezo z Indijo, obrniti na Sovjetsko Rusijo. Mogoče je namen Londona po-služiti se Kerra, ki jo bil pred imenovanjem za moskovskega poslanika angleški poslanik na Kitajskem.
Odstop iranskih ministrov
Carigrad, 28. febr. 9S. Izvedelo se je iz Telie-)r.na, da so vsi iranski ministri podali ostavko predsedniku vlade. Upravičeno se lahko smatra, da je prišlo do teh skupnih ostavk zaradi poostritve nasprotij med iransko vlado in anglo-sovjetski-mi vojaškimi oblastmi.
V Washingtonu se zopet pogajajo
Stockholm, 28. febr. AS. Dopisnik lisla »Stock-holins Tidningen« poroča iz Londona, da dobro poučeni krogi^ mislijo, da so v VVashingtonu v teku pogajanja o tajnem iiačrlu za angleško-rusko sodelovanje z Združenimi državami v navzočnosti ameriškega poslanika v Londonu Wynanta. Značilno je, da je. imel Wvnant pred svojim odhodom i/. Londona pogovor s Churchillom in sovjetskim poslanikom Majskim. Zdi se. da si zavezniki zaradi težav bližajoče se pomladanske ofenzive niso na jasnem, kaj naj store.
Velik japonski uspeh na morju
- Novo prodiranje na Sumatri
Japonske vojne ladje so potopile eno sovražno križarko in tri rušilce
končnim naskokom na Rangoon
Pred
Tok ii). 28. febr. AS. Japonski cesarski stan objavlja, da jo japonska mornarica, ki deluje v Mulah Nizozemske vzhodne Indije, napadla koin-biuirano sovražno mornarico v morju »koli Javo in da ie oh 18 dne 27. februarja potopila med srdito bitko eno križarko in tri rušilce. Poročilo dodaja, da japonska mornarica zasleduje sovražno ladjevje.
Tokio, 28. febr. AS Agencija Domei je izvedela, da so japonske sile zasedlo Agoeng, nizozemsko pomorsko oporišče v zalivu Semangha na skrajnem južnem delu otoka Sumatre. 20. februarja so Japonci med drugim zasedli tudi Teolog Betong v zalivu Lampoeng in Tanjoeng Karang.
Tokio, 28. febr. AS Japonsko vrhovno poveljstvo sporoča, da so japonski oddelki, prihajajoči iz Palcnbnnga, docela zasedli mesto Benhulcn na zahodni obali otoka Sumatre. Japonski oddelki, ki čistijo južni del Sumatre, so 23. februarja svojo nalogo končali.
Ženeva, 28 febr AS Londonski dopisnik lista »Journal de Geneve« sporoča, da so se v angleški prestolnici zdaj že vdali v izgubo Rangoona. Nekateri angleški listi sporočajo, da mislijo izprazniti nekaj pokrajin v Bcngaliji.
Tokio, 28. febr. AS. Japonska mornar, letala so napadla prestolnico Jave Batavijo. Komaj so Japonci prileteli nad Bataviio, so srečali oddelek osmih lovcev vrste Spitfire. V srditem spopadu so Japonci sestrelili osem lovcev Drugi japonski oddelek je napadel letališče Philipeville pri Bataviji in je s strojnico obstreljeval dve v sliki letali na tleh. ki sta se vneli. Vsa japonska letala so sc vrnila na oporišče.
Rim, 28 febr. AS V avstralski pokrajini Novi južni Wales so ustanovili odbor, ki naj poskrbi za uničenje vseh uporabnih naprav, kar jih je v pokrajini, čc bi tja vdrl sovražnik Odbor je pripravil že vse potrebno za uničenic industrijskih naprav, mostov, hiš, cest, brzojavnih vodov, polja, hlevov, vrtov in drugega Nasprotnik naj v tej pokrajini naide puščavo kakor jo jc dobil Napoleon v Rusiji Odbor je organiziral patrole uničevalcev Vsaka patrola ,ma svoje delovno področje Člani teh patrol se urijo ob nedeljah in delajo skušnje, kako in kaj bodo uničevali Kraicvno prebivalstvo je zaradi tega zelo v skrbeh zakaj čc bi kdo po nepotrebnem preplašil pokrajino, češ da ji grozi vdor, bi posledice teh uničevalnih priprav čutili najprej ljudje sami Te priprave pa razločno kažejo duševno stanje v Avstraliji, ki zatrdno ni prav vedro.
Stiickhnbu, 28. lebr. A?. : Ncwyork Tribune : piše v nekem včerajšnjem članku, da je bila poslana na Filipine podmornica, ki naj hi odpeljala generala Mac Arthurjn, • preden bi padel v japonsko ujetništvo. I.isl dodaja, da se je general Wa-vell v zadnjem trenutku rešil iz Singapurja iu da si je pri begu zlomil nogo.
Slabo nadomestilo za poraze
Rim, 28. lebr. AS. V pomanjkanju vojaških zmag naznanja vvashingtonska vlada tri diplomatske zmage v Peruju, Boliviji in Paragvaju. Očlvid-no so vplivali na sanioljubje leh majhnih državic, ki so okusile blagodnl dolarskega gospodstva. Wa-sblngton si namerava te države popolnoma zasužnjili.
Minister Tojo o dosedanjih japonskih uspehih
Vedno tesnejše sodelovanje z Italijo in Nemčijo
Tokio, 28. lebruarja. AS. japonski ministrski i sivo popolnoma varno proti vsaki grožnji, ki bi
predsednik Tojo je v govoril o bliskovitih uspehih japonskih sil v 1 ilieni morju od začetka vojne izjavil: Udarec, zadan Združenim državam in Angliji, je tako težak, da se ti anglosaksonski državi ne bosta mogli nikdar več dvigniti. Poleni je dodal, da bodo japonske sile pomnožile pritisk na Cang-kajškovc čete in da je japonski obrambni sistem v južnih pokrajinah tako močan, da se čuti prebival-
prišla s le slrani. Jajjonska žel predvsem zasesti I in zavarovati sovražne etra'eškc postojanke v vzhodni Aziji in postaviti poti japonsko konlrolo važne vire, da bi okrepila napadalno moč svojega vojaštva v vedno tesnejšem sodelovanju i Italijo in Nemčijo v namenu, prisilili Angleže i» Amerikan-ce odložiti orožje.
Izpodleteli sovjetski napadi na Krimu
Samo včeraj so Sovjeti izgubili 75 tankov • Ponesrečen poskus angleških
padalcev na francoski obali
Nemško vojno poročilo
Hitlerjev glavni stan, 28. lebruarja. Nemško vrhovno pcvtljslvo objavlja:
Na Kri m u je napadel sovražnik istočasno pred S e b a s t o p o I o 111 in na jiolotoku K c r č z močnimi silami, ki so jih podpirali tanki in letalci. V trdili bojih so bil napadi odbiti z visokimi krvavimi izgubami za sovražnika. Boji deloma še j>o-tekajo. Pred Sebaslopoloin je bilo uničenih 9, na jKiloloku Kcrč pa 35 sovražnih tankov.
Na bojišču v D o n S k i kotlini je izpod-letel nek drug sovražni napad, ki ga je izvedel sovražnik z močnimi silami in tanki.
Tudi na ostalih oddelkih vzhodnega bojišča jc sovražnik ponovil svoje brezuspešne in izgub polne napade. Napadalna podvzetja oddelkov vojske in SS-oddelkov so bila uspešna. Vsega je bilo na vzhodnem bojišču samo včeraj uničenih 75 sovražnih tankov.
V V z Ii o d n i Afriki so skupine nemških in italijanskih letal razpršile zbirališča sovražnih čet v zaledju ter z bombami in strojničnim ognjem
napadle sovražna letališča in pristanišča. Pet angleških letal jc bilo uničenih na zemlji, dve nadaljnji pa sla bili sestreljeni v zraku.
Na M a I t i so nemška bojna letala metala bombe najtežjega kalibra na skladišča in shrambe v L a V a I c 111. Ena angleška podmornica jc bila s strojnico fioškodovana.
Nemške podmornice so potopile na Atlantskem m o r j u pet ladij r 42.IHII) tonami. Dve nadaljnji veliki ladji sta bili poškodovani s torpedi.
V vodah okoli Anglije sn nemška bojna letala z bombami poškodovala dve večji trgovski ladji.
Preteklo noč je pristalo na severni francoski obali nekaj angleških padalcev. Ko so napadli neko šibko obalno stražo, so se dve uri pozneje zo|>et umaknili preko morja pod pritiskom nemških protiukrepov.
Pri poletih angleških bombnikov nad n e m -ško obalo je bilo to noč sestreljenih troje napadaluih letal.
Propad sovjetske zimske ofenzive
Rim, 28. febr. AS. iPopolo di Roma tolmači zimsko ofenzivo sovjetskega poveljstva in pravi, da gre za značilno rflsko ofenzivo, kakor jih je bilo videli več v prvi svetovni vojni, z uporabo velikih človeških množic in z velikim razsipavanjem sredstev v namenu vse uničiti. Je to način, ki je popolnoma propadel v prejšnji vojni in ki se tudi sedaj ni izkazal. V decembru, januarju in februarju so bile vržene v boj človeške horde često zelo mladih in vojaško neizurjenih ljudi in brez določenega načrta, kar na slepo. Nemci so odgovorili s primernimi sredstvi in obračun sovjetske zimske ofenzive se je zaključil s strahotnimi izgubami rdeče armade, ki ni dosegla nobenega zadovoljivega uspeha. Obroč okoli Petrograda skozi dva meseca ni nič slabši, grožnja Moskvi ni bila odstranjena. Zavezniške armade niso bile odbile iz bližine Kavkaza, kjer že ogražajo angleške postojanke v vzhodnem Sredozemlju, in Suezu. Sovjetsko poveljstvo v zimski .ofenzivi ni bilo sposobno ubrati novih poti. Druga slabost je zmanjšanje števila sovjetske aripade, ker prebivalstvo
00% te proizvodnje bilo v Krivem Rogu, ki so ga sedaj zasedli Nemci. »Popolo di lloma zaključuje svoj članek z ugotovitvijo, da ta dejstva odkrivajo usodni boljševiški poraz.
rajev, ki jih je Sovjetska Rusija že izgubila, šte-„s 50 do 55 milijonov. Tretja slabost jc zmanjšanje sovjetske industrijske moči. V prvi svetovni vojni se je ugotovilo, da je potrebno za vsak milijon vojakov vsaj štiri milijone ton železa. Sov-jelska Rusija lahlto proizvaja približno 17 milijonov ton na loto. Pripomniti pa je trebu, da je
Novi gospodarski red zasedenih sovjetskih pokrajinah
Berlin, 28. febr. AS. Minister za zasedeno ./zemlje Alfred Rosenberg je v soglasju z generalom Goringom, ki izvaja načrt gospodarske štin-lelke, odredil novo agrarno reformo v krajih, ki so prišli pod vojaško upravo in ki so bili sestavni del Sovjetske zveze že pred letom 1030. Agrarna reforma razveljavlja kolektivni sistem in namesto boljševiških kolhozov odreja nov red, ki bo omogočil prebivalstvu individualno kmečko gospodarstvo v različnih oblikah. Naravno je, ua se iz raz-
nih vzrokov ne more čez noč odpravili sistem, ki so ga boljševiki dvajset let nasilno uvajali in ki je pomenil pravcato suženjstvo za kmeta. Kolektivna oblika gospodarstva bo prvi čas nadomeščena z neke vrsle skupnim gospodarstvom, v čigar okviru se bo razvijalo individualno gospodarstvo. Med kmečke skupnosti bodo razdeljena zemljišča dosedanjim članom kolhozov, ki jih bodo lahko zase izkoriščali.
Pravi pomen Litvinovih izjav
Rim, 28. febr. AS. Strastni oklic Litvinova naj se vse bogataške države vržejo v boj za bolj-ševiško stvar pri prihodnji jiomladanski odločilni bitki, jasno kaže na tri dejstva: 1. Rusija jo resno v skrbeh za to. kaj se bo zgodilo na njenem ozemlju; 2. boljševiki so nezadovoljni s pomočjo, ki jo dobivajo od Londona in VVashingtona in to ludi povedo; 3. Anglija in Združene države, ki mislila najprej na laslno hišo in potem šele na Stalina, imata trgovska ušesa. Kakšen je resničen položaj na ruski fronti, jo odkril včeraj londonski ■ radio, ki je dobesedno rekel: »Dogodki na sovjetski fronti kažejo, da boljševizem meče v lioj svoje rezerve. Litvinov, ki je vsekakor dobro obveščen, se sprašuje, kaj bo. ko bodo vse rezerve izčrpane.
Berlin, 28. febr. AS. Tukajšnji krogi lia veliko tolmačijo Litvinove izjave. Kakor je znano, je sovjetski poslanik v Beli hiši povedal, da so nemške sile lahko premagane le takrat, če se bodo izvedle na različnih bojiščih istočasne ofenzive. To pa da je možno le takrat, če bo Sovjetska Rusija dobila dovolj vojnega gradiva vseh vrst in če bodo lahko prispele na bojišče angleške in ameriške čele. Litvinov je torej priznal, da so izgledi na zmago silno majhni.
Amerikanci so zaplenili dve francoski ladji
Sanghaj, 28. febr. AS. »Journal Shanghai je objavil razgovor z zastopnikom francoske trgovske mornarice Cochetoin, ki je naredil globok vtis v francoskih krogih v Sanghaju. Cochet se je vrnil iz Maijille in je povedal, dn so ameriške oblasti zaplenile francoski pnrnik Sikiang in 17.000 tonsko prekooceansko ladjo Marechal .loflre". kamor so vkrcali ameriške pomorske oddelke, ne da bi o tem obvestili francoskega konzula ali zastopnika francoske prekooceanske družbe. Japonska Mala so potopila dva parnika, ki sla prevažala Atne-
rikancc. Amerikanci so prišli z gaullisti tn so mornarje postavili pred dejstvo, da uaj ali pretopijo k gaullistom. ali |>a bodo zaprti. Večina se je dala zapreti. Francoski konzul v Washingtonu je nato smel obiskati 1S00 oficirjev in vojakov ler potnikov, zaprtih v eno samo sobo brez |>ohištva in z enim samim kabinetom. Cochet jc dodal, da bi brez gaullisličncga pritiska lahko, dve francoski ladji zapustili Manillo in bi ušli bombardiranju.
Nadaljevanje riomskega procesa
Vichy, 28. februarja. AS Po nekajdnevni prekinitvi zaradi lažje Daladicrove bolezni se jc riom-ski proces spet nadaljeval Na dnevnem redu je bilo zasliševanje Dalaaicra, ki jc obtožen dvojega: 1. da jc bila država nezadostno pripravljena tia vojno, in 2. njegovo zadržanje na zborovanju 23. avgusta 1930. Po kratkem vmesnem zaslišanju BIu-itia je Daladier skušal dokazali, da je bila edina njegova naloga dobiti kredite od |iarlamcnla in je dodal, da jc dosegel 62 milijard v treh letih. Potem jc naprtil odgovornost za poraz poveljstvu in dodal, da je poti njegovo vlado industrijski potencial narastel od I milijarde in 35 milijonov na 3 milijarde in 37 milijonov.
Volkovi na Danskem
Kopcnhagen, 28. Tebr. AS. Prebivalstvo Južne Jiitlandije je bilo zelo vznemirjeno, ko so se pojavili volkovi, ki se skrivajo po gozdovih in ponoči ogražajo varnost prebivalstva. Volkovi so prišli na Norveško preko zamrznjenega Skagerraka. Organizirali so lov na volkove. Na Danskem že sto let ni bilo volkov.
Civilna mobilizacija v Ameriki_
Buenos Aires, 28 febr. AS. Ameriški senator Byrd je napovedal nov ukrep predsednika Roose-velta, s katerim bodo uredili vprašanje o nekakšni splošni mobilizaciji vsega moškega prebivalstva v Združenih državah Vsakdo bo moral v boj ali na delo Hkratu bo odpravl|ena vsaka možnost za stavke in bodo vsi stavkujoči prisiljeni iti v vojsko, po drugi strani pa jih bodo vpisali na posebne črne sezname, da jih bodo imeli zaznamovane za bodoče in jih bodo lahko izključili od dela in zaslužkov.
Madžarsko delavstvo bo šlo v boj proti boljševizmu
Budimpešta, 28. lebr. AS. Včeraj jc bil v madžarski prestolnici sestanek odposlancev osrednje madžarske delavske zveze, ki zastopa večino madžarskega delavstva. Soglasno je bil sprejet oklic ki ugotavlja, da je madžarski narod pod vodstvom svojega upravnika stopil v boj ob strani svojih zaveznikov, da bi zatrl boljševizem, ki je sovražnik omike in neodvisne madžarske domovine. Madžarsko ljudstvo bo na spomlad v strnjenih vrstah nastopilo v svetem boiu proti boljševizmu, da bi se s tem boril tudi proti mednarodnemu ju-dovstvu in njegovim zaveznikom v bogataških de-• mokracijah. Razglas vabi delavstvo, naj strne svoje vrste in naj bi delavske množice, medtem ko se bo madžarski vojak udeleževal velike spomladanske ofenzive na vzhodnem bojišču, obnovile svojo prisego zvestobe regentu, ki pelje Madžarsko ob strani sil osi k neizogibni zmagi.
Današnji številki »Slovenca« so priložene položnice. Vljudno prosimo cenjene naročnike, da se jih blagovolijo čimprej poslužiti.
Mesečna naročnina znaša 15 lir.
Pridobite nam še nove naročnike!
Vsak naročnik naj bo naš zvest propagator!
