Št. 22.
V Trstu, sabota 23. novembra 1878.
Tečaj III.
„Edinost" izhaja vsako drugo in četrto »Dot* vsakega meseca in velja za Trst vse leto gl. 2 kr.— tunaj Trstu po posti vse leto.„ 40 . „ . polu leta » 1 . 20 . , . "trt . ,—.70 Za oznanila, kakor tudi za „poslanice" se plačuje za navadne tristopne vrste:
8 kr. re s« tiska 1 krat
7 , » . it 3 krat 6 „ , , * 3 krat Za vere črke po prostoru.
t'uiamezue številke se dobivajo
po 7 kr. w tabakarnah v Trstu pri poiti, pod obokom tik Kalistrove hiše, na Belvederu pri g. Bcrtolinu, V okolici: Na Opcinah * loteriji.
na i'roseku pri g. Go£jupu, v Bar koli pri k* Ani Ta zovici pri Ani Tuš, v S Sanci n M. Magd-j^ >i
Naročnina in pošiljajo uredniš, * •
Glasilo slovenskega političnega društva tržaške okol
»V edinosti .i« iuoč*.
n in v Banji pri Fr. . J. Ježa.
» naj i« stu.
GOSPODU
Đ.
R
K SEDEMDESETI OBLETNICI
dne 19. oktobra 187§.
Le malo zvezd na našem nebu sije,
Se 14 prete oblaki otemniti;
Le redke glave slave venec krije, \ , .... Se te treso se v vihri siloviti.
Moči nebeške! luč Slovencem dajte,
Sovražne sile v spone okovajte!

V zelenih gorah so zapele ptice, Vesele krasne pomladanske zore, Na sočno travo tekale ovčice, Možje shajali se pod lipo v zbore, Ratar se zdramil je i šel na setev, Oral i kopal, žel bogato žetev.
Al solnce v večnem teku je zastalo, Da se na gore ni rumene zore? Al rod je večno spanje okovalo, Da predramiti k delu se ne more V Moči nebeske! temo razpodite, Slovenski rod iz spanja predramite!
Al nočne ptice, ki boje se dneva, Ki svoja dela v plašč krijii temote, Ki jim pravica srca ne ogreva, Ki znak jim v čelo vtisnen je slepote: Zakrokale so v srdu pesem studno, Da bi stemnile krasno zoro budno.
Tako je pela na Triglavu Vila, Slovenska rojenica, pesem budno, I čula jo nebeška moč je mila, Ozrla se je na Ljubljano trudno, Nad njo poslala zarjo vshajajočo, Da na Savino sveti i na Sočo.
Bedaki! lejte, svitlo solnce vshaja! Pripeljal nam ga je buditelj zore, Naš Ivan, iz veselih logov raja; Kako zlate se velikanske gore! Kako na nebu se žare oblaki! Kako zbujeni vriskajo rojaki!
Cegnar.

SLAVNEMU GOSPODU
Sr. JANIZU BLIIWIISU
OČETU SLOVENSKEGA NABODA
V LJUBLJANI.
Pomladni solnčni žarek je posijal na zemljo. Začela se je tajati ledena skorja, cvetice kliti, drevesa zeleneti i cvesti, po logih se oglašati drobne tiče : kmet je začel zapuščati tesno izbo, hoditi na polje kopat, orat in sejat. Solncni žarek je če dalje bolj grel, vsa narava se je bolj i bolj oživljala, na polji je začelo rumeneti klasje, izmej perja sadonosnega drevja se bliskati sočno sadje.
Ta solncni žarek, preslavni na^ rojak in rodoljub, ta solncni žarek je živa podoba Vašega delovanja na slovenskej zemlji. V letu 1843 je zablisk-nol prvič s prvim listom Vaših Novic, vedno bolj ogreval slovenska srca ter vsestransko gojil naš narod s tolikim vspehom, da se zdaj z vso pravico smemo ponašati mej izobraženimi evropskimi narodi. Pred Vaso dobo so sijale le redke zvezde na slovenskem nebu, i se te so nam zakrivali viharni oblaki; Vi ste nam zdanili nebo. Kakor z magnetično močjo, tako ste nase potegnoli vse Vam sorodne moči, ki so vedno rastle i se krepile, ter ves narod tako povzdignole, da mu je slavna bodočnost gotova. Pale so nenaravne meje, ki so v duhu ločile Korošca i Štirca od Kranjca i Primorca; zdaj čutimo, da smo vsi Slovenci bratje, sinovi ene matere; zdaj čutimo svojo vrednost i veljavo, ter se ponašamo se svojo narodnostjo.
