PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer-je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958
ČEDAD
Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Fax 0432/730462
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.200 lir - Leto XLVII. št. 118 (13.948)
Trst, ponedeljek, 1. julija 1991
Po srečanju med slovenskim vodstvom in Markovičem
če bo JLA pristala na premirje in s tem na svoj BOGO SAMSA	poraz.
Včerajšnji dan agresije proti Republiki Sloveniji in kočljivega premirja je minul relativno mirno. Razen nočnih žrtev spopadov s KOS-om v Ljubljani je bil ranjen samo eden slovenski vojak in nekaj okupatorskih. Okupatorska vojska je povsod obkoljena, vedno v večjih težavah, včeraj se je predalo nekaj sto vojakov JLA, predajajo pa se že množično, saj so vsi lačni, brez vode, brez zdravil, brez najnujnejše opreme.
To je vojaška plat vprašanja, katero je včeraj ob 9. uri zjutraj prekinil oster zvok siren, ki so napovedale letalski bombni napad. Z letališča v Bihaču, iz Banje Luke in Zadra so namreč odletele tri eskadrile z bombami in raketami, odletele so, toda nato se vrnile in ponovno pristale na vzletiščnih stezah. Včeraj ob 9. uri zjutraj je minul rok, ki ga je vrhovni štab armade postavil v že famoznih dvanajstih točkah, slovenska skupščina na nočni seji pa zavrnila.
Nato pa so ves dan prihajale najrazličnejše vesti o mednarodnih pritiskih, pogajanjih in razgovorih. Zvečer je prispela v Beograd famozna »trojka« sestavljena iz treh zunanjih ministrov. Po napovedih se bo razgovarjala z Markovičem, predvsem pa se ne bo premaknila iz Beograda, dokler ne bo izvoljen za predsednika zveznega predsedstva Stipe Mesič.
Takoj za tem naj bi evropska trojka odpotovala v Zagreb in po napovedih še to noč v Ljubljano. Seveda pa je vse do kraja negotovo, kot je negotova izvolitev Mesiča, predvsem pa, če bodo vojaki ubogali novega vrhovnega poveljnika NADALJEVANJE NA 2. STRANI
LJUBLJANA — Dobrih pet ur se je pogovarjal predsednik Markovič s slovensko delegacijo, zaključek je bil uradno optimističen, češ da so se dogovorili, da se bo danes vojska pričela umikati v kasarne. Dogovorili so se za točen razpored, ostala pa so nekatera odprta vprašanja glede zračnega prometa.
Markovič in Peterle sta ocenila razgovore za uspešne, toda še vedno je mnogo odprtih vprašanj, za kar pa so ustanovili posebno tehnično komisijo, ki naj jih postopoma rešuje.
Vse to je povezano s sestankom evropske »trojke«, katere prihod v Zagreb je napovedan za 1. uro ponoči, ko bosta v Zagrebu tudi Stipe Mesič, po teh predvidevanjih že kot predsednik predsedstva, Ante Markovič, Tudjman in Milan Kučan, katerega bo spremljal slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel.
Ta razgovor naj bi bil odločilen in zanj naj bi predstavljala osnovo zasedanje in sklepi slovenske skupščine, katere objavljamo na drugem mestu in na katere naj bi sedaj »trojka« pričela pristajati. Odločilen je verjetno nov politični pristop tajnika PSI Craxija, ki je na kongresu dejal, da je za avtonomno Slovenijo in da izbira med tanki in avtonomijo ne more biti za socialiste vprašljiva. Flaminio Piccoli pa je v imenu KD obdolžil zunanjega ministra in evropsko dvanajsterico, da je kriva za vse.
Danes bo v Ljubljani nemški zunanji minister Genscher, ki bo dejansko, če že ne formalno, priznal neodvisno Slovenijo. Nočni razgovor v Zagrebu bo torej odločilen. Veliko vprašanje pa je,

Evropska trojka spet v Zagrebu
BEOGRAD — Napetost v Jugoslaviji je nekoliko popustila, pozornost mednarodne javnosti je od sinoči uperjena v Beograd, kamor je že drugič v dveh dneh pripotovala evropska trojica ali poslanci miru, kot so jih imenovali slovenski novinarji. Druga vest, ki spodbuja upanje pa je, da je srbski predsednik Slobodan Miloševič umaknil vse pogoje, ki so preprečevali imenovanje Hrvata Stipeta Mesiča za zveznega predsednika. Opazovalci ocenjujejo, da je Miloševičev! odločitvi botrovala predvsem diplomatska akcija Evropske skupnosti, ki je zagrozila, da bo suspendirala vso finančno podporo Jugoslaviji, če ne bo takoj prišlo do pogajanj.