Taborišča in kolonije G.I.L-a
Delo, ki ga opravlja GIL v Italiji in ostalih Italijanskih ozemljih v blagor italijanske mladine, se nc bavi samo s telovadbo, 7. zdravstveno pomočjo in drugim udejstovanjenv ki je značilno za njeno celotno organizacijo Telesne vaje imajo za bistven cilj vzgajati zdrave in krepke može in so torej v tesnem skladu z zdravstvenim delom. Ustanovitev obmorskih in gorskih kolonij ter poletnih in zimskih taborišč pa Vsako leto dopolnjuje njeno cclotno delo. Tisoči dečkov in mladeničev, ki s samimi sredstvi svojih družin ne bi mogli uživati dobrot morja, gora, sonca in svežega zraka, se zbirajo vsako leto v obmorskih kolonijah, v gorskih taboriščih in planinskih kočah, ki so last GIL-ova ter tam prebijejo dolgo dobo s telesnimi vajami in zbiranjem moči V zdravem življenju na prostem. Glede prehrane, nastanitve, zdravstvene in nravne pomoči, skratka glede vsega, kar bi potrebovali, skrbijo zanje voditelji GIL-a, ki jim pomaga še ostalo potrebno osebje Za vse je poskrbljeno, da bi življenje dečkom bilo čim bolj rdravo in prijetno. Velike in svetle sebe iih sprejemajo ra ure počitka, obširne obcdnice sc polnijo z mladinsko živahnostjo ob urah obeda, veliki nasadi in obširna obrežja jim dajejo priliko za igre in telesne vaje. Od zore do mraka, od trenutka, ko se zbudijo pa do ure molka je vsaka skupina 20 do 25 dečkov stalno pod ljubeznivim nadzorstvom ene osebe. Čitalnice in majhni kinematografi po kolonijah nudijo mirno zabavo malčkom, ki so j« potrebni po dnevu telesnih vaj; zd-avstvene naprave so kar sc da pripravno urejene Vsa ta skrb za socialni blagor in telesno krepitev, ki io GIL razvija po Italiji in ostalih italijanskih posestih, bo zdaj nrešla tudi v Ljubljansko pokrajino.
Vse. kar se jc doslej storilo- ni nič v primeri 1 tem, kar sc bo lahko napravilo v prihodnjem poletju, ko bodo italijanska obrežja spet na razpolago tej organizaciji.
Medtem pa je v prvih dneh letošnjega leta, in siccr od 12. do 18 januarja, prišlo do prvega GIL-
ovega smučarskega taborjenja v okolici Rakeka. Tu jc taborilo 50 dečkov. Ker niso vsi imeli potrebne opreme, je GIL sam poskrbel za potrebno obleko in celo za smuči. Potem ko je peščica ljubljanskih smučarjev po udobni in hitri vožnji dospela na Rakek, je prebila šest dni v zdravi samoti zasnežene pokrajine in sledila tečaju veščega smučarskega učitelja ter živela zdravo življenje. Sedež taborišča ie bil v neki rakovski šoli, kjer je bilo vse urejeno, kar bi moglo nuditi mladini sleherno ugodnost in zdravstveno pomoč. Posebej je bilo poskrbljeno za kurjavo in za obede, saj vsi vemo, kako je po dolgi smučarski vožnji telo potrebno toplote in krepke hrane Sleherno jutro in
popoldne, po zajtrku in obedu, so se skupine majhnih smučarjev spuščale po pobočjih proti travnikom in njivam, pokritim s snegom
Zvezni podpoveljnik so je hotel osebno zanimati za ureditev taborišča in jc 15 januarja z vrhovnim načelnikom pregledal vse naprave in skupine smučarjev.
Po pregledu se je zanimal za neke vaje mladine, s katero se je prisrčno razgovarjal, potem pa jc zapustil taborišče in se zahvalil voditeljem mladine za veselje, ki so mu ga pripravili.
Vse dni lepih počitnic ni prišlo do nobenega neljubega dogodka in nihče se ni pritoževal, da sc slabo počuti. Po taborjenju so sc vsi udcieženci vrnili v Ljubljano in se spet znašli sredi svojih družin,
Zdaj je v načrtu še nekaj drugih prireditev, o vsako popoldne je na dvorišču poslopja prišlo do I katerih bomo obveščali vse tiste, ki bi se jih ho-svečanega pozdrava zastave. In vsako jutro ter ' teli udeležiti.
Mleko ima važno vlogo v prehrani
Kemik skrbi, da ne pijemo namesto mleka — vode, bakteriolog pa
odstranjuje bolezenske kali
Mod živili zavzema važno mesto mleko, ki je za prehrano dojenčkov sploh najvažnejša hrana.
Človeštvo pozna že dolgo pridobivanje in uporabo lega živila. Sprva so dajalo mleko predvsem koze in ovce. Ko se je pa poljedelstvo vedno bolj izpolnjevalo in je pričelo gojiti žitarice ter pridobivati razna krmila za živino, je poslala reja goved vedno boljša. Za napredek kmetijstva ie poučna statistika o količini mleka, ki ga da krava v enem letu. Tako so 11,1 pr. lela 1808 na-molzli na Danskem od ene krave le 1070 litrov mleka. Leta 1014 se je številka že zvišala na 2044 litrov in lela t" " ie dala krava nn Danskem že 2840 litrov ml Brez dobrih krmil tega uspeha danski kmclu>ulci ne bi mogli pokazali.
Odgoditev
uvedbe potnih dovolilnic za Ljubljano
Tiskovni tirnd Vi*nkre* Komisarja 'poroča. I Ha j« izvajanje določil, ki jih predpisuje odredba o polnih dovolilnicah z dne fi. februarja, o d g o - ' rt f n 1» do n a <ln I j n e s a. Odredba se nanaša na potne rinrnlilnire za potovanje j ozemlja ljubljanske mc-tnr občine.
Ob začetku marca
Možje, ki ste predstavniki današnjega rodu. ki mu dajete značaj in življenjsko silo, izpolnite v petek nhvc/o, ki jo je naš rod prevzel do Najsvetejšega Srca Jc/iisnvcg«. V resni uri ne bomo postavljali neresnih vprašanj. Je pa ura lako resna, kakor jo resna bolnikova «mrlna ura. Storili lioinn lire/ |M>mNleko\ to. o čemur miio prepričani, da mora približati in združiti naš rod /. Bogom.
/.ene, svečeniee ljubezni in žrtvovanja po na- h domovih. Itosle v pelek /opel poiskale moči pri neizčrpnem viru Im/je ljubezni. Predvsem naj Ui vaša skrb. da privedete k tej po-Imžnosti vse one. ki jih ljubite in se zanje žrtvujete. Ljubezen Src« Jc/usovega je največja dobrota, ki jo morete oskrbeti zu svoje drage in ra ves naš rod.
Fantje, nn vas fn najbolj obrnjeni pogledi, vi ste nortitelji bodočnosti našega rodu in vi »le v največji nevarnosti, d« v a* spelje jo na pota. ki vodijo v pogubo našega rodu. 1'red-v-emi drugimi priznajmo Boga. ponižajmo se p-ed njim in priključimo se v pelek ljudskim množicam pri obhajiliiih mizah. lam lx>mo dobili «|>oznanje in moč. da Uimo prav iti dobro i/v t-š;li Moje dolžnosti.
I) klela sle nada našega rodu. ve morate o«iati dobre in čiste. |xilne prave ljubezni, da bo ostal naš rod zdrav in močan in Bogu ljub. Zalo <ie potrebne |Hisebne milosti, to r-i morale poiskati pri Srcu • Jezusovem. Zaradi tega l>oste v petek vabilu našega nadpustirja sledile z vso vnemo ter tako tudi pokazale svojo neugasljivo ljubezen do svojega rodu.
Otroci so nadvse ljubi našemu Zveličar.ju. Nemogoče je. da bi njihova molitev, njihova žrtev ostalo neuslišana. Zato starši skrbile, da bodo vsi vaši otroci v petek vredno prejeli sv. obhajilo. ,ln prinesejo Srcu Jezusovemu tudi svojo malo žrtev za skupni naš namen.
\ si. prav vsi. se zberimo v petek pri sv. obhajilu. Nihče ne Miie manjkati od nas, ki smo poltožnost devetih petkov že začeli. l'o tudi drugi, ki do/daj še niste začeli, pridite, pridružite se. spoznajte Jezusa v zakramentu ljubezni. naj tudi vaša mala žrtev pomaga ganiti Najsvetejše Srce Jezusovo. Kdor le more. naj se udeleži tudi tridnevnih pobnžnodi v torek, sredo in četrtek. Porabimo resni postni čas, kakor je treba,'da bomo vredni dočakali praznik Vstajenja.
Iz Hrvatske
Predsodništvo hrvatskega sabora. Po slovesni otvoritvi prve seje sedanjega hrvatskega sabora je verifikacijski odbor predložil pleniimu v odobritev svoje poročilo. Iz. njega je razvidno, da 11 članov sabora nc more vršili svoje nove funkcije, ker so večinoma državni uradniki, deloma so pa podali ostavke 1111 svoje položaje. Namesto teh so bili poklicani v sabor njihovi namestniki. Za predsednika saltom je bil izvoljen najstarejši član sa-l>orar, ki je vodil tudi prvo sejo, doglavnik dr. Marko Došen, za podpredsednika ji.i hrvatski poslanik v Bratislavi dr. Rorkovif in dr. Hivzijn (•»vriin Kapetnnovič, odvetnik v Sarajevu. Pri volitvah članov v posamezne saborske odbore so bili izvoljeni za predsednike: v finančnem odboru Zivan Kuvediit'', v odboru za prosveto. državni tajnik Marko Voršjč. v odltoru za narodno zdravstvo Stjepan Tonkovif in v odboru za pravosodje dr. Košutic.
Priznane vere lin Hrvatskem. Iz poročila, ki ga je imel pred saltorom minister za pravosodje in bogočaslje. dr. Puk, je razvidno, da so na Hrvatskem uradno priznane naslednje vere: katoliška rimskega in grškega obreda, muslimanska in evangeljska obeh konfesij.
Hrvatski časnikarji in književniki na Dunaju. Na Dunaj je odpotovala skupina hrvatskih časnikarjev. publicistov in književnikov, ki bo v Nemčiji študirala ustroj nemškega časnikarstva.
Iz Srbije
Priprava za prvi petek
Kakor prejšnje mesece IhmIo tudi pred prvini pelkom v marcu tridnevnire. V ta namen ltodo v ljubljanskih cerkvah v dneh 3., 4. in 5. marca večerne |Hibožnosli. Zvečer ob 0: v cerkvi sv. Jožefa in Srca Jezusovega, ob četrt na 7 pri frančiškanih, ob pol 7 v Trnovem, v Hiški in pri sv. Krištofu, ob 7 pri sv. Petru in v stolnici. Če bi nastale glede časa kake spremembe, boste izvedeli danes pri cerkvenih oznanilili. — Ker bodo pridige ne samo pobožnost i, ampak tudi postnemu času primerne, se tridnevnic v velikem številu udeležujte. Prilika za spoved bo vse dni zjutraj, in zvečer pred in po pobožnosti. Ne odlašajte s spovedjo na zadnji dan. Preberite v la namen tudi gornje pojasnilo.
Revnejšim slojem žagana drva pod maksimalno ceno bo dajal mestni preskrhovnlni urad ter I »o vsaka družina lahko dobila največ 2 kub. 111 drv. Po predložitvi mesarskih knjižic bodo reflek-lanli dobili nakaznice v mestnem preskrbovalnem uradu, soba št. 3 v drugem nadstropju Mestnega doma. vsak torek in četrtek, kjer bodo drva tudi l>lačali. Z nakazilom Ik>'Io pa drva dobili ob sredah in petkih na mastni pristavi. Obenem objavlja mestni preskrliovalni urad. da 1») nakaznice za premog oddajal samo vsako soboto in ponedeljek, premoč bo pa mestna prisiliva oddajala camo v 'ponedeljkih ve« dan. f'o drva in premog morajo stranke priti v 8 dneh, ker sicer nakaznice zapadejo.
I/.dajanje naredil z zakonsko močjo. Zaradi ureditve in povečanja poljedelske proizvodnje v Srbiji je dobil srbski predsednik vlade pooblastilo za izdajanje naredb z zakonsko močjo. To naredbe morajo izvrševati vse oblasti, ustanove. organizacije in celokupno prebivalstvo.
Srbski načrt za poljedelsko proizvodnjo v letu 1942. \ ta načrt spadajo vse vrste živil, ki so potrebne za ljudsko in živinsko prehrano. Po tem načrtu so mora proizvodnja vseh vrst živil povečati. Tako je bilo dosedaj v Srbiji zasejano s sladkorno repo samo 4000 ha zeml je, po tem načrtu je mora biti zase jane 15.000 ha in to 7500 ha na področju okra jev, ki zalaga jo s sladkorno repo tovarno na Čukarici. in 7500 ha v okrajih, ki spadajo v interesno področje tovarne v Ču pri j i. Aleksinski okraj je rezerviran za pridelovunje sladkoriio-repnega semena. — Sončnic morajo posejati v Srbiji najmanj 50.000 hektarov, in to v okrožjih: belgrajskem 5350 ha, valjevskem 2950 ha, zaječarskem 1750 ha, kru-gujevškem t7">0 ha. krul jevačkem 450 ha, kru-ševskem 130(1 ha, leskovačkem 2500 ha, morav-skem 3800 ha. niškeni 1130 ha. požarov ačkem 4900 ha in šabačkem 4150 ha. Potrebno seme bo dala na razpolago žiturska centrala odmtsno Uljorod . Krompirja je dosedaj pridelovala Srbija samo na področju 20.000 ha, lelos ga morajo posaditi najmanj 65.000—70.000 ha. Zvišati je treba tudi proizvodnjo povrtnine ter jo bodo letos pridelovali na površini 60.000 lui. Seme bo preskrbela Srbska kmetijska družba ter Glavna zadružna zveza. Načrt predvideva tudi povečano proizvodnjo fižola, ki ga morajo ljudje posaditi na vseli njivah in zemljiščih ob cestah in železnicah, ki ne smejo biti zasejane z drugo kulturo. 10% tega zemljišča morajo kmetje posaditi samo s fižolom. Razen tega pn ne sme biti brez fižola nobena njiva, na kateri je |to-sejana koruza. Med koruzo morajo kmetje jto-se.jati tudi bučno seme. Pridelava soje se bo prav tako zvišala ter jo bodo lelos pridelovali na površini 6000 lin. pivov a rniški ječmen bodo j>a proizvajali na površini okoli 4000 ha.
Mleko je tekočina, ki jo izločajo kravje vi-mene žleze. Dobo, ko izločajo žleze mleku, imenujemo laktacijsko dobo. Z modernimi mikroskopskimi načini so znanstveniki ugotovili ves postopek, ki ga doživi mleko, ko se tvori v mlečnih celicah. Pri razpadu mlečnih celic ostanejo mast, beljakovine in mlečni sladkor. K temu se primešajo še sestavine krvi in sluz in končno dobimo pri molži belo /.mesno tekočino — mleko.
Mleko je emulzija z blagim in svojstvenim okusom, ki je značilen za posamezne živali. Popolnoma sveže mleko ni niti kislo niti lužnato, pravilno, da ima amfolerni značaj.
Sestava mleka je odvisna od starostne dobe in zdravja živali, od hrane (star slovenski jtre-govor pravi: >I(rava pri gobcu molze.), dolgotrajnosti laktacijsko periode, načina in časa molže. Poslednji curki so najbolj mastni, večerno mleko je bolj mastno od jutranjega itd.
Mast je v mleku razpršena v majhnih kroglicah, ki so debelo od l.ti—10 tisočink nun. če mleko dalj časa stoji, se kroglice združujejo in postanejo vedno večje. Ker so lažje, kol obdajajoča voda, vzplavajo na vrh tekočine in se tako napravi smetana.
Dušikove snovi so zastopane v mleku v obliki kazelna, ki ga je okoli 2.0% in albumlna, ki ga jo 0.5%. Kazein je vezan na kalcijeve soli in je običajno raztopljen. Obori se pa s siriščem ali s kislinami, Albuniin je v mleku tudi raztopljen. Ostane pa pri kuhanju na dnu lonca.
Mlečnega slakorja je v mleku okoli 4.0% ter je razlopljeu v mlečni sirolki. Pod vplivom raznih mikroorganizmov se mlečni sladkor spremeni pri vrenju v mlečno kislino, ki povzroči skisanje mleka.
Poleg teh najvažnejših sestavin so v mleku še majhne količine liinonove kisline, sečnine, kre-atina, ksantina, rodanida, nukleina, lecitina, lio-lestcrina in fermenti: peroxidaza, diastaza, reduk-ta/.a in katalaza, ki se pa uničijo (tri kuhanju že jiri 70—80 stop. C. Če hočemo torej določiti sve-žost mleka, iščemo le sestavine in presodimo lahko tudi, če jc bilo mleko že kuhano ali pasterizirano.
Sveže, neposneto mleko ima tudi precej vitaminov, |)osel)no v |X)letju, ko je živina na paši.
Knko sc vrši kontrola
Ker je mleko tako važno živilo, .je potrebna tudi kontrola nad prodajo in kontrola zaradi izbire pasme živali, ki jo naj živinorejci goje.
Preiskava mleku gre v dve glavni smeri. Ugotovili je treba hranivost mleka, razne potvor-be in goljufije, kar opravi kemična analiza. Pri bakteriološkem jtregledu se pa u gotove zdravju škodljivi organizmi, ki imajo v mleku izvrstno hrano ter najugodnejšo podlago za svojo rast. Za ugotovitev prej opisanih sestavin v mleku poznamo precej izdelanih načinov. Masti se na primer določi z znano (ierberjevo metodo, ki ima z osla-limi butirometričnimi metodami za osnovo, da skušamo beljakovine in druge snovi raztopiti v koncentrirani žvepleni kislini, dočim nam ostane mast nespremenjena in jo določimo v kalibrirani cevki (butirometru). Tu določimo mast v gramih na 100 ceni in je natančnost do 0.05%. Gostoto mleka pokaže posebni aerometer — laktodenzi-meter. ki ga spustimo v stekleni valj. v katerem je mleko toplo 10 stop. C. Kislino določimo v mleku s titriranjein z iugom.