Vi ste duša te vesele preroditve, Vi ste dali novo živenje narodu, za katerega ste se v ustavnej dobi brez prestanka z mečem bistrega svojega duha i krepke volje nevstrašljivo v zborih i skupščinah borili, i pridobili svitlejšo zmago, nego najslavniši vojvoda na bojnem polji, kajti Vaša zmaga je zmaga za svobodo, pravico i človeštvo. Vašega poduka i neumornega dela neprecenjene dobrote so se naselile v palači prvega gospoda i v zadnjej koči bornega kmeta na slovenskej zemlji. Po pravici Vas narod imenuje svoji-ga očeta.
To pismo Vam pišemo Slovenci na Adriji, združeni z druzimi tukaj bivajočimi slovanskimi brati za voščilo k 70 letnemu rojstnemu dnevu in vemo, da Vas bo veselilo, ko boste iz njega videli, da smo Vam hvaležni, da Vas bo toliko bolj radovalo, ker veste, da je taka hvaležnost najboljše poroštvo i bodočemu narodovemu napredovanju, njegovej blagosti i slavi.
Bog Vas ohrani! na mnogaja leta na veselje vsem Slovencem!
V Trstu, dne 14. novembra 1878.
Preblagorodni Gospod!
Dovolite tudi nam Istrskim Slovencem, da Vam čestitamo iz glo-bočine src k Vaši sedemdesetletnici, kajti tudi mi, akopram oddaljeni od središča Slovenije in v slabih narodnih razmerah ževeči, poznamo in čislamo Vaše velike zasluge za naš mili narod; mej nami so možje, ki uže nad 30 let opazujejo Vaše strajno delovanje na narodnem polju, in
ki prav toliko časa pridno čitajo Vaše slavne aNovice_ Vi nosite po
vsej pravici ime očeta Slovencev, kajti pusto ledino Ste začeli orati čisto sami, — in pri tolikih neugodnostih, v tako žalostnih razmerah, v kakoršnjih Ste našli naš narod, nikoli se nijste prestrašili; ampak heroično stali Ste vedno na braniku domovine, in danes, ko vidite, da je Vaša setev uže obrodila lepega sadii ter da je Vaš narod sigurno rešen propada: danes sinete s ponosom in največo zadovoljnostjo zreti na Vašo slavno prošlost.
Nij ga slovenskega srca, katero ne bi kipelo posebno pri tej slovesni priliki hvaležnosti in ljubezni do Vas, mili oče, in ves slovanski svet imenuje te dni Vaše ime z velikim ponosom.
Sprejmite blngovoljno ta glas hvaležnosti iz tužne sicer, a če Bog dade, za Slovanstvo rešene Istre.
Bog blagoslovi Vaše blago delo ! Bog Vas ohrani Slovencem še mnoga leta! V Dolini, 16. novembra 1878. *)
*) Te dve adresi sto izročile deputaciji iz Trsta i Dolini gospodu dr. Blciwei8u 19. t. m. osobno t krasnih oKvirih; prvo jo zložil g. Fr. Cegnar, drugo g. V. Dolenec.
Nij prava podloga.
Z glavo majo ljudje, ko korakajo mimo zidarjev in čudne stavbe ter gledajo ostarelo zidovje brez prave podlage. Kolikor bolj je obteženo in kolikor višje raste zid, na videz dober, hujše se kažejo spoke po ostarelem zidovji. Stavbeni vodje ma-žejo, zabijajo kline ali — vse nič ne pomaga ; zid bukne in žuga razpasti, ker nema " prave podlage.
Z Dunaja dohajajo raznovrstne novice, druga drugo pobija ; na Madžarskem je zavrelo in kipi stara srd do Slovanov. Dunajsko ministerstvo je postalo ko jesensko listje, ki ga vsak piš raznaša. Kaj vse to pomenja, kdo je zakrivil to? povprašuje se sem ter tija. — Odgovora ni nam skoro treba dati, saj to vsak ve, kedor vidi in sliši: nij prave podloge.