Italijanski zunanji minister De Michelis ter ministra Poos in Van Dern Broek so sinoči ponovno poleteli v Beograd, kjer so se pogovorili z zunanjim ministrom Lončarjem in s srbskim predsednikom Miloševičem, od katerega so zahtevali, naj brezpogojno privoli v izvolitev Stipeta Mesiča za predsednika predsedstva. Ob koncu pogovorov je evropska trojka odpotovala v Zagreb, kjer se bo sestala s hrvaškim in slovenskim vodstvom. V'Zagreb sta odpotovala tudi Markovič in Kučan. Pred odhodom je De Michelis potrdil, da je glavni cilj drugega obiska, doseči umik vojske s slovenskega teritorija.
V Trstu in Gorici množični solidarnostni manifestaciji z okupirano Slovenijo
Pošastni stroj mrtvakov v generalskih uniformah
MIROSLAV KOŠUTA
V Trstu in Gorici sta bili včeraj množični manifestaciji solidarsnosti z okupirano Slovenijo. V Trstu je zbranim med drugimi spregovoril Miroslav Košuta. Njegov govor objavljamo v celoti.
Dragi prijatelji, tovariši v skupni želji za mir! Zbrali smo se in jaz naj bi govoril - a kaj naj vam rečem, česar ne bi že sami vedeli, česar ne bi že sami občutili, kar naj bi vam kakorkoli osvetlilo absurdnost te norije in morije?
Težko je izbirati besede kot ob grobu, ko pred odprto jamo govoriš dragemu in veš, da te ne sliši, ali govoriš o njem’ in veš, da so ga vsi prisotni poznali enako dobro ko ti.
Zato je pomembno samo dejstvo, da smo se zbrali - to je naš skupni govor in odgovor. S svojim govorom izpričujemo zavezanost miru, bratskemu sožitju, demokraciji in spravljivemu reševanju problemov in sporov, s svojim govorom pozdravljamo rojstvo samostojne Republike Slovenije in ji želimo moči in razsodenga premeščanja težav, s svojim govorom obsojamo vsakršno nasilje in preklinjamo vojno. V tem pa je tudi naš odgovor vsem tistim polkovnikom in generalom iz zaprašenega zgodovinskega arhiva, ki ne vejo, da so že zdavnaj mrtvi in odpisani, ker je Zgodovina ob uri zaman trkala na vrata njihovega kabineta: gluhi njenega trkanja niso slišali, slepi njenega mimohoda niso videli, in zdaj ravnajo, kakor da so živi, njihove
Udeleženci včerajšnje manifestacije na Trgu Unitž v Trstu
mračne uniforme paradirajo, po hreščečih zvočnikih govorijo iz sveta mrtvih za vset, ki ga od včeraj ni več.
To ali nekaj takega, kar je težko izraziti in nikakor noče v besede, je v vsakem od nas. Kaj naj vam torej rečem, prijatelji, ponižani in prizadeti kot malokdaj doslej?
Jokal bi lahko, kot jočem v samoti, pa ne vem, ali po mojih licih resnično tečejo solze ali se mi samo trže srce. Jokal bi za vse sanje, ki jih človeku ni dano dosanjati, jokal bi za svojo ne-
srečno domovino, ki je vsak praznični dan (in ni jih bilo veliko) morala odkupiti s krvjo, jokal bi za mlade fante, ki v eni ali drugi uniformi obležijo, negibni za vselej, kakor da niso še maloprej zdihovali po gozdnem hladu ali svežini reke, kakor da niso prejšnji večer legli z mislijo na morje in z dekliškim smehom v ušesih ali z ekranom v očeh, svetlim od zmag plavih košarkarjev.
Kje naj dobi človek dovolj solz za svojo žalost? Zato ostajam v tišini kot mnogi med nami, mučim se z grenki-
mi mislimi, iščem tolažbe pri Pesniku. In zaleze me misel, kako se iz leta v leto zbiramo na Prešernovih proslavah, ponavljajoč v prazno, kakor z oglušelim srcem, brez pravega občutenja: Slovenec že mori Slovenca, brata - kako strašna slepota je človeka!
Do onemoglosti obrabljeni verzi, ki so v svojem prvotnem naboju odmevali pred petdesetimi leti, med vojno in še neposredno po njej, in za katerese je zdelo, da so bili z narodno spravo dokončno razvrednoteni in shranjeni
(Foto Mario Magajna)
med šolsko čtivo, saj se je trobojnica z rdečo zvezdo umaknila v zgodovino, da bi prepustila svoje mesto novi zastavi bratske sprave sinov in vnukov nad grobovi svojih očetov in dedov. Sprave, ki je bila temelj življenju v svobodni, suvereni, samostojni slovenski državi.
Ampak perfidni epoletarji so odločili drugače. Tisti hip, ko se je zastava z novim grbom vzpela na vrh droga, ko je predsednik nove samostojne repub-NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Novinarska konferenca Kučana, Peterleta in Rupla v Ljubljani
Slovenija odločno za pogajanja od samostojnosti pa ne odstopa
LJUBLJANA — Že dva dni naj bi bilo v veljavi premirje, vendar pa je vojna nevarnost vse bližja. Včeraj dopoldne se je iztekel ultimat štaba vrhovnega poveljstva Slovniji, le nekaj minut zatem pa so zatulile alarmne sirene. In v takem vzdušju, prvič tudi v spremstvu obodoženih pripadnikov specialnega odreda policije, se je včeraj dopoldne začela tiskovna konferenca naj višjega slovenskega vodstva s predsednikom Kučanom na čelu, ob njem pa so bili še predsednik parlamenta Bučar, ministrski predsednik Peterle, zunanji minister Rupel in minister za informiranje Kacin.