Ker so nekatere mlekarice nepoštene, je treba določiti količino prilite vode. V ta namen so izdelane zelo dobre metode z opazovanjem optičnih lastnost i (refrakcije) v mlečnem serumu. Če je mleku prilila voda, je tudi njegovo zmrzišče drugačno in se tudi s tem da določiti prilita voda. Ker ima vsaka navadna voda v sebi nitrate, lahko tudi z določitvijo teh dokažemo, da je mleko krščenot. Posneto mleko je prav lahko dokazali, ker ima premalo masi i. Včasih je treba določili ludi, če je bilo mleko prekuhano. Predpisi zahtevajo, da se mora mleko onih krav. ki so iz dvorcev, okuženih s slinavko, pred prodajo prekuhati. Tu si pomagamo z določitvijo encima l>eroxidaze. Surovo mleko ali pa mleko, ki je bilo pasterizirano pri nizki temperaturi, da takoj s posebnim Kolhenfusserjeviin reagentom značilno rdeče-vijoličasto barvo, dočim te barve ne pokaže mleko, ki je bilo kuhano nad 80 stop. C.
Spremembe v encimih so povzročene tudi pri mleku, ki prihaja od bolnih krav in mleko, ki je že v razkroju. Tako so obče znani reduktazni, knlalazni in tliymol jioskus.
Če iiokažejo ti poskusi, da je potrebna 5e bakteriološka preiskava, odstopi kemik mleko bakteriologu v preiskavo. Vzorci za bakteriolo-
Lunin mrk v noči od 2. do 3. marca
Leto 1042 prinaša pet pomračenj na nebu: tri ne|x)[x>liie sončne in dva po|Jolna lunina mrka. Prvi in drugi sončni mrk v Evropi nista vidna, tretji, v popoldanskih urah dne 10. septembra, bo sicer v Evropi viden, pa je le malenkosten, ker bo pokrila luna za nas le 0.3 sončnega premera. Oba jiopolna lunina mrka. 2.-3. marca in 26. avgusta, sta pa skoraj enaka. Za opazovanje je prvi ugodnejši, ker ie v nočnih urah, dočim bo drugi v jutranjih urah. Ker so tudi lunini mrki zanimivi, se bo motda kdo ojunačil, vstal iz tople postelje in šel pogledat to prikazen na nebu. Za opazovanje pridejo v |ioštev samo okna, obrnjena na jug, ker bo luna ob času po-mračenja kulminirala in bo v opoldanski črti. Naj bodo zalo tu navedeni časovni podatki (po sedanjem poletnem času) za to letošnje prvo pomrače-itjc lune. Luna bo |iopolnoma potemnjena 3. marca ml t.Jl do 3.08. torej eno uro in 37 minut. Za tislc-opazovalcc, ki bi radi videli, k.-jko se luna pomra-
P.smo staršem za semester
Zadnjič sem Vam na sklepa pisma poudaril, da sinemo o poboljšanju naroda govoriti šel« takrat, kadar se je zares poboljšala njegova mladina. Ali pa smete kaj takega trditi že sedaj Vi o svojih otrocih? Odgovor na to naj si poda vsak zase, in sicer za vsakega svojih otiok posebej. Ali mi ta, ki hodi v ljudsko šolo, daje nade za svetlejšo bodočnost družine in vse skupnosti, ali je narobe njegova pot že sedai nakazana v pogubo, svojo in drugih? Ali Vam je hčerka oziroma sin, ki hodi na gimnazijo ali na srednjo tehnično, v tolažbo ali v breme, za sedaj in za jutri morda še v večje. Kdo zmaguje v njem: Bog ali hudič?
Nekaj odgovora na to važno in nikdar prezgodaj, pač pa cesto prepozno zastavljeno vprašanje, Vam bodo dale različne oblike spričeval, ki jih bodo prinesli domov te dni. Iz njih boste vsaj nekoliko razvideli, ali so prvo polovico šolskega leta Vaši otroci delali ali so lenarili, ali so delali za šolo ali za ulico. Dijaške knjižice Vam bodo v uteho ali pa v novo skrb, in po pravici. V veliko uteho Vam bo šolski izkaz, če je kdo od Vaših kljub zmedenim prilikam teh dni svojo dolžnost izpolnil v visoki meri tako, da ga je celo sedanja šola, taka kot je, morala pohvaliti. Z žalostjo pa boste mislili na otroka, ki se za težke čase in Vaše bolečine ni nič menil in mu je celo šola morala pritisniti sramotni pečat neizpolnjene dolžnosti.
Z gornjimi stavki sem že nakazal odgovor na dvojni Vaš ugovor ob teh spričevalih. Najprej menite morda s svojimi otroki, da šolsko spričevalo ni nobeno spričevalo iz življenja in nobeno spričevalo iz šole ni niti nekaj posebno dobrega niti posebno slabega. Veljavo tega pomisleka Vam do neke mere priznavam in sem sam rekel, da to spričevalo, ki ga dobijo ob semestru, daje le nekaj odgovora na vprašanje, ali v Vašem otroku zmaguje Bog ali hudič. Tega pa ne boste mogli tajiti, da je ta nekaj zelo resničen. Celoti vzgojiteljev in celoti šolskega dela boste morali priznati, da je bilo kljub posebnim razmeram, v katerih živimo, izvršeno važno poglavje izobrazbe in vzgoje Vaših otrok. Ne podcenjujte šole in ne mislite, da se v teh časih prav nič ne zaveda svoje posebne vzgojne dolžnosti. Zato ima njena sodba, kakor jo izražajo semcstralna spričevala, svojo vrednost. Saj Vam tudi jaz rad priznam, da bi si tu in tam želel več čuta odgovornosti in zate več pozitivnega dela od šolske strani, posebno v časih vojske, toda še enkrat poudarjam: ne podccnjujtc vrednosti šolskega dela.
S Hamletom se ob semestralnih spričevalih nasmihate, češ »mnogo jc med nebom in zemljo stvari, ki nas jih šolska modrost ne uči«. O teh neprimerno važnih poglavjih življenja pa scmcstral-na spričevala ne vedo ničesar povedati. Tudi v tem oziru moram reči, da imate zelo prav. Kolikokrat sem si tudi želel, da bi tudi za šolo postal veljaven stavek, ki so nam ga deklamirali s katedra: ne učimo se za šolo, ampak za življenje. Toda nekaj ne smemo vsaj starejši prezreti, kar si otroci redno napačno razlagajo. Za vsemi predmeti, ki se jih učijo v šoli, za vso navlako, s katero jih moderna šola mnogokrat obremenjuje, se skriva velika vaja v izpolnjevanju življenjskih dolžnosti. Ako boste otroku dajali delati le to, kar mu prija, kar se mu zdi važno za življenje, kar sam meni, da mu bo prinašalo neposredne koristi, boste napravili dve napaki: prisodili mu boste zmožnost presoje, ki ji še ni dorastel in izpolnjevanje dolžnosti boste vezali na njeno prijetnost ali lahkoto, kar je za življenje nevarno. Večina dolžnosti, ki jim bo Vaš sin ali hčerka izpostavljena, bo težkih in neprijetnih. Naj se navadi v mladosti na pogumno izpolnjevanje vsega tega, kar mu nc prija samo po sebi, pa je vendar dolžnost. Nikar mi ne ugovarjajte, češ da ima ta čas za mladino svoje posebne dolžnosti, ko pa sami veste, da bo vsako izmed njih slabo izpolnila, če ni resno vzgojena za dolžnost. Spričevala, ki jih ima te dni v rokah, so zanjo do neke mere izkazi o njihovi resni in neresni pripravi za življenje, ker so to spričevala o izpolnjeni ali neizpolnjeni dolžnosti. Po pregledu in podpisu semestralnih izkazov še bolj pritegnite svoje otroke k tihemu in vestnemu izpolnjevanju dolžnosti. Vi sami pa jim za vse bodite zgled. Tudi to je važen način, da v njih ne bo zmagal hudič, ampak Bog.
Lepo Vas pozdravlja — prijatelj Vaših otrok.
DtU
ške preiskave morajo biti odvzeti v posebnih sterilnih stekleničicah. Bakteriolog preišče ponašanje bakterij na raznih gojiščih in ugotovi, Če je navzoča Coli-acrogcna skupina bakterij, ali so navzoči anaerobni tvorci spor, plesni, kvasovke ali streptokoki. Vse te skupine imaio značilne oblike na raznih podlagah, kjer jih umetno goji. Važna je tudi preiskava, če je okužena krava-molznica z Bact. Bang ali če jo mleko okuženo s tuberkulozo.
Pri molži se mleko večkrat nnsmeti. Prvih curkov ni treba ujeti v goliilo. Ko je molža končana, je treba mleko precediti. Kovinasta sita se ne obnesejo najbolje, ker propiisfijo fine smeti. Najbolje je še precejanje skozi flanelast prtič.
Preiskava mleka je dandanes že tako razširjena, da si moramo želeti, da bi povsod po deželi in v mestu bile priprave in zavodi, kjer bi se mleko preiskalo vsaj na vsebino masti. Ker je to kaj preprosto opravilo, želimo, da bi zbiralnice nn deželi "imele izvežbane mlekarje, ki bodo ob prevzemu mleka določili maščobo in bi lako mogla biti cena mleka določena po odstotkih masti.
čnje, naj bodo podani še naslednji časi: vstop kmc v polsenco zemlje je dne 2. marca ob 23.26, vstop v polno senco dne 3. marca ob 0.30, iz polne sence izstopi luna ob 4.00, iz polsence pa oh 5.13.
Kakor znano, se potemnevanje lune začne na vzhodni 6lratii, konča pa na zapadni strani. Med popolnim potnračenjem luna navadno ni nevidna, ampak še sveti v medli bakrenordeči barvi. Tudi zelenkaste svetlobe se včasih pokažejo, kakor n pr. 8. novembra 1938. Le redkokrat se zgodi, da postane luna za nekaj časa za proste oči popolnoma nevidna. V zadnjih 60 letih je bilo to dne 4. oktobra 1SS4 in 16. oktobra 1902. Da je luna kljub |io-mračehju še nekoliko razsvetljena, prihaja od zemeljskega ozračja, ki zlasti v spodnjih legah sončno svetlobo občutno lomi in jo (ako pošilja v zemeljsko scnco, pa zraven modre žarke usrkava; odtod rdečkasta razsvetljava na luni.
Gospodarstvo
Cene toaletnega mila. Ministrstvo za korpora-cije je odredilo za enotno toaletno milo naslednje cene: 13 lir za kg od producenta k prodajalcu, dočim znaša cena za nadrobno prodajo 18.50 lir za kilogram. Nadalje je ministrstvo dovolilo prodajo prejšnjih vrst dišečega mila do 31. marca letos.
Blagovni promet Spodnja Štajerska—Hrvatska. Hrvatska državna banka v Zagrebu sporoča, da bodo vsi blagovni posli zaključeni s Spodnjo Štajersko do 1. decembra 1941 likvidirani v nemško-hrvatskem kliringu.
Praški velesejem. Kakor poročajo iz Berlina, je bil odpovedan praški spomladni velesejem.
Zaključna konferenca o bivših jugoslovanskih državnih dolgovih. Iz Belgrada poročajo, da je po dovršenem sporazumu med Nemčijo in Italijo in pripravljalnih stikov z nasledstvenimi državami prišlo v Berlinu do konference med zastopniki Hrvatske, Madžarske in Bolgarije. Na tej konfcrcnci bo sprejet dokončni sklep o razdelitvi bivših jugoslovanskih državnih dolgov. Računajo, da bo končni termin za konferenco 7. ali 8 marec
Obnova dela v angleških topilnicah cina. Še v začetku sedanjega stoletja je bilo v Cornvvallu (Anglija) okoli 200 topilnic cina, od katerih pa je bilo zadnje čase v obratu samo 13 Sedaj poročajo, da bodo poskusili z obnovo vseh starih topilnic, da na ta način nadomestijo izpad dovozov cina iz Malajc.
2)\o£mz novicei
Razpis nagrad za najboljšo povest!
1.	>Slovenčev koledar« razpisuje za letošnje
lelo 3 nagrade:
1.	1500 lir;
2.	1000 lir;
3.	750 lir
za najboljše izvirne povesti iz slovenske zgodovine ali narodopisja v obsegu 3 pol >Slovenfevega koledarja« ali 10 do 12 pol »Slovrnfeve knjižnice«.
2.	Pridržujemo si, da nagrajene povesti odkupimo z vsemi pravicami v popolno last
pod navadnimi honorarnimi pogoji.
3.	Nagrade bo razdelil uredniški odbor
»Slovonfcvega koledarja«. 1. Rokopise je izročiti najkasneje clo 30. junija t. 1. 5. Informacije se dobe pri:
Upravi »Slovenčevega koledarja«, Kopitarjeva ulica 6, Ljubljana.
Koledar
Nedelja, t. marca: Albin, škof; Svitbcrt, škof: Antonina, mučenica; Evdocija. mučcnica.
Ponedeljek, 2. marca: Siinplicij, papež; Ne/a Praška, mučenica; Henrik Nuzo, »poznavalce — izvoil. Pija XII.
Torek. 3. niarca: kunigunda, cesarica: Marin, mučenec: Marcijan, mučenee; kelidouij, mučenec; Ticijun.
Lunina sprememba: Ščip: 3. marca ob 1.20 zjutraj. Ilersthcl napoveduje jasno iu hluduo v remc.
Novi grobovi
+ V Ljubljani je umrl gospod Miroslav Erzin. Pogreb bo v nedeljo ob 3 popoldne z Zal. kapelica sv. Andreja, na pokopališče k Sv. Križu. Blag mu spomin! Žalujočim naše globoko sožal je.
-j- V Trzinu je umrl v 80. letu g. Franc Sir beri, upokojeni poslajeuačelnik v Trzinu. Z njim je umrla markantna postava na kamniški železniški progi ter ga l>odo zelo pogrešali tudi lovski tovariši, katerim je tiil vesel in zgovoren tovariš. Pogreb bo danes. Vsem sorodnikom naše iskreno sožalje, rajni naj pa počiva v miru!
-f- V Ljubljani je v cvetu mladosti — 10 let — po dolgi in mučni bolezni mirno v Gospodu zaspala gdč. Z d e n k a K r a m a r j e v a . hčerka poštnega poduradnika in dijakinja iz Maribora. rogre'b bo v nedeljo. 1. marca ob pol 3 popoldne z Žal, kapelica sv. .lakoba, na pokopališče k^ Sv. Križu. Naj ji sveti večna luč! Žalujočim staršem, Vi so z Zdenko izgubili ediucga otroka, naše iskreno sožalje!
Lepote domovine zanimivosti sveta
v besedi in sliki prinaša
EDINI ILUSTRIRANI DRUŽINSKI MESEČNIK
Kopitarjeva G
_ Sklepi Pokrajinskega namestitvenega nd-
linra. Pokrajinski namestitveni odlx>r je na seji, ki je bila 28. februarja pod predsedstvom kotil, lliorgia Oattija, sklenil izplačevati še nadalje podaljšane in izredne podpore vsem nezaposlenim delavcem in delavkam, ki so že izčrpali redno podporo. Redne, podaljšane in izredne podpore prejema doslej skupno 4300 delavcev. Ker se'bodo javiia dela, ki so bila zaradi zime začasno prekinjena, v kratkem zopet nadaljevala, je odbor, sklenil opozorili tista gradbena podjetja, da morajo pravočasno pripraviti prenočišča in organizirati prehrano z.a delavce, ki bodo spomladi jioslani na delo. Odl»or je nato izčrpno razpravljal o delu občinskih namestitvenih uradov ter ukrenil potrebno, da se bo tudi občinska namestitvena služba povsod v |K>lni meri izvajala.
—	Učite sc strojepisja! Novi strojepisni tečaji — dnevni in večerni — prično 4. marca. Pouk po desetprstnem sistemu. Največja moderna stroje-pisnica. informacije, prospekte daje: Trgovsko uči-iišče »Christofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska c. 15. (Teleron 43-82).
—	Za mesec marec iz.idela obe številki »Knjižic« skupno. Cena te knjižice bo zato 1.40 lire. Naslov je: »Da, Oče...!« Uprava »Knjižic«, Rakovnik.
_ Obrok mila za mesec marec. Prebivalstvo
se obvešča, da je na podlagi ukaza pristojne oblasti zmanjšan obrok mila za osebo za mesec marec in sicer na 100 (sto) gramov. Razdeljevanje in prodaja mila v marcu se bo vršila na podlagi te spremembe; upoštevati je torej treba, da so tozadevni od rezki živilskih nakaznic veljavni samo za 100 gramov. — Prehranjevalni zavod Visokega Komisariata za Ljubljansko pokrajino.
—	Svobodni poklici in umetniki. Pokrajinska zveza svobodnih poklicev in umetnikov za Ljubljansko pokrajino poziva vse organizacije in društva svobodnih poklicev in umetnikov, ki v smislu naredbe Visokega komisarja za Ljubljansko pokrajino z dne 19. februarja t. 1. (objavljene v Službenem listu z. dne 21. februarja t. 1., 15. kom., št. 29) spadajo v okvir te Zveze, naj do petka, f>. marca t. 1. predlože navedeni Zvezi (na naslov: Novinarski dom. Gosposka ul 12) svoja pravila, številčni in imenski seznam svojih članov in imovinski izkaz svoje organizacije po stanju 28. februarja 1942-XX ali vsaj po stanju 31. decembra 194t-XX.