Naši ustavoverci, kteri so si z vladno -pripomočjo ustvarili umetno večino, pritiskali so na nenemške narode, da se jim je naredil žul; zadnji čas pa je počil in aparat je ostal ko mlin ob suši in kaj zdaj ? — Vsi vidijo, da nij prave podloge, da ne ide tako, pritiskanje Slovanov na zid se je za nepraktično pokazalo. Iščejo sredstva, ali ne morejo ga najti, ker jim je zoperno.
Poslopje na nepravilnej podlagi je začelo pokati; vsak, ki je pri tem vdeležen, poskuša svojo umetnost, podpira razpokano poslopje, maže spoke, v ktere so se uže razni mrčesi vgnezdili; pa vse nič ne pomaga, naj slabši piš razmaje vse in — razvalina bode ležala na tleh.
Treba je podreti umetno stavbo, očistiti temelj in začeti z novega zidati avstrijsko hišo. Dela je obilo.
Zdaj se premišljuje, na mizi leži več narisov; neka stranka sili zmedeni svoj naris, aH prave podlage nema, nič ne velja. Vse oči na Dunaj obrača, tam se kuha stvar, ki iznenadi vse stranke, pride stvar na dan, ko 8vilni črv, ki prede na tisoče zaprek.
Predno pa se vse to izvrši, treba je, da se zdajni državni zbor domu spusti, volilni red tako prenaredi, da bo pravičen, da se razpišejo nove volitve, pri kterih mora vlada nepristranska biti ter varovati pravico. To bode prava podloga, tu se vresni-čijo besede Njegovega Veličanstva: Naredite mir mej narodi; poneha naj narodno ščuvanje, država postane potem mogočna in za nje prijateljstvo so bodo potezali mogočni sosedje. Na pravi podlogi se bode vršila praktično enakopravnost, in dosedaj nezadovoljni davkoplačevalec pozabi svojih krvavih žuljev, nosil bode breme lažje, saj bode odškodovan s pravicami, ktere so bile globoko pod zemljo zagrebene od nasprotne stranke.
Dora8tle ste dve deželi Avstriji, Nemci in Ogri se upirajo in bi najrajši, da se zopet izročite trinogu, da jih na novo opustoši, ko jim je slovanska kri oprala nesnago krutih begov in divjih paš.
Slovanska roka in srčnost je pridobila dve deželi in povekšala Avstrijo. Mi to odobravamo, ker smo zvesti Avstrijci in dobri
Slovani, ki bomo zastavljali blago in dragot da se nikdar več ne loči od habsburške krone.
Zgodovina bode kazala zlatim kazalom ta velik, osodopoln prevrat, katerega je povzročil hladnokrvni kmet, slovanski oratar, kteri je v sili drevo s puško zamenjal ter vabil v zgodovinsko kalo brate, da priskočijo; Hada ali nikada^ orilo je od Adrije do Črnega morja. Osmanovo cesarstvo razpada in danes se vadlja za zadnji ostanek.
Na pravi podlogi je prišel mogočni Rus ter zdrobil verige štiristoletnega robstva, z robskimi verigami pa je padla slava Osmanljev za veCno.
Avstrije delo se nij dovršeno, na jugu stiska pest zavratna, podkupljena, sebična, nenasičena drhal; na vstoku pritiska Madžar, da na Dunaj čutijo, in če tudi neradi, podajajo roko tem pritiskačem, To nij prava podloga, zato jo je treba podreti i napraviti tako, katera more nositi stebre, na katerej so oprti vsi avstrijski narodi.
----.<£5X52?'-----
Bleiweisova slavnost.
Kar bela .Ljubljana stoji, ni bilo še take sijajne, navdušene svečanosti, kakor 18. in 19. t. m. Od štirih vetrov vseh jezikov matere Slavije, zbralo se je na stotine čestiteljev očeta slovenskega naroda, vsak vlak je pripeljal obilo gostov, kteri so bili od slavnostnega odseka sijajno sprejeti.
V ponedeljek zvečer jo bila baklada, ljudstva se je po cestah, kder je baklada bila, vse trlo in ko morski valovi se valilo. Stari renegat Dežman je gledal skoz okno, ves presunen in nemškutarska stranka je ta dva dni tako otemnela, da se lahko reče: videli so se ko duhovi v „Mlinarje vi" igri. Vtorek je bil sprejem deputacij v čitalnični dvorani, nagovori so bili tako ganljivi, da so mnozimi solze v očeh igrale; dobil je stari jubilar diplomov in adres na kupe. Banket pri Tavčarju je bil velikansk, takih govornikov ni Ljubljana kmalu v svojem ozidji imela, govori so se vsi strinjali o slovanskej vzajemnosti, govorili so Slovenci, Hrvati, Bulgari, Srbi, Cehi, velikansk vtisk se je bral vsacemu na obrazu.
„Beseda", ki je bila zvečer v Čitalnici, bila je nepričakovano sijajna. Gospića Valentova je izročila v imenu Ljubljanskih gospic lep srebern lavorjev venec se zlato obvezo, na kteri je bilo citati voščilo za 70 letnico. Vsako lavorjevo pero pa je nosilo ime ene gospe, ktere so podarile venec. Zatim izroči v imenu tržaških okoličank s primernim nagovorom lična mlada okoli-čanka velik šopek z trobojnim trakom in napisom: „Okoliške Slovenke očetu naroda«. Dr. Bleiweis je ganjen sprejel lepe darove, rekel je, da bode njemu iu njego-vej rodbini ta spominek v večni spomin.
Po „besedi" se je vse po dvoranah posedilo in z govori napijalo razuim gostom, vso noč je trajalo veselje. Tržaška deputacija, obstoječa iz gg. Nabergoj, Vatovec,
Dolinar, Trobec, Gorjup in Jež, bila je jako dobrodušno sprejeta, tudi tržaške oko-liČanke v svoji narodni opravi so bile povsod rado videne, kajti bile ste dve lepi mladi ženi gg. Vatovčeva in Trobčeva, in mlada jako lepa gospodičina Vcnutijeva, katero so spremljali zgoraj omenjeni gg. deputati.
To je v kratkem popis Bleiweisovc slavnosti. Telegramov je došlo na kupe.
---^až&S^B©®©^--
Dopisi.
V Nt m, 24. oktobra.
„Kiša (dež) pada, veter duva (piha), a moj dragi stražu čuva" tako poje naša ni-šlika, v dolge rudeče šalvare zamotana, pred malo prosto hišico; naš čorbažija (mali trgovec) mirno sedi v svojem dučanu (pro-dajalnici) in pušeč dolg čibuk (lulu) računa, koliko je dana od Niša do Belgrada ; činovnik (vradnik) spet, pretresa stare piš-kave protokole turške, in išče Petrovih njiv, ktere niso nikdar njegove bile, dimi se okoli njega od samega duhana (tabaka) kakor v dimniku okoli dimnikarja; seljaku fkmetu) spet, je trta, hvala Bogu, tako bogato rodila, da sam ne ve, kam spravi i speča toliko vina, vse bučke, v kterih je po 10 let stara rakija (žganje od slive) bila, vse od zelja smerdljive kadi, vse to je on napolnil — še briga ga ni, kakšno vince bode iz take posode.
Tak je svet, taki so ljudje.
No, drugače je pa živenje takraj Ni-šave, kjer se ponosni Niški grad sdviguje. Tukaj se ne gleda ali kiša pada ali vetar duva, niti se ne računi, koliko je dana od Niša do Belgrada, še manj pa vino s rakijo meša — ropat baterij, razgetanje konj drami tukaj človeka, po 100 voz polnih pušk in druzega orožja se pripelje, in spet odpelje, žitnice se polnijo s žitom, piškot se v širokih, okroglih pečeh peče, vse pokvarjeno na novo se pripravlja, kovači, puškar-ji, vozarji in minarji, to vse je posla polnih rok. Za gradom spet na dolgi in široki ravnini se celi pukovi ('polki) pešadije, konjice, in topničarstva vežba (eksercira) od zore do mraka, čuje se trombe glas, zdaj „naprej", zdaj „nazaj", zdaj „s kratkim", zdaj „s polnim", pa spet „s gimnastičnim korakom", „k ramenu", „na levo ramo", „pred prsi", „na roko" to slišiš ves dan, na zadnje človeka vže ušesa bole, in poveljniku 6ape pri-majnka. Ali nič ne pomaga, taki so časi. — Onkraj Nišane vlada mir, takraj Nišave očividna vojska, pripravljenje zato zadnjo gre že na dolgo in široko.
Pa, imamo li se drugemu nadati?