—	Še vednn južno vreme Od dneva sv. Matije naprej traja južno vreme, ki je prineslo v mestu neki težave in sitnosti. Meščani so pač navajeni udobnosti, ki jim jih pa ne prinaša velika brozga. V središču mesla so že mnoge ulice, posebno pa hodniki, očiščeni, da človek udobnejše koraka in
ne stopa v mlakuže. Drugače je v predmestjih in na periferiji, kjer pa so tudi že nekatere ceste očistili, da je hoja primerno boljša, kakor poprej.
V	okolici na kmetih vse delo počiva Na Barju je snežna plast debela še kakih 25 cm, ko jo bila poprej nad 75 cm. Dnevna temperatura je sedaj že splošno nad ničlo, nikjer pod ničlo. Meteorološki zavod je v soboto zjutraj zazjiamoval na univerzi + 1 C, ko je bilo ponekod v zatišju celo + 2 C.
V	petek je bila znznnmenovnna najvišja dnevna temperatura + 4.4 C, torej za las nižja, kakor prejšnji dan. Nasprotno pa se je barometer zopet povzpel kvišku in je v soboto dopoldne dosegel že 708.1 mm. Od pelka do sobote zjutraj ie rosilo.
— Služba tajnika bolnišnice »Saniorio-Santo-rio« v Poli je razpisana ter je razpis nalvt tudi na ljubljanskih razglasnih deskah. Letna plača znaša 12.600 L s petimi štiriletnimi poviški po 1.260 L, dodatek za aktivno službo znaša na leto 2.700 L s petimi štiriletnimi poviški po 360 L, nadalje je pa še dravinjska doklada, v kolikor bi ptipadala po predpisih. Rok za vlaganje prošenj je 30. april t. I. Prosilci morajo predložiti diplomo o končanih pravnih študijah ali diplomo o končanih študijah iz gospodarske ali trgovske vede. Vse podrobnosti so razvidne iz razpisa na mestnih razglasnih deskah.
Ljubljana
Zdenki Kramarjevi v spomin!
Dokončana je Tvoja življenjska pot v cvetu Tvoje mladosti. Končano je Tvoje veliko trpljenje in ozdravljena je Tvoja huda bolezen, katero si si nakopala, ko si iskala zatočišče in streho pri svojih sorodnikih na Dolenjskem. Krov nad glavo si dobila, ali zdravja, katerega si izgubila, Ti ni mogel povrniti nihče več. Sedaj si odšla med k r i -lalce, odšla si tja, kjer ni trpljenja, kjer ni muk in ležav, kjer boš lahko mirno uživala, kar si si s svojo veliko muko in trpljenjem zaslužila. Zapustila si užaloščene starše, prijateljice in znanke, K i Te bodo vedno in povsod pogrešale.
Spavaj mirilo in naj Ti bo domača žemljica lahka!
Vljudno vabim cenjcno občinstvo, da si ogleda izložbe v mojem novootvorjenem „FOTO - STUDIU POTRČ ', Šelenburgova ul. 6
1 Og. kateliete ljubljanskih ljudskih in meščanskih šol prosi za urnike — nadzornik za verouk.
I »Pogumni krojačekc, danes popoldne ob 5 v frančiškanski dvorani. Za igro je veliko zanimanje med našimi najmlajšimi, zato vabimo starše, da pripeljejo s seboj svoje otroke in si ogledajo to krasno pravljično igro. Vstopnice dobite od 9 dopoldne dalje pri blagajni frančiškanske dvorane.
1 II. Vnanja Marijina kongregacija pri uršulin-kah v Ljubljani ima danes popoldne ob 3 shod; na prvi petek, dne 6. t m pa ob 6 sv. mašo s skupnim sv. obhajilom. Pridite vse! Voditelj.
1 Ker živilske nakaznice za marec najbrž o pravem času ne bodo niogle biti dostavljene vsem strankam, naj upravičenci ne hodijo v mestni preskrbovalni urad z reklamacijami, temveč naj počakajo doma. dokler ne bo čas za reklamacije objavljen v dnevnikih.
1 Odrezke živilskih nakaznic za ntescc februar naj trgovci na drobno prineso mestnemu presktbo-valnemu uradu po naslednjem razporedu: v ponedeljek 2. marca od začetne črke A—K, v torek 3. niarca od L—R, v 6redo 4. marca od S—2. V četrtek 5. niarca pa bo odsek za razdeljevanje moke, riža in testenin sprejemal že odrezke marčnih živilskih nakaznic. Zaradi hitrejšega in natančnejšega poslovanja naj sc vsi prizadeti vestno ravnajo po gornjem razporedu. Za razdeljevanje biaga na nakaznice za mesec marec pa še dalje velja doslej vpeljani razpored.
Večje število voznikov potrebuje mestno cestno nadzorstvo za odvoz snega ter jih zato vabi, naj se javijo z vozmi ob 7.15 zjutraj pred mestnim cestnim nadzorstvom na Vrazovem trgu.
1 Poseben dogodek za mladino jc uprizoritev Goliejcve priljubljene pravljice »Princeska in pastirček«. Igra liudi s svojo pravljično poezijo gozda, zabavnimi veterani in živalmi, otrokom zvrhano mero zabave. Na pestrih dogodkih bogato dejanje, s spremljevanjem glasbe veselega značaja, mladini nadvse ugaja. Naslovni vlogi bosla igrali: J. Bollarjeva in Simčičeva.. Predstava bo danes, v nedeljo, ob 14. uri. Veljajo zelo znižane cene od 10 lir navzdol.
1 Danes ob 15 popoldne bodo ponovili kot predstavo izven abonmaja Beneševo opereto: Sveti Anton, vseli zaljubljenih patron. Peli bodo: Zupan: župana Matijca, Barbičeva: njegovo hčer Lenko, Japljeva: Helo Fieldovo, miljonafko, B. San-cin: Tina Klementa, tenorja, M. Sancin: Ribo, re-porterja, Janko: Pavla Tomea, poročnika, Poliče-va: Marušo, Rus: občinskega slugo, Simončič: godca. Dirigent: K. Simoniti, koreograt: inž. P. Go-lovin.
1 Otroci, ki sodelujejo pri mladinski opereti Leharja: Indija Koromandijat bodo imeli skušnjo danes, v nedeljo, ob 10:30 dopoldne. Udeležba obvezna.
I Vse hišne posestnike opozarja ljubljansko mestno poglavarstvo, naj zmečejo s ceste in nato odstranijo sneg, ki je sam zdrčal raz njihovih streh ali pa so ga sami zmetali. Ce posestniki ne bi o pravem času odstranili snega in bi zaradi lega zastajal promet, bodo občutili vse posledice.
i V Ljubljani umrli od 20. februarja do 26. februarja t. I.: Pečjak Mihaela, 11 let, učenka mešč. šole, Staničeva ulica 37: Steiner Franc, 67 let, kontrolor drž. žel. v p., Ilirska ulica 19; Dev Leo-nora, 70 let, učiteljica v p., Jurčičev trg 2: šušter-šič Ivan, 22 let, uradnik. Ciglarjeva ul. 23; Babnik Štefan, 24 let, delavec. Kamno^oriška 42; Polaček Karel, 58 let, tovarniški delavec, Šmartinska c. 103; Mihevc Marija, rojena Volk. 70 let, žena upokojenega železničarja, Vidovdanska cesta 9; Brunček Frančiška, 38 let, kuharica, Japljeva ul. 2; Doberlet Matevž, 57 let, zvaničiiik drž. žel. v pok., Suvo-borska 20; Oerkman Marija, 76 let. branjevka, Oaljevica 40; Jeršin Alojzij, 41 let, bolniški strežnik, Poljanski nasip 56; Savnik Katarina, rojena Muznik, 55 let, žena mehanika, Vidovdanska c. 9; Oregorič Draga, IS let, natakarica, Marenčičeva ulica 3; Kump Albina, 72 let, šivilja, Japljeva ul. 2.
V ljubljanski bolnišnici umrli: Karba Marija, roj. Podplalnik, 69 let, zasebnica, Miklošičeva cesta 3; Okorn Marija, roj. Porenla, S5 let. vdova krojača, šmarlinska cesta; Leveč Janez, 70 let. prosjak. brez slalnega bivališča: Lesjak Ulrik, 44 let, delavec, Podpeč 18. Preserje; Ccrar Janez, 64 let, dninar, Sj^pe 16, Polja
r	Gledališče	•
Drama: Nedelja, 1. niarca, ob 14: Princeska in pastirček. Mladinska predstava. Zelo znižane cene od 10 lir navzdol. Ob 17.30: Zaljubljena žena. Izven. — Ponedeljek, 2. niarca: zaprto.
Opera: nedelja, 1. marca, ob 15: Sv, Anton, vseli zaljubljenih patron. Izven. — Ponedeljek, 2. marca: Zaprto.
Služba trafik v nedeljo
V nedeljo dne 1. marca l>odo odprte naslednje trafike:
Od 7. do 20.: Bric. Medvedova, kio-k, kolodvor, Kočnik, Černetova 17. Fruucot, 'Ivrševa
Levstek, Pokopališka, kiosk pri progi, ISlns Doberdobska 3. Ravnikar, Poljanska 31, Ito.-nik Zaloška, stara mitnica, Mlakar, Resljeva, kiosk, kri/išče sv. Petra c. Aličin, Frančiškanska 6, Jerman, lileivveisova. kiosk. kri/išče Celovško. Košak. Aleksandrova I. Vadnjal, Židovska I, šoukal, Pred škofijo 12, I liti- Sv. Horijana 12, K run j c, kiosk, pri Ljubljanici, Opekarska c.. Novak, I ržaška 43, škcrl, Cesta na Brdo, kiosk pri progi.
Od 7. do 13.: Frjavec. Celovška 3t. Unk, Vodnikova SI, l.eskovšek, Ivrševa. kiosk nasproti Gospodarske /veze, šmon. Zelena jama, kiosk pri kolinski tovarni. Mekmda, Društvena 27, Prešit. Poljanski nasip, kiosk (Ljudska tiskarna). Gruizeir šmartinska 18. Kolar, 1'abor, kio~k. Valenta, kolodvorska 4, Hafner, Marijin trg, kio^k. Novak. Miklošičeva 20. Kladnik, Ivrševa <), lesjak Blc'vveisova 14. Košir, Gregorčičeva 12, Sattler, Gallusovo nabr., kio-.k pri št. Jakob, mostu, Radešič, Jcranova I, Dolenc, Cesta na Rožnik, kiosk.
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: v nedeljo; mr. Piccoli, Tvrševa c. 6; mr. Hočevar, Celovška cesta 62 in mr. Gartus, Moste, Zaloška cesta 47. V ponedeljek: Dr. kmet, Ivrševa c. 43; mr. TrnkoczV; ded., Mestni trg 4; in mr. Ustur, še-leuburgova ul. 7.
Poizvedovanja
Poziv! Dne 27. t. m. je bilo izgubljenih v lekarni mr. Sušnik, Marijin trg 5, 50 lir. Tista dama, kateri se je bil denar izročil, so prosi, naj ga takoj vrne v lekarni, ali v upravi . Slovenca .
Žep iz kožuhovine za dnmski plašč se jc našel na Masarvkovi cesli blizu Metelkove ulice. Dobi se v upravi »Slovenca .
Tanka zlata verižica, ženska, s križcem, se je izgubila. Prosim najditelja, naj jo vrne llrovatu, Tržaška 128.
Zgubila sem v lorek, 24. februarja, na Masa-rvkovi ali Resljevi cesti, dežnik. Ker sem revna dijakinja, prosim najditelja, da dežnik vrne na upravo »Slovenca'-.
Zgubila sem v četrtek, 20. t. m., v času od 7 do 10 zjutraj na poli od splošne bolnišnice do glavne pošte srebrn rožni venec brez križca. Ker mi ie rožni venec drag spomin, prosim poštenega najditelja, da ga odda v upravi »Slovenca«.
Reven šolar je zgubil rokavico, palčnik, od bežigrajske šole clo Koroške ulice. Pošteni najditelj naj jo odda v trgovini Novak, Vodovodna 39.
Nahrbtnik jc bil pozabljen 23. t. m. v dopoldanskem vlaku od Sv. Lovrenca do Novega mesta. Najditelj se naproša, da ca vrne proti nagradi na postaji sv. Lovrenc ali v Sp. Šiški, Jerucjeva c. 41.
Radio Ljubljana
Nedelj«, 1. marcu - 8 Poročila v slovenščini — R.15 Poročilu v italijanščini — 8.30 Orgelski koncert i/, bazilike ilcl Carmhio Maggiore v Napoliju — 11.00 Petat sv. maša iz bazilike »v. Pavla v Umni — 12.110 Ua/.IagH evangelija v italijanščini — 12.1.", Razlaga evangelija v slovenščini — 12.,13 Koncert planistinjc •Marte Ilizjnk Valjalo — 1.1 Napoved časa. poročila v italijanščini — 13.13 Uradno Vojno poročilo v slov. —
I,1.20	Orkester poil vodstvom mojstra Angelinija —
II.U(l	Poročila v Italijanščini — 14.13 Koncert violinista Leona Pfeifcrja (pri klavirju Marijan Lipovšek)
—	14.43 Poročila v italijanščini — 17.13 Gospodarska navodila, slovensko predavanje L. Puša — 17.33 Nastop kvarteta — 19.30 Poročila v slovenščini — 19.43 Lahka glasba — 20.00 Napoved časa. poročila v ilalij. 20.20 Komentarji k dnevnim dogodkom v slovenščini
—	20.40 Itiulijski orkester pod vodstvom dirigenta 11. M. Šijanca — 21.15 Komorni zbor — 21.43 Beseda v slovenščini — 21.00 Glasba pod vodstvom mojstra Pe-tralie — 22.13 Orkester Cetra pod vodstvom mojstra Barzizze — 22.43 Poročila v talijanščini.
Ponedeljek, 2. marca. 7.30 Poročila v slovenščini
—	7.43 Slovenska glasita (med odmorom napoved časa) — 8.13 Poročila v italijanščini — 12.43 Kvartet na pihala Ažman — 12.40 Sekstet Jandoli — 13 Napoved času, poročila v italijanščini — 13.13 Uradno vojno poročilo v slovenščini — 13.20 Orkester Cetra pod vodstvom mojstra Barzlzze — 14 Poročila v italij. — 14.13 Radijski orkester pod vodstvom dirigenta 1). M. šijanca: Lahka glasba. — 14.43 Poročila v slovenščini
—	17.13 Koncert violinista Karla Rupla in pianista L. XI. Skerjanea — 19.00 Tečaj italijanščine, profesor dr. Stanko l.eben — 19.30 Poročila v slovenščini — 19.43 Pestra glasba — 20.00 Napoved časa. poročila v italijanščini -- 20.20 Komentarji k dnevnim dogodkom v slovenščini — 20.40 1/. opereto La hallerina Fannjr Elssler« - orkesler in zbor pod vodstvom mojstra Gallina — 21.13 Radijski orkester pod vodstvom dirigenta 1). M. Šijanca s sodelovanjem sopranistin.ie Pavlo Lovšetove in basista Friderika Lupše - operetna glasba — 22 Pogovor v slovenščini — 22.10 Ar-mildijev kvartet — 22.43 Poročila v italijanščini.
Iz Logatca
«Iz.daja pri No vari« na Prosvetnem odru v Logatcu. V nedeljo I. marca gostuje Narodno gledališče z napeto švicarsko dramo Izdaja pri Novari« ki nam slika silovito borbo z a ohranitev kmetije sredi vojnih dogodkov tedanje dobe. Igralci, znani po svojih odličnih kreacijah iz »Via male«, nnstojiijo to pot v slikovitih srednjeveških kostumih. Za to gostovanje vlada v Logatcu veliko zanimanje. Nabavite vstop-nice v predprodaji. Predstava sc zučiie ob 3 po-jioldne in ob 6 zvečer.
S Spodnjega štajerskega
Umrla jc v Št. Lovrencu na Pohorju gospa Berla Repas roj. Hafner, učiteljica, stara šele 35 let. — V Mariboru je umrla gospa Marija Drofe-liik roj. Mlaker. — Na Pobrežju pri Mariboru je umrl Franc Prechtler, trgovec in posestnik.
poroke. V Celju se je poročil Mihael Brešnik, uslužbenec preseljevalnega urada v Krškem, z Marijo Maric. V Rogatcu sla se poročila Ivan Pašen, Radovljica, in Jožefina Kos, Negova.
Nesreče. V neki mariborski tovarni je delavcu Mihaelu Strmšku brizgnil v obraz raztopljeni cink in mu poškodoval levo oko. — 47 letna prodajalka Berla Kovačič je šla po neki mariborski ulici, ko jc s streho padla opeka in jo hudo poškodovala.
Anekdota
Nemški komponist Georg Fricdricli lliindel jc bil nekoč na obisku pri bogatem gospodu, ki mu jc dal poktisiti svoja najboljša vina. Potem ga je vpraša1!, kako mu pijača ugaja. -Že gre, sem popolnoma zadovoljen.« »Kur sc mene tiče.< pravi gostitelj, »mislim, da je pijača omumljiva kakor kak lliindlov oratorij. Imam pa še druge vrste vina, na primer to-* kajca, burgundca...«
»Sem z njim,« zakliec Iliinrlel navdušeno, »K oratoriju spada vedno tudi velik zbor.*
Izšla je
dvojezična knjiitn prof. Umberta Ur-banija
MALI SLOVENSKI SVET PICC0L0 MONDO SL0VEN0
Strani 209. Broširana L. -5 —, vez. L. 45'— V tej, na vsak načm dokumentarni knjigi, je znani slavist in posredovalec naše kulture Italijanom prof. Urbani, zbral svoje članke in študije o naših pripovednikih in pesnikih, o naši umetnosti m -c diugih va/.inh kult. pojavih. V knjigi so tudi prevodi (in o r i i 11 a 11) del naših pesnikov in pisateljev. Vsa knjiga, ki je opremljena, s portreti in origi-n iln mi iniciialann. je tiskana dvojezično: na eni sirani sloveti ki, na drugi italijanski iek«t. Važen pripomoček za vse. ki se nee iia'iinii-1'iiie.
Liudska kmigarna v Ljubljani
Spori
Olimpijski kult v starih časih
Grški zgodovinarji in umetniki so ohranili mnogo dragocenih zanimivosti o starodavni telesni vzgoji svojega naroda. Vendar ne moremo ugotovili, kdaj so začeli z olimpijskimi proslavami. Prva znana letnica je 770 pred Kr, ko »c začeli zapisovati imena olimpijskih zmagovalcev. 1 rdijo pa, da so prirejali olimpijske igre /e pred leni ia-bom. Te igre so bile za kulturno življenje starih Grkov tako važne, da so |io njih uvedli računanje posameznih dob in časa sploh.
Olimpija. kjer so prirejali stare športne svečanosti, je bila v trgovskem in gospodarskem oziru povsem brezjjomcmben kraj. Tiha 111 mirna dolina, |io kateri teče kristalno čista reka Kladeos, ie bila |iosvečetia bogovom. V Oli tupi j i je stanovalo le toliko ljudi, kolikor je bilo |x>trebno za redno bogoslužje. Okolici Olimpije, lo je pokrajini Llis, ki leži v zahodnem delu Peloponeza, so jamčila okoliška plemena za politično samostojnost In nevtralnost. Najmočnejši zaščitniki božjega miru v Olini|)iji so bili prvotno Spartanci, pozneje pa ves grški narod.
Prastari prebivalci olimpijske doline so imeli navado, da so vsako leto proslavljali praznik dobre letine. Svojim bogovom so žrtvovali razne piidel-ke, prirejali pa so tudi viteške tekme mladeničev. Značilno za te tekme je bilo, da niso imele zgolj š|)ortnega značaja. Tudi tekme so bile izraz starega religioznega kulta. Prebivalci Llisa so tekmovali v zahvalo bogovom, katerim so žrtvovali ludi svoje zmage. K bogoslii/nim tekmam so pripuščali le one . mladeniče, ki so nosili v srcu in duši telesni po|jo!nosti analogne lepote. Tako se je razvil ideal grškega olimpionika, ki je moral biti duševno in telesno jtoiioIh: »kalos kai agathos!
Dolgo časa jc prevladovalo v Olimpiji vzvišeno pojmovanje mladinskih iger Propadlo je šele v poznejših stoletjih, ko so uvedli profcsionalizcm. Takrat so izgubile olimpijske igre 6voj prvotni pomen kulturne manifestacije in so se spremenile v navadne šjx)rlne prireditve, kalere so prirejali ljudstvu v zabavo.
Šport v kratkem
Danci imajo navado, da izvolijo z glasovanjem vsako leto najboljšega športniku. Pri tein glasovanju ne gre lc za absolutne športne us|)c-hc, temveč tudi za popularnost športnih junakov. Največ glasov je dobil nadarjeni luliko-atlct Niels llolst-Sorensen, ki je /.boljšal danski rekord v teku na 400 m na 48.6 sekund. Drugo mesto je prisodilo ljudsko glasovanje llilmerju Staalgaardu, članu državne nogometne re|>rczcntiince. \ oliko simpatije uživa na Danskem tudi plavalka Kirsten Btiscli Siiren-senova, ki jc dobila naslov tretje športnice na Danskem.
Nogometno tekmo med nemško in madžarsko nogometno reprezentanco, ki bi se morala vršiti 13. marca, so v Budimpešti na predlog Nemcev odložili na poznejši čas. Čitamo, da jc bil poklican nadarjeni nemški napadalec Dck-ker k vojakom, branilec Šesta in vodja napada pa sta poškodovana, ker bi nemška enajstorica težko nastopila brez omenjenih igralcev, jo predlagal državni trener dr. Herberger odgo-ditev tekme, na kar so Madžari pristali.
Dvojni maraton na smučeh priredijo vsako leto mi švedskem. To jc tradicionalni \Vasa tek na 83 km. Letos so priredili to najdaljše tekmovanje nn smučeh od Selena clo Morata. Na težavni poli je zmagal Ole Viklund v času 5 ur in 31 minut. Bil je za devet minut hitrejši od Bcrtila Malina, ki jo dosegel drugo inesto.
G u ud ur Iliigg že sedaj v odlični formi. Čeprav smo šc v zimi, čitamo vedno pogosteje o slavnih tekačih, ki so že začeli s treningom.
0	rekorderju lliiggu poroča jo, da se počuti nenavadno dobro in da trenira kljub leinu, da so gu začasno kaznovali s prepovedjo nastopanja. Lansko leto je postavil Gundar Iliigg nov svetovni rekord v teku na 1300 m s časom 3.47.6. Po formi, katero je dosegel v zimskem treningu, pa upu, da bo dosegel še boljše usjiehc.
Na Norveškem so končali z. letošnjim smu-škim državnim prvenstvom. \ klasični kombinaciji, ki obsegu siuuški tek nn 18 km in skoke, jc zmagal Arnc Solbcrg, ki jc prejel posebno nagrado predsednika vlade Quislinga. Prvenstvo v smuških skokih si jc priboril Arne Wastoel.
9000 gledalcev se je udeležilo v Stockholinu mednarodne tekme v hokeju na ledu med švedsko iu Finsko. Zmagali so Švedi z 8:0 (6:0). To jc bilo 23. srečanje med tema državama.
V Oroslavlju na Hrvatskem se razvija novo središče zimskega športa. Do nedavnega so zmagovali na hrvatskih smuških tekmah večinoma Del-ničani, letos pa čitamo vedno več o podjetnih fantih iz Oroslavlja. V nedeljo so imeli v Zagrebu lepo obiskano smuško prireditev. Na igrišču Haška sta bila star in cilj za tek na 15 km. Tekmovalci so tekli najprej po igrišču, zatem pa so krenili po lahki progi skozi Maksimir nazaj na igrišče.
1	ckmovalo je 22 seniorjev in 10 juniorjev. Prvenstvo seniorjev si ie priboril Stjepan Šimunič (Oro-slavljc) v času 1:02 53, drugi pa je bil Grafičar Su-brek. Juniorska proga ie bila dolga 7 km. Tudi med juniorji so se najboljše odrezali Oroslavci, ki so zasedli prvi dve mesti. Prvi je bil Bosck (Oro-slavljc) 31:33, drugi pa Butina (Oroslavlje) 36:05. Gledalci, ki so obiskali smuško prireditev v samem Zagrebu v velikem številu, so bili prav zadovoljni.
Največ ljudi na svetu živi od riža
Devetnajst dvajsetin vsega riža pridelajo v Aziji
Križanka il 24
Kako bi živelo človeštvo, čc nc bi poznali žita, krompirja, koruze in riža? Ta osnovna živila širokih slojev so danes za vse narode nekaj tako vsakdanjega, da si brez njih urejene prehrane niti misliti ne moremo. Se bolj zanimivo pa je, da je prvotna domovina teh tako važnih rastlin v sub-tropskih krajih. Tako žita, kakor tudi krompir so prvotno rasla pod toplejšim podnebjem. Isto velja za riž, ki še dandanes rodi le v tropskih krajih, največ v Aziji.
700 milijonov ljudi živi od riža
Riž jc najbolj važna rastlina, kar jih poznamo na svetu. Morda bi mislili, da živi na svetu več ljudi od pšenice. Toda temu ni tako. Na vsej zemeljski obli živi v glavnem le 400 milijonov ljudi od pšenice, dalje 300 milijonov od rži, od koruze 200 milijonov, od riža pa okrog 700 milijonov. S temi številkami jc na kratko označeno, kako se v glavnem prepranjuje prebivalstvo vsega sveta. Ostanek zemeljskega prebivalstva živi od najrazličnejših živil. Riž pa jc najvažnejše živilo vsega prebivalstva, ki živi v tropskih pokrajinah Razlog za to najdemo največ v tem, da sc da riž lahko prebaviti, kar je pri vročini tropskih krajev izrednega pomena.
I Močvirna rastlina
Riž spada med trave. Po svoji zunanjosti in velikosti jc še najbolj podoben našemu ovsu. Domovina riža ie južna Kitajska. Tu so ga poznali že in sadili 2000 let pred Kr. rojstvom. Tako je riž ena najstarejših kulturnih rastlin. Ze prav zgodaj so ga začeli saditi tudi v Indiji. Po pohodu Aleksandra Velikega v Indijo je riž prodrl naprej proti zahodu in Evropi .V 17. stoletju so začeli saditi riž že v Ameriki. Riž je izrazito močvirna rastlina. Prvotno je rastel v ogromnem poplavnem ozemlju Jangcekianga To bomo razumeli, če upoštevamo, da je treba riževe nasade redno namakati. Tam. kjer za to ni mogoče izkoristiti rednih povodnji, uporabljajo šc danes črpalna kolesa, črpalke, ki jih žene veter in v zadnjem času sodohne namakalne naprave, ki oskrbujejo riževa polja z vodo, tako, da jih lahko po potrebi poplavljajo. Zato so riževa polja skoraj povsod, kjer je to le mogoče, smiselno urejena po pobočjih v terasah, kjer voda odateka z višje stopn e na nižjo. Tako je omogočeno stalno namakanje.
Težavno pridelovanje
Delo na riževih nasadih je zelo težavno Živina na Kitajskem, pa često tudi ljudje sami vlečejo plug, t katerim rahljajo poplavljeno mastno zem-
pridne roke sadike v blato na poljih. To delo opravljajo večji del le ženske Zctev riža je podobna našim žetvam. Riž ima pleve kakor vse naše žitne vrste. V Aziji jedo riž takoj, ko so mu odstranili pleve. Pri nas ga pa še temeljito oluščijo. Riž služi v Aziji večini prebivalstva kot glavno hranilo. Predelujejo pa ga tudi v opojno pijačo in žgejo iz njega celo žganje, ki ga v Evropi poznamo pod imenom arak Riževa slama jc zelo cenjcna, saj sc da koristno uporabiti za pletenje košar, slamnikov, sandal in vrvi. Iz riževe slame sc izdeluje tudi najboljši cigaretni papir. Otrobe oluščenega riža pa so iskano živalsko krmilo.
Vodoravno: I. šelestenje, šumenje: 4. jokajoč
glas, M. nepravi oče; 12. vrMa blaga; 15. tibetansko jezero; 16. vrsta drevja;
17.	20K|K>dinjsko opravilo;
18.	štajerski hrib; 19. nekdanji denar; 20 mohu-medansk; bog, 21. dokaz nenavzočnosti; 22. pomoč, podpora• 25. Iiosanska ro-
27 pravopisno znamenje; 50. Jalnova igra; 51. Vergilova oseba: 52. moško ume; 55. vojvodinski kroj: "4 navaden šlevnik: 56. versko občestvo: "K. del sledulišča; 40. slovenski skladatelj; 41. ubranost valovanja; 42. starorimski pesnik. 45. starogrška boginja: 44. slovstvena oblika: 47. listnato drevo; 49. slovenski igralec; 52. domač obrtnik; 55. svetopisemska oseba: 54. azijsko eorstvo; 55. jarem, suženjstvo; 56 nialonzjjska gora: 57. vrsta drevju: 5S antično bojišče; 59. slovansko posmrtno prebivališče.
Navpično: I. slavonski kraj: 2. švicarski kanton: 5. matematični izraz; 4. slovenski zgodovinar. 5. proga, s"led; 6. strupena žu/elka; 7. kemična prvina; S. češko ine«to: 9. evropski prebivalec: K) istrsko zdravilišče: II. slovenski slikar; 12. sredozemski otok; 15. slovenski pu-
1	i |:l		t		li		s	i	T—	u	i.	In	14
l&			tu								i,		-
r.<					J								
				24				'A.				'Je	
:»>			II				* !				13		
11			lh			K	t-			•i:.	Ii		
					1:'				la				
I.	C			It,					ll			■X.	ji
»■>			il				N						
			'»7				j8				7.1		
rodist; 14. ud družine; 22. del gledališča; 25. vrsta konj: 24, zadnjeindijska državica; 25. pisalna potrebščina- 26. srednjeveško posestvo; 27. del poslopja: 2S. angleško pristanišče; 29. malajski otok- v>. starogrška pokrajina: Vi. egiptovski poljedelec; 5". španski kraj: slavonsko zdravilišče: 59 grška prestolnica: 40. obmorski grad: 44. indijski fakir- 45. stari oče; 46. finsko pristanišče: 47. romunski denar: 4.^. vrsta papig: 49. industrijska rastlina; 50. turški gos|x)dur; 51. podzemska votlina.
Fatma, ciganski otrok
Tam pod veliko bukvijo je sedel zapuščen ciganski otrok. Stara, hudobna ciganska mati ni mogla trpeti črnolase Fatmc in jo je večkrat tepla tako kruto, da ji je tekla rdeča kri po nežnem hrbtu. Ciganska tolpa jo bila pravkar irišla mimo lepega, velikega dvorišča, kjer jo etalo okrog mnogo belih gosi in lepili kokoši, in ko ravno ni bilo nikogar v bližini, je rekla stara, hudobna čarovnica: »Kutina, golobičica moja. jaz bi rada jedla kurjo juhieo in gosjo pečenko, pojdi hitro okrog ogla in (lobodi mi dve živalci.« Mala Fatma pa jc rekla: »Mama, jaz ne smem krasti.« Tedaj bi vi mogli videti to rabeljsko mater. Hudobno so zažarele njene črne oči iu s svojimi dolgimi tenkimi prsti je zgrabila ubogega otroka in ga puhnila na tla ter neusmiljeno tepla z debelo palico, dokler ni prispel poglavar tolpe in hudobnici izvil pa-ico ter ji zvezal roke. Potem je vzel tresočega otroka ter ga položil pod visoko bukev.
Kaj sedaj? Kam? Ah, saj nihče ne bo hotel vzeti v hišo revnega brezdomnega otroka, 'liho, tiho je šumelo v drevesnih vrhovih in trudna od joka in stradanja je padla črna kodrasta glavica k debelemu deblu in — zaspala. — Toda kaj je to? Iz daljave se je slišalo ein-glanje in srebrnočist glas je preletel skozi gozdno tišino in stotero malih palčkov se je držalo za roke in plesalo kolo okrog zapušče-nov ton, Filipini pa 2 milijona ton. Vsega skupaj nega otroka. Potom so jo prijeli za rjave ro-pridčla Azija 119 milijonov ton riža na leto, ves f.jcc jn j0 dvignili k sebi. Mala Fatma je spala ostali svet pa borih šest milijonov ton na leto. mirno dalje, nenadoma pa se jo odprlo debelo. Večina tega pridelka odpade na razne države na vfaro drevo in vsi so se |Kigreznili v globočino. ameriškem kontinentu, v Evropi pa je najmočnejši Tam, globoko v zemskem naročju so imeli gor-producent riža Italija, ki s svojim pridelkom do- | skj duhovi svoj pravljično lep grad. V dvorani
Črpalno kolo, s kakršnimi dvigajo Kitajci vodo iz kanalov na riževa polja. Poganja ga Kitajec s tem, da stopa s prečke na prečko, medtem ko sc kolo vrti.
Kje ga pridelajo največ
Prav v krajih, kjer divja sedaj odločilna borba za nadvlado v vzhodni Aziji, so tudi najbolj obsežna riževa polja. Med vsemi deželami v Aziji pridela polovico riža Indija. Nato pride Kitajska in nato Japonska. Bogata na pridelku riža je tudi Iudokina, Tajska in Birmanija. Mnogo riževih nasadov je na Filipinih, na nizozemskih otokih Malajskega arhipela. Indija pridela približno 53 milijonov ton na leto, Kitajska 33 milijonov ton, Japonska s Korejo 16 milijonov ton, Tajska 4 milijone ton, lndokina 6 milijonov ton, otoki Nizozemske kolonijalne posesti v Malajskem arhipelu 5 milijo
Riževa polja na Japonskem.
Ijo. Ko odteče voda z zrahljane zemlje, posejejo riževa zrna. Nato moramo zopet polja poplaviti z vodo. Pod vodo vzkale riževa zrca. Ko so zadostno vzklila in pognala že za dobro ped iz zemlje, je treba sadike presaditi. V dolgih vrstah posajajo
sega približno en odstotek svetovne produkcije. Edina dežela v Evropi, kjer riž šc gojijo, je Španija.
Azijski narodi pojedo večino riža sami
Pridelek riža je seveda po pokrajinah dokaj različen. Najbolj je dognano pridelovanje riža na Japcnskcm. Tam pridelajo na hektar riževih nasadov do 35 stotov riža. Povprečni pridelek (v Indiji pa dosega na hektar le 15 stotov riža. V primeri z drugimi vrstami žit je izvoz riža razmeroma malenkosten. Iz Azije izvozijo v druge kontinente sveta lc okrog 6 odstotkov pridelanega riža. Vte drugo pojedo domačini sami. To bomo razumeli, če upoštevamo, da živi v Indiji nad 300 milijonov ljudi, na Kitajskem skoraj 400 milijonov in na Japonskem z njenimi prekomorskimi posestvi tudi okrog 100 milijonov ljudi. Večina teli prebivalcev pa živi skoraj izključno od riža. Kako veli kanski je pridelek riža, bi najlaže razumeli, če si mislimo letni pridelek riža nalovorjen na železniške vagone, od katerih drži vsak 12 ln pol ton. Vlak, ki bi odpeljal ves pridelek riža, bi se ovil dva in polkrat okrog zemeljskega ekvatorja.
iz blestečega zlata in nn dcmnntncm, blestečem prestolu je sedela kraljica Blaga; k njej so pripeljali dobri škratci najdenega otroku in pripovedovali, kje so ga dobili.