Presneto malo je upanja. Politično podnebje nam dandanes v času kratkih ur več krat lice spremeni, ako nam je dopoludne milo solnce sijalo, priplavajo vže popoludne sivi oblaki, i njegov veseli svitli obraz zakrijejo; pa ako bi nas tudi še pred večer rumeni solnčni žarki na zapadu s upanjem navdajali, da se jutranja zarja na čistem
svetlem nebu rodi, nas bliskanje izza gore plaši, ker na žalost, poznato nam je, da od tiste strani se nemamo dobremu nadati, zato pa moramo biti spremljeni t. j. pripravljeni za vsak slučaj, ker, na Balkanskem polu-ostrovu miru nema, dokler bode v Carigradu polumesec vladal.
Glavna naloga tedaj naj nam bodi ta, da vse opuščamo, kar je splošni slovanski ideji škodljivo, ali brez koristi, da s združenimi močmi narodnost pospešujemo, ter se duševno in telesno tuko oborožimo, da smo v vsakem trenutku pripravljeni, vsak nam preteči napad, bilo od zapada ali juga, hrabro odbiti.
Naj nam bode Ural, Triglav, Morava-Soča, Crno morje, Jadransko morje, tndi tam Slovan brate ima — zato pa ne vdaj-mo se na Kopavniku in Giljanskem polji, niti pred Carigradom in Podgorico, ne udaj-te se na Adriji in Soči — ker ako zdaj propademo, obžalovalo nas hode Slovane 19. steletje, krivila nas bode zgodovina nc-složnosti, nezmožnosti v vživanju svobode, preklinjala nas bode slovanska Vila, ktera toliko sto let v črnoj tami po svobodi zdi-huje, s zolznimi očmi od nas rešitve iz suž-nosti pričakuje —' tedaj zjedinite se, bratje Slave, zdaj je čas — slovanska doba kliče vas „na noge". Upajmo, ako Bog da, in sreča junaška, in nam osoda mila bode, da ni daleč onaj čas, ko bode naša Nišlika veselo pela:
„Kiša pada, vetar duva, a moj dragi na Kosovu stražu čuva", niti naš čorbažija bode računal, koliko je dana od Niša do Belgraga, ampak koliko je dana od Belgrada do staroslavnega Prizrena, niti pa, naša dična Slovenka se z bistrim okom plašljivo na južno stran sinjega Jadranskoga morja ozirala ker znala bode, da tam čuva stražo krepki sin Slovenije, ponosni fant mile svoje domovine.
Prej 4 dnetni dospela je v Niš evropska komisija, da ograniči 6rbske meje, turška je poslala celo enega generala s 5 drugimi oficirji — ako jih arnavti na granici ne pobijejo, dobro če biti, bit'čemo en korak bližiji k z vršenj u slavnega berdinskega zaključka, kar se orijenta tiče.
Vsljed okupacije Bosne je okoli 2000 turkov v Srbijo prešlo, tudi so nam 4 kru-pove topove pripeljali — (hvala jem) država jih je lepo primila, orožje odvzela, oni se pa slobodno po Srbiji šetajo; kar je voj-
nikov prima vojnički hleb in menažo.
-----
Kritični politični pregled.
Državni zbor je cesar na dom poslal precej, ko je sprejel adreso, katera se je izrekla zoper zasedenje i pridobitev Bosne i Hercegovine. Upamo, da ne bode več sklican i da bodo nove volitve srečniše, nego so bile zadnje. Slave si ta zbor nij pridobil, ker je skrbel le zase, državi pa nakopal nove dolgove i državljanom novo davke.
Zdaj so zbrane delegacije v Peštu, da dovolć grofu Andrašiju milijone, katere zahteva za troške v Bosni i Hercegovini. Da Andraši dobi, kar bo zahteval, o tem nij dvorabc.
General Filipovič je bil poklican iz Bosne i pojde zopet na staro mesto v Prago; na njegovo mesto je stopil vojvoda Wurttemberg, njegov ndlatus bode general Ivanovir. Madžari so tedaj zopet zmagali i bati se je najhujšega — za malo časa.
Novega ministerstva se nemamo i nič se še ne ve, kedaj ga doboino i kako bode. Beči so tako zmedene, da mora vsacega poštenega i še tako modrega moža strah biti pred ministerskim stolom.