Z nežno roko je pobožala čez zaprte očke. in glejte, mala deklica je odprla svoje črne oči, ki zdaj začudeno zrejo v kraljico. Mala usteca so ostala od presenečenja odprta, kajti tako velike miline in tako ljubkega, prijaznega obraza, ah. tega že dolgo ni . več videla. In ko je neki škratcc obložil otroku marmornato mizico z vsemogočimi sladkarijami, jo položil presrečni otrok rjave ročice pred oči in jc jokal od samega veselja. Pa zopet sc je prikazal drug škratcc, ki jc z belim rožnatim listom posušil blesteče soize. Ah. to jc dobro delo, tako dobro po vseli grenkih, hudobnih besedah, trdih udarcih. Izginilo jc. vse zemeljsko trpljenje in boleče Fatmino srce se je ozdravilo pri drobnih škratcih in ni več krvavelo, še več si prizadevajo storiti dobri pomočniki, plemeniti mali škratci. Ker ne more noben zemeljski otrok živeti trajno pri podzemeljskih duhovih, so hoteli Fatmo naučiti velike umetnosti, ki naj ji pomaga v vseli stiskah, ko bo morala zopet živeti na zemlji. In kaj menite, otroci, katero umetnost so jo učili? O, nekaj čisto lepega in plemenitega: Sladko slavčevo pesem so položili deklici v zlatočisto grlo in pokazali so malim ročicam, kako se mora voditi lok. tako le|>o, kakor znajo le od Boga oblngodarjeni umetniki. Ko je bila mala Fatma oborožena za zemeljski boj. sc je zgodilo, da je neke srebrnočiste šči-pove noči postala tako močna, da so jo škratci zopet ponesli na zemljo.
Globoko v nekem velikem gaju jo stal bel marmornat grad, v tem čudovito lepem gradu je stanovala odlična gospa — bogata
Neizpodbiten dokaz
Tudi perilo ima to lastnost, da se le na nekaterih mestih poškoduje. Tisti deli. ki so še dobro ohranjeni, pa postanejo s tem tudi brezpomembni. A zdaj smo postali vsi praktični in iznajdljivi, pa si iz dveh neuporabnih kosov naredimo cu sam kos ličnega perila.
Na sliki vidiš praktične vzorrc te vrsle. Na desni spodaj je lopa domača a'i spalna obleka iz dvojne vrste blaca. Prav tako lično je drugo oblačilo iz flanele. Pod to je topla ponočna jopica, ki je prav tako nastala iz obrabljenih kosov perila. Lepa spalna srajca zgoraj'nad jopico je tudi nastala iz dveh, že zdavnaj zavrženih srajc. Tudi lepa poletna spal-
na srajca v sredi risbe je narejena iz obnošenega kosa in iz ostanka vzorčastr, svetle svilo. Kobovi so okrašeni s posebnimi vbodi, kar nič ne slane, pa je le lepo videti. Zraven je zimski vzorec iz toplega blaga z dolgimi rokavi. Na levi zgoraj v kotu je praktična zveza iz životka in hlačk, kar je tudi iz raznih ostankov sešito. Spodaj je spodnja obleka s čipkami in so dii lično napravili iz enobarvnega in vzorčastega blaga. Pod njo jo spodnja obleka z ažurnimi okraski. Posebno lična je pa spodnja obloka,	„.,,»„.,, „ , j... • c ki ie narejena iz spodnje obleke in hlač. Prirejena »Natakar! Ah imate še pogum trditi mi v lice, je iz starega blaga, šivi pa so poudarjeni i ozkim, ! da je ta pljučna pečenka bila napravljena iz £o-čipka&lim vložkom. i vedine?«
grofica. In ko se je Fatma zopet pogreznila v globoko spanje, so jo nesli škratci na nežnih rokah v lepi park gosjie grofice. In tam se je znašla mala fatma, ki jo bila medtem vzcvetela v prekrasno dekle. Bilo je nekega majskega jutra, prav ko sc je grofica s|»rehajaia |n> svojem vrtu. Presenečena in razveseljena je opazovala gospa čudovito le|in dekliško rožo. In. otroci, ona jo prime zn roko ter jo pelje v grad. Tedaj pa je ubrala Fatma strune svojih gosli in zapela s svojim zlatočistim glasom, da je segalo globoko v srce plemeniti gosjie, tako da je ii i hotela več izpustiti. Toda svojega imena ni,Fatma več vedela, tudi o škratih ni znala nič povedati. s|x>niin jo je zapustil, ko se ie dotaknila zemlje. In vedno bolj sc je poglabljala gospa v iiogled zale device, dokler ni nekega dne videla razgaljene desne ranic. Za-svetlikalo se je materino znamenje v obliki rože. — ln kaj je zapazilo materino srce s svetim strahom, to je bila blažena gotovost: Fatma ni bila nikdo drugi, kakor njena lastna hčerka Rožamarija. ki jc bila v nežni mladosti ugrabljena od hudobne ciganke in ki je morala toliko trpeti. Sedaj je stisnila gospa grofica svojega najdenega otroka prisrčno na srce in položila svoji lepi hčerki kronico na glavo in veselja ni bilo nc konca ne kraja.
DNEVNIK PALČKA
»n
odrijančka
X. Kako smo peč zidali'i
Bila je strašna, mrzla zima. Mraz je bil tako hud, da se nisem upal niti nosu pokazati na cesto.
Sedeli sino doma in bilo nam je dolgčas v brezdelju in mrazu. Še nikoli ni bilo v naši stari hiši tako mrzlo. Hoke in noge so nam bile kar trde, a nosovi rdeči ko cvet.
»Tako ne bo šlo več,« smo začeli govoriti drug drugemu.
»Zdaj se je zima šele začela — kaj bo pa potlej U
»Neka.i je treba storiti!« se je nekdo oglasil.
»Res je.«
»Pa le kaj? To je vprašanje!«
Premišljali smo in tuhtali, pa se nenadoma oglasi očka Bradač:
»Hura! Rešeni smo!«
»Kaj? Le kako, kako?« so se oglašali palčki vsi hkrati,
»Peč bomo sezidali!' je odgovoril stari palček.
»Peč? Kakšno peč? Saj imamo peči .. .« '
»A le slabo grejejo,« je dodal Bradač. »Napravili si bomo pa lako peč, ki bomo nanjo lahko vsi šli in so ugreli. Mimo tega bo pa v njej zmeraj vroča voda, ki jo bomo segrevali s paro. In dobro veste, kako vsi radi čaj pijemo.«
»Prekrasna misel!« je vzkliknil Skočko.
»Naravnost bajna,« sem dodal jaz.
Tudi jaz sem že hotel isto nasvetovali.«
»Ti se zmeraj zakasniš s svojimi nasveti,« me j6 zbodel Vseznal.
»A kako bomo sezidali tako peč?« je vprašal Trdko.
»Boste že videli!« se je zagonetno odrezal Bradač. »Zdaj pa: na svidenje!« in je odšel.
Minila ,io ura, prešli sta dve. bilo je že poldne..., a Bradača od nikoder. Zvečerilo se je že, mislili smo žc, da je revež zmrznil, ko nekdo potrka na vrata.
»To je Bradač!«
Slekli smo k vratom, a na hodniku je bilo tako temno, da smo šli nazaj po luč. i »Brž, brž. gospoda,« nas je priganjal doktor ' Lečnik.
j Kilajček je vzel mojo leščerbo in drugi la-' temo. Vsi smo planili na hodnik.
»Kdo je tam?«
»Jaz sem — odprite!« se je odzval slabotett, l drhteč glas.
so.
»SLOVENEC«", nedelja, 1. marra 1942-XX.
5trao 5
Bagdad iz pravljice v moderni čas
Popotni vtisi iz arabskega velemesta
Kdo se ne bi ob tem imenu spomnil pravljic Iz »Tisoč in ene noči«, in »Kalila iz Bagdada?«, ln si ne bi predstavljal v duhu mesta z oricntal-sk imi palačami, zlatimi mošcjskimi kupolami, do neba visokimi minareti? ln si ne bi mislil, kako stopajo po palmovih drevoredih moški v pestrih oblačilih, pisanih burnusih , .. A vse to je bilo! Nobenih pravljic ni več v Bagdadul Bagdad jc zdaj jako trezna prestolnica arabske države Iraka in mimo tega je še značilno zanj, da jc eno od najbolj vročih velemest na svetu. Po mestu so nekatere ceste asfaltirane in promet urejajo stražniki v belih uniformah in s tropično čelado na glavi.
Prvi vtis, ki ga dobiš od Bagdado, jc naravnost porazen. Zazdi sc ti, da si prišel v mesto, kjer je še pravkar razsajala furija vojne in jc vsa poslopja premetala, ali pa da je potres razmajal mesto v temeljih. Že več let skušaio namreč, da bi Bagdad modernizirali, kar je bilo in je zmeraj bolj potrebno. Do bivše svetovne vojne sploh ni bilo ceste v Bagdadu, ki bi bila vozna, cclo nemško-turška vojska je morala leta 1915 taboriti okoli mesta, ker so bile ulice tako ozke in tesne, da čete niso mogle v mesto s svojimi vozili. Takrat so nemški pionirji kar čez sredo mesta potegnili široko cesto, ki je še. zdaj, dasi v drugi podobi, glavna cesta v Bagdadu. Leta 1936 je neki nemški stavbenik napravil načrte za prezidavo me-. sta. A tisti na'črt, ki je bil že odobren, so lepo odložili in pozabili nanj, in 'so začeli po svoje pre-zidavati mesto Na vseh vogalih in delih mesta so začeli podirati hiše in zidati nove, po več ulic so razdrli in jih prenovili, a ponekod je zmanjkalo denarja. Razvaline pričajo, kje so stale hiše in kje bi naj nastale nove stavbe in ceste — »Inšalah« — »če Bog hočel«
Glavna cesta, Rašidova cesta, počasi dobiva podobo »evropske« ceste z modernimi prodajalnami, visokimi stavbami, kinomatografi in svetlobnimi reklamami. Toda od nje sc cepijo na vse kraje vegaste, ozke prečne ulice, ki zares spominjajo še na Aladinovc čase, ko so se hiše z obeh strani s strehami in balkoni dotikale in ki se še zdaj moraš skozi nje le premotoviliti, čc imaš kako žepno svetdko s seboj! Čudno zidajo Arabci. Prej se niso nič brigali za zunanji videz, zidali so uporabljive hiše iz ilovice in opeke, z globokimi, hladnimi kletmi, kjer so mogli prijetno preživeti neskončno vročino poletnih dni. Notranje prostore so razkošno opremili s preprogami in še s preprogami. Zdaj pa gledajo le na zunanii videz, na pročelje, in vsakdo, kdor ima denar (ali pa če ga tudi nima), hoče pokazati, da je že bolj napreden in evropski kot njegov sosed. Treba je imeti moderno hiše, zakaj mestna uprava je zapovedala, da se moraio ilovnate hiše podreti in sezidati »moderne«! In zdaj zidajo, nc tako, kot bi bilo za te kraje pravilno in prikladno, ampak le tako, da so hiše na zunaj čim bolj evropske. Nastajajo hiše s tankimi zidovi in evropskim pročeljem. V tej ihti pozabljajo, da je v Bagdadu poleti tako neskončno vroče, nič ne pomislijo na hladilne kleti in predvsem nič na to. da so evropsko hišo sezidane za evropsko podnebje. Pozabljajo, da prihajajo v mesto peščeni viharji, da je od maja do oktobra vročine za 45—50 stopinj Celzija in da je pozimi hud mraz. Na vse to se je tret»H pri zidanju bngdndskih hiš ozirati, čeprav bi pri tem trpela »evropska lepota pročelja.
i
Vročina v Bagdadu. Moderni hoteli
Vse to razume tisti, ki živi v Bagdadu. Kdor tu ne pozna poletne vročine, la zares ne ve, kaj se pravi Bagdad. Ko smo bijiprispeli v Bagdad, smo se ustavili v hotelu, ki so nam ga priporočili kol moderen bolel. ua bregovih Tigrisa, ki je opremljen z vsem novodobnim razkošjem, s tekočo mrzlo in toplo \odo<. Toda — kakšno presenečenje. Komaj sem edprl pipo prhe, ki je bila označena kot mrzla, pa se jo izlila name ploha skoraj vrele vode! Misleč, da sem se zmotil, sem odprl drugo pipo, n tudi iz te se je vlila ploha vroče vode — pač učinek moderne zidave. Vodovod so napeljali izvrjn hiše, vodne tanke so postavili na streho in sonre je storilo vse drugo. Pa tudi sicer je bilo neznosno v modernem hotelu ; z vsem komfortoim. Niti en prostor visoke stavbe ni bil zavarovan proti soncu in vročini. Ves hotel je bil kol krušna peč, kjer so hoteli hlad predstavljali s tem, da so prezračevalre besno vrteli. Drugi dan smo se preselili v drugi bolel. Tudi ta je bil moderno sezidan, a je bil vsaj ob parku in v sobah ni bilo hujše vročine kot 35 stopinj Celzija, kar se je dalo še prenašati.
Poleti živiš v Bagdadu po nekem posebnem načrtu. Zjutraj, ko se sonce dviga, se zapro okna, ki so bila ponoči zaradi hladnega vetra odprta. Okna se zadelajo s polkni in lako preži vi š ves dan v čim bolj temni hiši. dokler se zvečer, ko sonre zaide, spet okna ne odpro. Ponoči spijo Bag-dadčani večidel na prostem, na strehi.
Noči in dnevi v Bagdadu
Čudovito je ležali na strehi pod milim nebom skupaj z mnogimi tujimi ljudmi, ki jih prej nisi še nikoli videl in ki jih bržkone tudi ne boš videl nikoli več. To so potniki iz vseh delov sveta, z Daljnega vzhoda, iz Indije in odkoder koli že, ki so se na svoji letalski poti v Evropo ustavili tu za eno noč. Med deseto uro zvečer in polnočjo se sleherni gost skrije pod mrežo zoper moskite. A ne glede na tujce okrog tebe so te noči nekaj najlepšega v Bagdadu. Svobodno dihajoča pljuča se v čistem nočnem ozračju iznebijo vsega prahu. Prav trdno zaspiš in zjutraj ob petih, preden vzide sonce, le pokličejo, potem je noč kot bi mignil mimo in mesto se zbudi v novo življenje.
Cez uro po sončnem vzhodu je Bagdad enak mravljišču. Vsakdo se potrudi, da odpravi svoje opraviie čim bolj zgodaj, ker je pozneje tako silno vroče. Pri vsakem koraku se globoko pogrez-neš v razmehčani asfalt, in v podplate te peče, pa čeprav so podplati na čevljih še tako mpčni. Od opoldne do štirih popoldne je mesto kot izumrlo. Vsi se skrijejo v hiše, da brž kaj použijejo in nalo zaspijo, saj drugega ne moreš v tej vročini storiti. Ko pa sonce zaide, zašumi mesto ko v čebelnjaku. Ob tem času bi utegnila biti glavna cesta v Bagdadu katera koli glavna resta v kakem drugem velemestu na svetu. Avto se poriva za avtom, kočija za kočijo — in koliko je teh v tem mestu! Vsakdo, kdor le količkaj more, se pelje. Škropilni vozovi poskrbijo za to. da cestni prah malo iagine — in 800.(100 litrov vode žrtvuje občina v nekaj urah za »blagor mesta«. Rašidova ulica je potem neskončen korzo, čigar veriga samih vozil se le zdaj pa zdaj ustavi, kadar gredo čez cesto s kamenjem natovorjeni osli ali pa, če stopa karavana kamel proli bazarjem. Pešci se v gosti gneči porivajo naprej. Vsi raztrgani prodajaln časopisov kričijo naslove arabskih večernikov, ki jih ljudje jako pridno kupujejo. Odprle kavarne se napolnijo z moškimi, ki kadijo cigarete in vodne pipe. Beduini častitljivih obrazov z ostro začrtanimi, drznimi potezami se pogovarjajo z moderno oblečenimi Arabci o politiki in trgovini.
Kričeče razgraja gramofon in radio z arabskimi popevkami. Krošnjarji ponujajo preproge in z visokih minaretov se oglašajo muezini, opozarjajoč vernike na čas molitve.
Evropejci v Bagdadu
Kakega Evropejca le redkokdaj zagledaš v gneči ljudi, saj živi skoraj povsod v tropičnih deželah precej sam zase — kot gospod in gospodar. Le prav h i I ro se pelje skozi množico, nemara v svoj klub ali k »čaju oh petih . Pa ni dosli Evro-
pejcev v Bagdadu. Največ je seveda Angležev. Poleg maloštevilnih angleških Irgovcev živi le nekaj slolin Angležev v Iraku, ki so večinoma nameščenci vlade, svetniki v ministrstvih, ravnatelji finančnih zavodov, uradniki železnic, inženirji zn gradnjo mostov in pa bačni uradniki. Mimo legn je Iu še angleška letalska čela, ki ima lik Bagdada svoje taborišče. Dalje je še nekaj Nemcev, še manj Francozov in Američanov. Vse drugo, kar se naziva Evropejec, je'večidel iz Armenije. V Bagdadu je 30(1.000 prebivalcev in Iri četrtine teh so Arab-ci-mohaniedanci. Prav malo je knldejskih in asirskih kristjanov, a 00.000 je Judov, ki živijo v svojem delu mesta in se havijo s trgovino in z donar-stvom in se bojijo vtikati se v politiko, /aveilaio se pač. Nda Arabci le dotlej trpijo Jude, dokler imajo trgovske koristi od njih.
Kdo je Mahatma?
Gandhi je... kača v politiki Je prerok in oportunist. Sprva sovražnik, nato sodelavec Angležev. Velika naloga nedotakljivih-.
V mesecu januarju se je Gandhi umaknil iz načelstva stranke v kongresu. Pandit Javaha-rial Neliru ho odslej načelnik stranke v kongresu, a zmeraj v soglasju z Mahatmo.c
Indija n» razpotju
Kaj naj to pomeni? Ali to. da Indija, ali bolje, narodnostna Indija, nadaljuje boj proli angleškemu imperializmu, okoriščajoč se s težavami, v katerih je zdaj Anglija'? Ali pa to. da hoče sodelovati z Anglijo v obrambi proti navalu Japoncev. Tako je Indija nh razpotju in treba se ji je koj odločiti, na katero pot bo krenila.
General Tojo je glede na to zagonelko dejal: ■ Japonska pričakuje, da se bo Indija vrnila na svojo normalno pot. da spozna, da Indija spada k Indijcem. Če *e ho Indija izjalovila svojemu naravnemu smotru, pa lo pomeni, da je Indija pozabila na syojo zgodovino in svojo tradicijo in se prepušča na slepo rokam Anglije, ki naj io suče, kakor se njej dozdeva. Če ho Indija še nadaljo,;<slepomišila sem in tja, si ho za zmeraj zapravfla svobodo svojega ljudstva.
*Svetnik« in politik
Zakaj neki se je vprav zdaj, ko je Indija na tako važnem križišču, umaknil Gandhi, ki mu Indija kot svojemu voditelju tako slepo zaupa in ki ga je bolj kot kdaj koli potrebna, v ozadje?
Mogoče je to storil, da hi bil sam sebi zvest. Saj je mogoče, da se ho Indija jutri že bojevala — seveda je vprašanje s kom in proli komu — a Gandhi, a|iostol nenasilja, pač ne more biti v takem času več voditelj svojega naroda.
A to ni drugega kot domneva, ln če je knk politik na svetu zagoneten, je to pač Gandhi, ki izziva vse stranke hkrati in je istočasno »svetnik-in politik.
Sam je pa zmeraj zanikava!, da bi bil kak »svelnikt. Indija ga naziva Mahatma, to je Ve-
liki duh, kar je Oandhi dovolil, za »svetnika* se pn nikakor noče priznati, dasi pravi, da se Bog vsak hip razodeva v slehernem človeku, a da smo mi gluhi za njegove klice v tiholi. Toda on ni gluh in se da voditi »po glasu iz tišine . Te besedo ga vodijo v njegovi politiki. A Oandhi tudi zanika, da hi bil kak politik, češ -da se dandanašnja politika oviia okoli človeka kakor kača in mu ne da svobode..., a jaz,< pravi dalje, »se hotn bojeval proti tej kači. kakor sem storil., od leta 1804.< A vse lo ni drucega ko igračkanje z besedami. Bojuje se zoper n e k o politiko, pa ne zoper politiko, prav tako, kakor se človek hoče iznebiti kače v boiu zoper vse kače. In vprav v boju zoper politiko uganja po-litiko.
Nedoslednost »Velikega duliac
Sicer pa je Gandhi vendarle istočasno svetnik in politik, prerok in oportunist. Vse lastnosti izraža istočasno, da se more svetu pokazati kot to in drugo.
Tako je, na primer, splošno znano, kako se je v velikem narodnostnem gibanju Indije leplo (iandhijevo teoretično mišljenje z njegovim resničnim praktičnim udejstvovanjem. A vprav v času, ko so vsi mislili na nenasilje, je hil na slrani Anglije v svetovni vojni in je bil za — nasilje. Posvečal je vse svoje moči v boju zoper Anglijo, a pozneje, pod novo zakonodajo, je manj ali več sodeloval z Anglijo. Vse življenje se je boril proti angleški nadvladi do hrezumnosti. toda leta 1030 je bil eden najboljših prijateljev Angležev, in Indije. Druca uganka je: njegovo vedenje glede na »nedotakljive Boril se je za »nedotakljive*., a je bil koj voljan popustili napram njim v soglasju z Anglijo. Zavrača sleherno drugo verstvo razen hindujskega, a neki član njegove rodbine je mohamedanec. Norčuje se iz moderne medicinske vede, a uporablja naočnike in toplomer. Silno se v svojih besedah huduje na žcleznicc in jiotem hkrati priznava, da so po-
trebne, ko se Jih sarti poslužuje na svojih dolgih političnih vožnjah po Indiji.
Nekoč, kmalu po prvi svetovni vojni, |o neki njegov dopisnik s krščanskimi besedami napisal članek samih vprašani, kdaj da je kak narod v boju za svoj obstanek prekuruški in kdaj ni, in se je glede na l»oi za svobodo Indijcev skliceval celo "a Ivano Orleansko, češ, ali je bila ona revolurionnrka? Našteva Številne narodo v bojih za samoobrambo in slednjič sklene svojo ploho besed: Toda, kadar bo Indha svobodna, ali ho znala sklicali svoje armade9 Zalo Že zdaj bojkotirnjte železnice, brzojnve, ladie .. .<
Oandhi sam je narekoval vse le »dobro preračunane. besede Odgovoril je tudi sani na la članek z zvijačnimi besedami, kakršnih je zmožen samo Oandhi.
Oandhi je svetniki, toda Inke vrste, ki ljubi kompromise, sporazume, "n je junaški in neumorni bojevnik, loda se v boju da potolažiti s kompromisi. Na razpolago je za sporazume z vsemi: s socialisti, s princi, z industrialci. Sporazumel se ie tudi z angleško nadvlado Na vse kraje se izvlje iz dozdevnih težkoč in nihče nikoli ne ve. kam prav za prav meri in čegav da je. Na ta način se je v Indiji porodila kar nova politična veda. ki se ji pravi : mahatma-tika . — (Po »Oa/.zeta del Popolo.)
Vojaki v starem veku niso smeli nositi brade
Znano je, da je Aleksander Veliki, mogočni makedonski vladar, posebno pazil na lo. da so bili njegovi vojaki vedno gladko obriti. Pri tem ga niso vodili morda estetski razlogi, da bi bilo njegovo vojaštvo tudi na zunaj lepo. temveč čisto praktični, vojaški. Pri ledanjem načinu bojevanja je namreč prihajalo pogoslo do osehnih spopadov, kjer so se vojaki med seboj prelepali in grabili ter klali. Nasprotnik ie vojaka z hrado dosti laljo obvladal, kakor eladko obritega, ker ga je navadno z eno roko zagrabi' za brado, z drugo pa mu potisnil nož v grlo. Kljub tej nevarnosti pa so vojaki še vedno radi nosili brade in so iiili nanje zelo ponosni. Da hi iih pripravil do tega. da hi se brili, ie pričel Aleksander Veliki, vse tiste vojake, ki so si dali obriti brade, odlikovali z hrabrostno kolajno.
Pri diplomskem izpitu
Ko je bil poznejši sloviti dunajski psihiater. Wagner šc dijak, je njegov profesor vsakemu kandidatu postavljal najtežja vprašanja Čeprav je kandidat na vprašanje dobro odgovoril, mu jc profesor nato šc vedno stavil vprašanje: »In če tudi to ne bi pomagalo, kaj potem?«
Takšno vprašanje ie dobil tudi Wagncr. ki ni prav nič dolgo razmišljal ler ie svojemu profesorju odgovoril z besedami- -Tedaj bom pa poklical k posvetu zdravnikov še Vas. gospod profesor «
Profesor je umolknil ter dal kandidatu najboljšo oceno.
MALI OGLASI
V malih oglatih velja pri Iskanjn »lulbe vsaka beseda L 0.30. pri lenitovanjsklh oglasih je beseda po L I.—, pri vseb ostalih malih oglasih pa je besede po L OM. Davek se računa posebej. Male ogUse je treba plačetl teko) pri naročilo.
| Službe |
Dobe:
čevljarskega pomočnika
sprejmem za niefano delo na deželo. Ponudbe upravi »Slovenca« pod : močnik« st. 1370.
»Po-b
Dva urarska pomočnika
sprejmem takoj. - Plača dobra., .lakob Muljavvetz, Uhrmacber, ^arburg a. d. Dravi (Brtlcke) — F. L. Jahnplatz 1.	b
I a »Biondo«
pomaranče v koiarah po ca 17 kg napn.daj na Ja-nežtčevl cest) 11. II po 4.70 lir za kg. Kllttt« telefon st. 87-14.
Brinje
Istrsko, lepo ln zdravo Imam naprodaj. Ed. Pi-šler, Vrhnika.	(1
Foto-laboranta-ico
samostojnega delavca za ' »Slov. Dolenjsko, sprejmem za stalno. Ponudbe in plač. zahtevke do 10. - marca upravi »Slov.« pod »Koto stalno« St. 1113.
Gramofon
17X29X35 ln citre 35X50, prodam. Naslov v upravi pod št. 1395. 1
Diesel motor
pripraven za pogon
Organist Premrlove šole,
ki zdaj ni zaposlen, naj poskusi pri nas. morda mu bo všeč. Naj ao zglasi pri cerkvenem predstoj-ništvu Veliki gaber, pošta St. Vid pri Stični, železn. postaja rtadohova vas. b
B Službe |
J štelo:
16 letno dekle
Išče službo kot varuhinja k otrokom ali pomoč gospodinji. Naslov v upravi »Slovenca« pod 1397.
go-
b spodarsklh strojev, to-. ! varnlško nov, ugodno proda Krevel .Martin. Novo mesto.	f
Fige in brinje
Ima stalno na zalogi po najnižji ceni tvrdka Ivan Jelačin, Ljubljana, Aškerčeva ulica 1.	1
Petcevni radio
»Ftadlone«, malo rabljen, prodam za 2300 lir. Zupan Marija, Črnomelj 33.
Šivalni stroj
popolnoma nov, prodani. Ogledati : Costova 7.
Kompletno spalnico
in kuhinjo, skoraj novo, ugodno prodam. Naslov v upravi »Slov.« pod 1398.
Šivalni stroj
• Singer« pogrezljiv. naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod st. 1399.
Slamoreznico
in angleški jedil, pribor, srebro blbus, naprodaj. -Naslov v upravi »Slov.« pod Stev. 1416.	1
Pohištvo
Modroce
patentne poslehne inreže atomane. moderne kauče in fotelje nudi solidno in oo nizki ceni
Rudolf Radovan
tapetnik 1'jubljana. Mestni trg 19
jstanovanjajj
isteio:
Stanovanje
tri- ali štlrisobno ISče 5 članska družina — vsi odrasli - za april ali maj, najraje v centru mesta. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Točen 1080
Po Vaši želji Vam izdela
KNJIGOVEZNICA Ljudske tiskarne
v Ljubljani
Kopitarjeva 6/II
v svoji črtalnrJ rajne poslovne knjige, ako niso že v zaiogi Isto tako izvrši tudi vsa druga knjigoveška dela posebno razne vezave od preprostih do razkošnih oblik.
Posebni oddelek z» izdelovanie damskib torbic, pasov, denarnic in drugega usnienega galanterijskega blag« Vam nudi te predmete vedno v lepih modernih iazonab
CENE SKRAJNO NIZKE. P0SLUŽITE SE!
M	m n	■	
1	s		
i	M	m	
Vse denarne in trgovske posle
Izvršim hitro In točno. Obrnite se nn : Rudolf Zore, Gledališka ul. 12. Telefon 88-10.
iKupimcI
Kroiaške odpadke
volnene In bombažne ple-tllBke ter tlvlljske odrezke. Kakor vse tekstilne odpadke kupuje Gerk-man, Hrenova ul. 8. k

Kupujem
po najvišjih dnevnih cenah krojaške. Šiviljske, pletlljske volnene odrez-ke. staro žemper volno, podlogo, kontenino In razne stare cunje. Juto in vreče. Kovačič, Tyrševa cesto 35.	k
Volnene odpadke
krojaške, pletlljske, šivilj ske odrezke. ovčjo volno in mešane bombažne od rezke, kakor vse tekstil ne surovine kupuje »JUGOVOLNA«, Tyrševa 41, nasproti sv. Krištofa.
Trda drva
cepanlce za kurjavo, ne kaj vagonov, kupim. Navesti vrsto in kvaliteto. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Cepanlce« št. 1373.
Seno v balah
rabim nekaj vagonov. — Ponudite sladko, polsladko in kislo na upravo »Slovenca« pod »Vezano seno« št. 1372.
Tehtnico
ki potegne do 100 kg, malo rabljeno, kupim proti gotovini ali zamenjam za živež. - Kaplan Ludovlk, Videm 16, pošta Videm -Dobre polje.	k
rabljen — v najboljšem stanju, kupimo. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »P/Pomlad« $t. 1356. k
Dve pisalni mizi
in omaro, oblto s pločevino, kupimo takoj. Ponudbe na upravo »Slov.« pod Stev. 1415.	k
Oglašujte • v edino uspešnem dnevniku »Slovencu« J
L3UBL3ANSKI AT
lamuLiiiJMifiiai
Predstave ob delavnikih ob 16 In 11.15, ob nedeljah In pmnihih ob 10.30.14.38.16.30, in l 8.30
Najbolj priljubljena igra'rn AI i f I a Valli in Amadeo Na*inri v odlični romani, komediji
Neopravičeno ura
kinu MJtllCA - rEL. 22.41
Nesmrtno delo Viktor Hugo ieve drame ki io je uslasbil -davn O. Verdi v opero RIGOLETTO Mirhel Simon. Paola Barbara Hosano Brnzzi ___ KINU UNIUN . IEL. 22-11
Izredno len film zvestega lovarHtva in požrtvovanja
Dva tovarišu
po rom mu i' Lorenzintla — Gino C, r< i, Kt( Mattauliati Mino Moro, Lili a tVridn "»INU jiLutiA - iKl.. it7-31.
Ogromne množice sodelujočih v zanimivem zgodovinskem filmu Most vzdlhljafev Paola liarbara - Kili Parvo - Toni Keene v filmu drznih jiustolo-ščin Junaki peCIn
KINU KOI)EL,|EVU. .ei. 41-A4
P redsliiVP delavnik ob 17. nedelj« oh l-l.:Kl in 17
i Sobe j
Oddale:
Opremljena soba
Fe odda starejši gospe ali gospodični. Naslov v upr. Slov. pod št. 1411.
Posestva
Prodam:
Trgovsko hišo v strogem centru za 2,500.000 lir — enonadstropno hišo na periferiji za 2-10.000 lir. Poleg navedenih so proda Se parcele in, razne druge nepremičnine. llea-litetna. pisarna Zajec Andrej, Tavčarjeva ulica St. 10. Tel. 35-64.	(p
Hišo kupim
za 700.000 lir ali 2 manjši. Ponudbe na upravo »Slovenca« pud »Gotovina« St. 1405.	(p
Parcelo
v Siškl. prodam. Ponudbe upravi »Slovenca.- pod »P/90.000 lir« št. 1104. (p
Parcelo
kupim proti takojšnjemu plačilu. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »P/Parcela« St. 1102.	(p
Berite
-Slovenca
in oglašujte v njem!
ZAHVALA. Vsem obilnim udeležnikom pogreba našega sina, gospoda
Leona Eržena
profesorja trq. akademije
ili vsem. ki so nam izrazili sožalje. predvsem gg. direktorju dr. Pirjevcu, dr. Kndiineu in Gogali. profesorskemu zboru in učencem ter učenkam Trgov, akademije, darovalcem vencev in evet-ia. g prof. dr. Slodninku zn ginliivi nagrobni govor, dr. Ahrinu za požrtvovalni trud in g. patru Angeliku za sveta tolažila - izraža prisrčno zahvalo
DO H A in dr. ROHEHT ERŽEN.

Francttsco Perrll
74
Neznani učenec
Zgodovinski roman Iz Kristusovih časov. Prevedel dr. Joža Lovrenčič.
Tedaj je vzšla luna. Bledordeči obrobek zadnjega krajca je bil kakor črepina in polnil pokrajino s svojo olo/nastjo. Blede sence dreves m grmov so padale na steze. / zahoda se je dvignil grozen veter s Sredozemskega morja in v gorah je hrumelo kakor v mlinu. Daljno butanje morja, ki je prihajalo iz jordanskega usada kakor grmenje, se je družilo s šumom gene/areških valov, ki so pljuskali ob obalo. Konj, ki so ga v samoti »plašite gibljive sence dreves in žvižg vetra in je še čutil na hrbtu negibno telo, kako je zdaj |>a zdaj bridko zavzdihnilo, je dvakrat, trikrat zarez-getal in zdirjal v dolino. Cez nekaj časa se je pu-liajoč in tresoč ustavil. Njegov lojiot in duh sta privabila krdela šakalov, ki so se prikazovali izza grmičja. Njihovo kovinsko zavijanje »e je oglašalo iz vsakega kota skalovja in majhni so 6e tiho in zahrbtno plazili kakor sence med grmovjem.
Konj je od strahu zdivjal in se |iogna' kakor blisk po strmini in šel ko v poletu čez žive meje, grmičje in kotanje. 7. glavo jxikoiici, z vihrajočo grivo in peneč še, je drvel med drevjem, drobil veje, prodiral skozi bodičaste meje, a sestradana krdela šakalov za njim. Tu in tam so prišli pred njim na pot in ga skušali napasti ter ce mu pognati za vrat ali na Varilijino telo. Varilija je jiod bičanjem vetra in ob šibanju vej in zbadanju trnja, skozi katerega je prodiral konj prišla spet k sebi in ob medli zavesti, ki ji je ostala, videla kakor v blodnih težkih sanjah nad glavo in okoli sebe sence, drevesa, skale in sopihajoče zveri. O, nič več ni živa, gotovo je umrla in zdaj drvi na hrbtu
enega izmed Platonovih konj nizdol v Ereb, niže, vedno niže v mrko kraljestvo 6enc in Cerber jo zasleduje in ji grize meso. Zoltovinova trta jo reže v zapestje in v boke, ledeni veter s Kocita ji jemlje dih in konj splašeno drvi nizdol kakor utrinek v neznanskem vrtincu, puščajoč za seboj v diru iskre in penaste kosme.