Laški kralj je bil napaden, ko se je peljal po napoljskih ulicah; 29 letni kuhar ga je hotel nožem umoriti, ali ranil ga le na levo roko, ministra Karolija pa, ki jc kralja branil, v stegno. Morilec, vprašan, zakaj je hotel umoriti kralja, odgovoril je, da je sovražnik laškemu kralju in vsem drugim vladarjem. Kudeča pošast straši tudi na Laškem i velika sreča je mlademu kraljestvu, da se umor nij izvršil, ker sicer bi uže danes divjala krvava vstaja po vsem kraljestvu.
-----------
Poročilo
političnega društva „Edinostu obravnav v XIX. občnem zboru v dvorani tržaške čitalnice 17. novembra 187S.
Predseduje g. podpredsednik V. Do-lenec, zapisuje tajnik Dolinar, vlado zastopa višji komisar, g. vitez Vidic.
I.	točka: Sporočilo o taboru je podpredsednik razložil, da ta točka lehko izostane, ker je v društvenem organu uže vse tiskano, povdarja na dalje korist tabora in navede važnost II. točke, zaradi kterc je sklican občni zbor.
II.	točka je, nujen predlog: G. Do-lenec poprime besedo ter govori: Slavni zbor! druga najvazniša točka, zarad ktere smo se danes zbrali, je, da sklenemo, kako se ima slaviti mož, ki se je vzdignol za slovenščino takrat, ko se je govorila le mej nižjim ljudstvom po kmetih, mož ki je vse svoje dni v vsakej priliki delal za narod in ga povzdignol z svojim trudom, da smo Slovenci zdaj zbujen narod ter postali skala, nad ktero se razbija vsaka sila ponemče-vanja in poitalijančevanja; mož, ki je ostal vedno zvest svojim načelom. Prvi si. list so bile „Novice-, ktere je marljivo vredo-val in v njih budil narod, ta mož je dr. »Janez Blei\veis v Ljubljani, kterega ne pozna in česti le vsak Slovenec, ampak tudi vsak zaveden Slovan.
Nepotrebno bi bilo zasluge dr. Janeza Bleiweisa Vam razlagati, uže ime njegovo je tako sijajno, da ga spoštujemo vsi. Možje, menim, da mi boste pritrdili vsi, če v znamenje posebnega spoštovanja predlagam, naj ga politično društvo „Edinost" za svojega
častnega uda izvoli in na j mu zakliče trikratno živijo.
To se je takoj zgodilo; pri glasovanji pa je bil /a častnega uda društva „Edinosti" soglasno izvoljen.
Predsednik da besedo g. Gomilščaku.
G. Gomilščak: Jaz imam nujen predlog ; ker ste tako slovesno počastili slavnega g. dr. Bleiweisa, zdrzujem se omeniti še dveh njegovih prijateljev, ktera bivata na si. Stajarskem in sta veljavna moža za slovenski Stajar, ta dva moža sta gg. dr. Štefan Kočevar in g. Davorin Trstenjak, župnik v Ponikvi. Ta dva moža sta bila to na Štajerskem, kar je bil Bleiweis na Kranjskem, bila sta inu osebna velika prijatelja.
Dr. Štefan Kočevar, kteri je prav zdaj svojo šestdeaetletnico obhajal pomagal je narodu s tem, da je pisal v časnike ter seznanjal druge narode z našim zapuščenim narodom.	(Dalje prihodnjič).
----—^OG«----
Domače stvari.
Kako vestno dela tržaški magistrat z slovenskimi občinami, dokazuje zopet ta le dogodek. Zupanu S. na Opčinah se je javno po časnikih očitalo, da si je pridržal novcc, ki bi jih bil imel izplačati Opencem za nastanovanje vojakov. Zupan S. se nij opravičil i bil jc prisiljen pustiti župano-vaaje. Volil se je tedaj nov župan. Stari župan je pri volitvi dobil le 4 glasove, drng mož pa 54, a vendar jc magistrat imenoval zopet starega župana. Tako delo je tiranstvo i dela pohujšanje mej ljudstvom.
Gostovanje vojakov. V Trstu se je ustanovila blagosrčna družba gospodov, ki gosti z bojišča dohajajoče vojake. Pri tacih ganljivih prigodkih se vselej zbere veliko ljudstva i marsikomu se solze urrinjajo, ker tržaško ljudstvo ima sploh dobro srce. Ko se je zadnji teden godilo gostovanje, zbralo se je obilo množice; prvosednik omenjene družbe jc zaklical vojakom: „Živeli!" in odzdravili so mu vojaci z nabrano množico vred z enakim pozdravom. Ker pa mestnega župana nij bilo pričujočega, zato se je množica jako hudovala, ostro ga sodila : Zopet sc uže valja . • . (dalje nij pristojno, ker je nespodobno).