8.
Prav tedaj, ko so Eleazarjevi ob vznožju kope jrognali konja v dolino, se je Jezus, ki je spal z učenci v čolnu, zbudil, stopil na obalo ter se vzpel na bližnji grič, da bi ee zbral in molil. Njegova molitev je bila vedno nema. Sedel je na skalo, obrnil oči k nebu in se v zamaknjenem premišljevanju jx)govarjal z Bogom.
To jutro se je zdelo, kakor bi bilo njegovo premišljevanje žalostnejše in bolj vneto. Dan se še n i zoril. Nad viharnim jezerom je visela luna z ostankom svojega spačenega obraza, valovi so se bučeč lomili ob obali in njihov šum se je diužil s tuljenjem sredozemnika, ki se je zaganjal v voili-naste pečine sirijskega obrežja in polnil ozračje z grmečim bobnenjem. Ribičem ob jezeru je bil ta glas znan in se mu pravili »veliki boben*.
Ko so pobledele zvezde nad Oaladskimi gorami in se jc Tabor črtal v nežno sivino neba, je Jezus šel z griča proti čolnom. Videl je Jakoba Zc-bedejevega, ki se je zbudil ob divjanju nevihte in zaskrbljeno gledal |>o razpenjenem jezeru.
Opazivši v jutranjem somraku prihajajočega Jezusa, je Jakob obstal in se prestrašil ob žalostnem izrazu njegovega obraza. Z lasmi, vihrajočimi v vetru, in z nepremičnimi in žalostnimi očmi se je 'zdel ko prikazen.
Učenik.« je rekel sin Zebedejev, »veliki boben roj-iota. Ali slišiš, kako grozno buči morje?«
v-Jakob,« je rekel Jezus, »poklici svojega brata
Janeza, Potrebujem vaju, da vaju nekam odj^o-
šljetn.«
Ukaži, Učenik, poslušala te bova,« je odgovoril Jakob, preplašen ob težkem glasu Jezusovem. Sklonil se je k Janezu, ga zbudil in oba sla šla iz čolna.
Kaj hočeš, Učenik?« je vprašal Janez še ves dreinoten.
Draga moja,« je rekel Jezus z žalostnim glasom, »poklical sem vaju, sinova groma, ker sta jmljetna in pogumna. Poslušajta! Ta trenutek, ko vama govorim, drvi kakor blisk neki konj iz Doline golobov po cesti v Tiberijo. Na hrbtu inia zvezano neko ubogo ženo. Pojdita kar najhitreje na to cesto, zaustavita konja, razvežita ženo in jo prinesita k meni. Pojdita in Oče naj vama pomaga!«
Učenca sta ostrmela. 2ena, privezana konju na hrbet? Kaj, če bi bila tista Rimljanka, ki so jo napadli in ugrabili prejšnji dan Eleazarjevi razbojniki, o čemer sta slišala med ljudmi ob jezeru.
Naj bi bilo kakor koli, nič nista več vprašala in nekoliko preplašena le ubogala. Ogrnila sta se vsak v svoj plašč in se napotila proti kraju, o katerem je govoril Učenik. Ko sta prišla na ccsto, ki jp vodila iz Tiberije v.gore, se jc že zorilo Gole bele pečine so se čiste odražale v železnosivem vetrovnem ozračju. Iz Doline golobov je hrumelo, kakor bi divjal narasel hudournik. Cesta je bila prazna, brez žive duše. Samo z gričev tam okoli so se iz grmičja, kjer so gnezdile, oglašale jerebice v zgodnie ju'ro, ko je popustil veter.
Potem se je zaslišal s jiogorja razločnejši in enakomernejši hrum, kot ga je |>ovzročal veter, in obenem še nekako lajanje.
Učenca sta prisluhnila. Takoj sta razločila konjski ropot Odložila sta plašč, da bi 6e lažje ' gibala, in napelo čakala.
Iznenada je na drugem koncu ceste nekaj
sivega planilo iz gošče in šlo ko utrinek. Bil je konj, ki se skoraj m dolikal lal, z vihrajočo grivo in z nečim belim na hrbtu. Za njim je podilo krdelo šakalov, ki so se širili v pahljačo, da bi ga obkolili. Jakob in Janez sta ?e ustopila lakoj na -redo ceste, da b: se vigla nad konja in ga ustavila, a tedaj se je zgodilo nekai nepričakovanega med skupino bežečili živali Ko so šakali zagledali oba učenca, so se zaustavili in se zbrali vsi skupaj ter ob robu ceste cvilili. Konj, ki sta že slišala njegovo silno sopihanje, je kakor v o|X>zorilo na dolgo zarezgetal, j|30časnil svoj tek in se končno pred njima ustavil, kakor bi iskal zaščite.
Uboga žival je bila vsa prepotena in v penah, oči so ji bile prestrašene in na vseh koncih in krajih je kapljala z nie kri. Ko jo je Jakob prijel za grivo in jo pobožal pc vratu in po nozdrveli, se je zdelo, kakor bi hotela pokazati z drgetajočim dihanjem svojo hvaležnost.
Janez je takoj razvezal ženo, jo vzel v naročje in ogrnil v 6voj plašč.
Brata sta se nemo spogledala. Varilijino brezkrvno, ortplo telo je bilo polno prask in jiodplutev. Z njenih vijoličastih usten je zdaj pa zdaj prišla beseda, kakor bi dahnila: Groza... groza!...«
Ali je mrtva?«- je vprašal Jakob.
»Ne, še diha,« je odgovoril Janez, »nesiva jo k Učeniku!«
In držeč jo v naročju kakor dekletce, je začel teči pro'i obali.
Jakob je šel za njim, držeč konja za grivo. Uboga žival, ki je še vsa drgetala, se je dala mirno voditi in je bila krotka kakpr pes.
Prišli so k jezeru, ko je vzhajalo sonce. Vsi učenci so bili zaskrbljeni zbrani ob Jezusu, ki je gledal proti goram.
Ko so zagledali onadva s konjem, so jima hiteli nasproti.
Banca cooparstiva economka S. A. a Lubiana
escguisce tutte le operaziom di banca alle piu tavorevoli condizioni Emissione d'assegni circolari
Zadružna gospodarska banka D. D. v Ljubljani
Telefon 2057, 2979
izvršuje vse bančne posle po najugodnejših pogojih Izdaja cirkularne čeke
IZDELOVANJE
REUMATIZZATI REVMATIČNI
Fale regolarmenle la
vostra cura di zdravile se redno z
UR0D0NAL
Eviterele :
in boste preprečili:
Dolori, Sciotica	Bolečine, Ishias (bo-
Emicrania, Obesita	leČine v kolku^ Glavobol, Debelušnost.
Un cucchiaino da	Zjutraj in zvečer ena
caffe maljino e sera	žličica Urodonala
in un po' di acqua	v malo vodi
PRODUZIONE ITALIANA	ITALIJANSKA PROIZVODNJA
t UN nODOTTO Dir A M A M O N D I A l t UHOOONAl it CHOJZVOO SVCTOVNCGA SLOVESA
AMf. Prof. WIign» }fZ7 (tel JM II
20
Oporoka osmih bojevnikov
>0 pač. Vsako drugo soboto in nedeljo pre-bijem pri svojih starših v Ilniiimersinithu.«
• Tako, tako — Vaši starši prebivajo v Londonu? Ali ste jih pred osmimi dnevi tudi obiskali?«
»Pred osmimi dnevi? Počakajte malo... to je bila moja prosta soliota in nedelja — da, takrat sem bil v llaninielsniilliu. Ob teli strašilih dogodkih je človek že ves zmešan, še nekaj sem Vam hotei povedati. Gospod Crevv jc z menoj govoril zaradi ukradenega dopolnila k oporoki. Pravi, da si glede pravnega stanja še ni na jasnem — vendar se je mladi lord Finsbury pokazal zelo velikodušnega... vkljub odporu svoje matere — hočem reči lady Finsbtiryjeve. Lord Finsbury je dejal, če je njegov stric hotel meni denar zapustili, .je zanj to določilo veljavno, najsi se listina najde ali pa ne.«
»To je pa lord Finsbury zelo lepo naredil. — Povejte mi no. gospod Bartlett — saj sle umorjenega Thompsona zelo dobro poznali... Kakšen pa je bil?«
»Da bi ga bil zelo dobro poznal, je malce preveč rečeno. Kakšen pa jc bil, seveda vem. Bil je nekako tako velik kot jaz, in .je bil nenavadno nervozen in nemiren v vsem vedenju.
»Ali je imel črne ali rjave lase?«
»Lase je imel črne, le na sencih so bili malce osiveli.«
»Kakšne pa so bile oči?:
»Te so bile pa menda sivomodre, mislim. Pa tako natanko si jih nisem ogledal,
»Ali na njih niste nič posebnega opazili?
Bartlett nekaj časa premišlja: »No — bile so čisto navadne.«
LAME LAHE DA RASOI REZILA ZA BRITVE REZILA.
Neprekosljive cena • Nedosežna kakovost -Proizvodnja največje italijanske Ivornice
(ustanovljen« let« 1920) Zahtevajte cene in campioni a....... vzorce na.......
INDUSTRIA LAMINA TI ACCIAIO
A C QUI (PIEMONTE) Caselfa poslal« 4f
Ufllclo staceato a MILANO Posebna pisarna v MILANU Vla S. Mana 15.. Ul. 80.587 Vla S. Marta 15., tal. 80.587
Prezzi imbatlibili Oualila insuperabile Produzione della piij grande jabbrica italiana
llondil« nel 19201 Chiedele prezzi e
Kravo
debelo, 650 kg težko, zamenjam za plemensko - molzarlco - aH brejo. Slapnlčarjcva 1, Ljubljana - Moste.	J
Kravo
S ln pol meseca brejo, lepo, prodam. Tovornlška ulica 13.
Ne ostanimo brez spomina na zadoščenje Božjemu Srcul Oskrbimo si sliko Prcsv. Srca Jezusovega)
La macchina da calcolo piu c o m p 1 e t a e precisa che si impone per la sua modernis sima concezio ne meccanica.
Kalkulacijski računski stroj precizne konstrukcije, na višku sodobne tehnike.
IMl&eietf
Rapprcsenlante esduslvo per la provlncia dl Lubiana:
A. KOVAČIČ
Prešernova ul. Tel: 26-36 prel Ivan Legal

»Hvala Vam, gospod Bartlett. Ali se kaj kmalu spet peljete v Hammersinith?«
»Prihodnjo soboto, mislim.«
»Pametno, gospod Bartlett. London je zanimivo mesto.«
Nato Hammond odide iz obednice. Tudi Bartlett zdaj ves zmeden strmi za nji in. Toda izraz njegovih oči se jiočasi spremeni: V njih se pokaže — strah I
XVIII.
»Samoto uživate, mylord?«
»Da bi užival, je preveč rečeno, gospod Hammond. Vendar človek marsikaj najlaglje premišljuje, če je sam.«
Lord Finsbury je otožno zamišljen sedel na kamniti klopi v skritem kotičku svojega parka, ko je pristopil Ilnmmond ter, povabljen, prisedel. Hammond je onega od strani opazoval ter si prižigal cigareto.
Da, mylord, si lahko mislim, dn je tako,« do-cela nedolžno omeni Hammond. »Saj sle morali prenašati inšpektorjevo zasliševanje,«
»Resnično — zabava to ni bila.«
»Zabava morebiti ne bo prava beseda. Vendar se tistemu, čigar alibi je v redu, ni treba bati niti Kennedyja niti njegovega zasliševanja. Je pa hudo žalostno, če mora človek ugotavljati, koliko ovir jc, ki zavirajo, da se ta zločin naglo ne pojasni.«
»Kako naj razumem te Vaše besede?«
Prav tako, kakor sein jih povedni, mylord. Preveč ljudi je v tej hiši, ki pri zasliševanju... lažejo.«
»Čudno — vendar ne vem, čemu prav za prav to meni pripovedujete?«
»Da bi drugim dali dober vzgled.«
Mladi lord mirno pogleda Ilainmondu v obraz: iKdaj ste zajiazili, da sem lagal?«
Vse vrste antikvaričnih
knjig od najstarejših do najnovejših kupuje knjigarna Janez Dolžan v Ljubljani, Stritarjeva 6. Telefon 44-24.
Filatelisti pozor!
Najugodneje kupite tn vnovClte znamke vseh kontinentov do poslednjih okupacijskih znamk v knjigarni Janez Dolžan, LJubljana. Stritarjeva 6.
najemi
Svetel lokal
za snažno In mirno obrt, oddam. Ze. Šiška, Tuso-mirjeva 21.
Stanovanje 5 do 6 sob
ali celo vilo, vzamem v najem takoj ali kasneje. Ponudbe na S. A. M. I. C. 13. N. postni predal 13, Ljubljana pod »Dober plačnik«.
Zahtevajte povsod le
GAGEC-ova
vrtna semena

Umrl je naš ljubljeni sinko, gospod
Erzin Miroslav
Pogreb bo v nedeljo, dne 1. marca 1942, ob 3. uri popoldne, z Zal lice sv. Andreja — na pokopališče k Sv. Križu.
V L j u b 1 j a n i, dne 27. februarja 1942.
Rodbini ERZIN in sorodstvo
kape-
5'
»Prav za prav že od vsega začetka.«
»Klanjam se Vam, gospod Hammond.«
»Niste premišljeno ravnali, mylord, ko ste tisti važni listek dali i/, čitalnice ukrasti.«
Lord Finsbury se zdrzne: »Tudi to veste? — Zdaj me boste dali pač prijeli, češ da sem strica umoril?«
»Nikakor ne, mylord, tega pa ne! Načelno sem zoper lo, da bi nedolžne ljudi zapirali — in Vas imam za nedolžnega, čeprav zoper Vas govori dosti indicijev. Na vso moč bi Vam na primer bilo neprijetno, ko bi javni tožilec naglašal, da Vas je tik, preden je bil umorjen Vaš stric, znani liverpoolski posredovalec konjskih stav — Da.vid Readington Ca rs bani se piše — ostro terjal za več denarja, da pa Vi tega dolga niste mogli plačali, čeprav Vam je Vaš upnik zagrozil, da bo pisal lady Finsbury-jevi, katere si pa Vi nisle upali prositi pomoči, ker jc hudo obsojala Vašo igralsko strast...«
Lord Finsbtiry zaječi: »Ali ste čarovnik, gospod Ilammond, ali kaj?«
»To so me drugi tudi že vpraševali. Vendar le črne umetnije ne smete zamenjavati z zdravim človeškim razumom in s človekovim darom, da si iz nabranih drobcev zna sestavili celoto. — — — Gospodična Brentova menda uporablja za svoj parfum »Scandal Lanvin« — ali mar ne?«
Mladi lord llnmnionda nemirno pogleda.
»Tega pa res ne vem.«
»Hm. Morebiti pa, da za parfume nimate pravega razumevanja. Mojemu nosu na primer sta najbolj povšeči dva vonja: smola in dober parfum — ali ni čudno, kaj?«
»Čudno, res da,« zamrmra lord Finsbury.
»Zlasti tale »Scandal Lanvin« mi močno ugaja. Njegov vonj se nad vse prijetno razlikuje od sivki-nega, ki ga je sicer tod pri nas povsod toliko. Vi
7 m | I.iJ.Ij. |'.L,.h* II I illLtlA**. I rt -»A 1/Ml, m A »iX
Cd LJUUOMJ IIOMIIIIU » MUUlJdlll.	ixi auiai m
izdajatelj: inž. Jože Sodia
pa seveda ne uporabljate parfuma, kaj ne, da ne, mylord?«
»Bog me obvaruj! znova zastoče lord.
»Aha — saj sem si že sam mislil..., vendar pa je mali listek, v katerem sle bili povabljeni na sestanek v zimskem vrtu, sumljivo močno dišal po tem parfumu.«
»Zadosti je, gospod Hammond! Vdam se. Res, prav imate. Gospodična Brentova je napisala tisti listek ter ga vtaknila pod vrata moje sobe, ko sem jio obedu počival.«
»Zimski vrt pa je izbrala za sestanek zato, ker vanj malo hodijo, tako. da ni bilo preveč nevarno, da bi Vaju bili zalotili, kaj ne?«
»Prav imate. Čudno je pa res, da v zimski vrt tako malo hodijo.«
»Vem. Zato pa sem inšpektorju Kennedyju tudi svetoval, naj to točko poj&sni, preden bi koga prenagljeno prijel. Prenagljenih aretacij njegovi predstojniki no cenijo kdo ve kako. Meni se torej zahvalite, mylord, da nisle bili aretirani. Sam Bog ve, da je indicijev zoper *as več ko preveč.«
»To zdaj sam uvidevain. Vi bi bržkone mogli do najmanjše podrobnosti navesti vse, kar sem v kritičnem času počel?«
Hammond se zasmeje: »V tem moje sposobnosti vendarle precej precenjujete. Vendar pa bi poskusil. Ko ste se prebudili, ste našli listek. Vedeli ste. kdo ga je pisal. Zalo ste takoj odšli dol v zimski vrt. potegnili ključ iz ključavnice in si ga vtaknili v žep —«
»Kako pa to veste?«
»Iz hiše ste nato šli skozi glavni vbod ter zavili okoli vogla, čeprav ste vedeli, dn so vrata v zimski vrt iz parka zaklenjena. Vse drugo pa je samo po sebi jasno, šli sle tedaj v zimski vrt, ko ste posredovalcu še poprej napisali pismo —«
»Kako pa veste tisto o posredovalcu?«
Urednik: Viktor CenčiS