Naai Kuiiovci, minolo nedeljo zjutraj jc priplul Llojdov parnik iz Dalmacije z re-servisti domačega polka v Trst; nobeden ni znal za njih prihod, kajti vozili so se po strašno viharnem morji, v nevarnem Kvarnem so valovi parnik pokrivali. Vsi vtru-jeni so stopili na suho, ali nikdo jih nij čakal in sprejel razen vojaške godbe. Vsak oddelek vernivši se iz bojišča, pogostili so poprej s pivom, gorkimi klobasami in kruhom, zakaj pa naših hrabrih Janezov niso pogostili, to nam ni znano.
Vsak vojak je imel se sabo kako malo trofejo za spominek, da se je s krutim Turkom boril ter pripomogel Avstrijo za dve krasni deželi povekšati. Vsem se je poznalo,
da so morali veliko težav prebiti; mej njimi je bil junak Kozjek se zlato svetinjo hrabrosti, doma iz Šiške pri Ljubljani. Kamor je prišel, povsod so mu postregli s pivom in cigarami, kajti vreden je vsega spoštovanja, ker je rešil svojega višjega lajte-nanta grozovite smrti in pobil sedem turških konjikov, da ga je otel.
Tabor je naše lahone z uma spravil, kajti, še vedno ne morejo pozabiti udarca, ki ga je tabor „irredenti" dal, strašno mora boleti to, ker vedno se ponavlja mačji mijavk v časnikih. „L* Operajo", list one barve, ktera se le v onem času vidi, ko petarde pokajo — ščuje prav abotno na Slovence, omenja tudi leta 1868, ko je la-honstvo zasadilo prve korenike očitno na obalih slovanske Adrije, in pravi na vsa usta, da tukaj ni slovansko, da je vse laško, še celo zrak. Mi pa z slovanskega stališča trdimo: „Tu je slovanska zemlja, na'kteri prebiva Slovenec, zaveden svojih pravic, svoje moči in stališča", za njim pa stoji sosed, čuvajoč i pazeč.
Ako nekteri ptujci kuži jo zrak in ga potem po svoje imenujejo, to nas prav nič ne straši; pristavljamo le to Še, da se Slovenija ne zaduši, ako povžije pešico Lahov, nje želodec lahko prebavi to malenkost. „L*Operejo", ko je zbleval svoje žveplo napravil je tudi velike koz love skoke, ko je trdil, da Tabor Lahov še segreje ne, da jih nič ne briga i. t. d. ali mi vidimo i vemo, da je južnoslovanski tabor v Dolini napravil črto čez račun in poškropil vroče la-honske glave z mrzlo vodo, daje „irredcnta" postala „ridanta", to je smešna; v Italiji pa je ljudstvo spregledalo, da so jih tržaški otročaji nalagali, in jim stvari z drugimi barvami slikali, nego so v resnici. Italija vidi, da tu ne bode riža sejala; na slovanski zemlji raste slovanska pšenica. Kakor je pri Visu naša oklopnica udarila v laško „Ke d'Italia", ki se je pegreznola v globočino morja, enako je zadal dolinski tabor smrtni udarec „irredenti*. Naj ve „L' Operajo", da se zdaj piše 1878, in ne 10 let nazaj.
Nevihta lia lliorju je bila minoli teden grozovita, naredila je na tisoč škode. Morje je zrastlo vsled bučečega morskega viharja tako, da je stalo po bližnjih tržaških ulicah in po njih lahko s čolnom vozilo. Pri več ladijah je potrgalo debele verige, male ladij e ki rabijo za pre važe vanje blago na velike, vrglo je na suho. Parnik, ki vozi v Furlanijo v Cervinjan, potisnola je morska sila na obrežje v Barko vije, kder je tudi našim okoličanom razbilo mnogo bark, s kterim so si kruh služili.
Popravek.
Berzojav g. Nabergoja z Dunaja se mora glasiti: Nabergoj kliče iz Dunaja taboru v Dolini: Ni Nemec, ni Italijan, gospodar jadranskega morja mora biti le Slovan. — Telegram smo prejeli popačen z Dunaja.
Lastnik, izdatolj in odgovorni urednik: Ivan Dolinar.
Tisk avstrijskega Lloyda.