Predsednik Kučan je prisotne seznanil z odgovorom predsedstva in slovenske vlade načelniku štaba vrhovnega poveljstva oboroženih sil generalu Adžiču in zveznemu sekretarju za ljudsko obrambo generalu Kadijevi-ču, v zvezi z ultimatom, ki ga je posredoval komandant vojaške obveščevalne službe general Negovanovič predvčerajšnjim. Kučan je povedal, da je stališče Slovenije, da je v teh razmerah najpomembnejše, da se spoštuje ustavitev bojev in da so v Sloveniji temu cilju podrejene vse dejavnosti.
V odgovoru je tudi zapisano, da je mogoče vse ultimativno postavljene zahteve reševati s političnimi dogovori. Tudi republiška skupščina je na svojem nočnem zasedanju potrdila, da se še naprej zavzema za uveljavljanje svojih odločitev na političen in demokratičen način. Prav agresija JA pa je tak način, ki je lasten demokratičnemu svetu, onemogočila. Ob vsem tem pa tako predsedstvo kot vlada Slovenije še naprej poudarjata, da je vsa vprašanja treba reševati z pomočjo pogovorov. Seveda pa je za Slovenijo pri tem temeljni pogoj ustavitev ognja in prekinitev spopadov, ki jih je izzvala agresija na ozemlje Republike Slovenije, ob tem pa tudi pripravljenost JA, da se njene enote umaknejo s položajev in komunikacij ter vrnejo v vojaš-
Slovenski predsednik je tudi poudaril, da sklep ZIS, na katerega se vojska sklicuje in s katerim opravičuje svojo brutalno agresijo na slovenskem ozemlju, spregleduje, da je po odločitvi skupščine Republike Slovenije in razglastivi samostojnosti in neodvisnosti Slovenija samostojna in suverena država in da so organi te države predlagali, da se režim na mejah ne sprmeni. Tako naj bi enote JA še naprej ostale na zelenem pasu izven mejnih prehodov kot doslej.
Kučan je tudi spregovoril o pogovorih v Zagrebu, kjer je trojki iz ES obljubil, da bo odgovore Slovenije posredoval, do včeraj do 17. ure. Povedal je, da je skupščina potrdila njegova stališča in pozitivno odgovorila na prvi dve zahtevi ES, v zvezi z izvolitvijo Mesiča pa pojasnila, da je slovenski predstavnik dr. Drnovšek že 15. maja glasoval za Mesiča, od takrat pa se to stališče ni spremenilo.
Predsednik parlamenta Bučar je prisotnim spregovoril o izrednem nočnem zasedanju slovenskega parlamenta. Povedal je, da je bilo dogajanje izredno naporno, zaradi diverzantskega napada pa je del noči celo preživela v kleti. Predsednik Slovenije je moral poslancem poročati o delikatnih pogajanjih v Zagrebu in odstraniti vse dvome, da slovenski interesi tam niso bili prizadeti in da Slovenija nikakor ni pristala na suspenz ukrepov o osamosvojitvi temveč le na začasno zamr-tnizev nadaljnjih osamosvojitvenih korakov. Po skoraj šestih urah je skupščina v celoti podpdrla vse, kar je slovensko predsedstvo zastopalo v Zagrebu na pogovorih s predstavniki ES.
Predsednik slovenske vlade Lojze Peterle pa je povedal, da je vladni vojni kabinet ocenil razmere v zdravstvu, gospodarstvu, preskrbi in prometu. Ugotovljeno je bilo, da za zdaj ni prišlo do bistvenega skrčenja proizvodnje in tudi izvoz v večini primerov poteka tako kot doslej. Umirila se je tudi preskr-
bovalna mrzlica, sprostile pa so tudi nekatere razerve in vsaj zdaj niti ne razmišljajo o omejitvah. Večje so težave v prometu, medtem ko pri zvezah za zdaj niso zabeležili večjih motenj, čeprav je prišlo do izpada nekaterih komunikacij.
Predsednik slovenske vlade je še spregovoril o tem. da obstaja zdaj razlika v grožnjah Sloveniji. Če so v petek grozili le s strelnim orožjem, pa je v ultimatu generala Negova-noviča govor o vseh (tudi kemičnih) bojnih sredstvih. Opozoril je tudi na mobilizacijo v Srbiji, v pogovoru s predsednikom vlade BiH Pelivanom pa je zvedel, da naj bi delna mobilizacija potekala tudi v Bosni in Hercegovini.
Končno je zunanji minister Slovenije Dimitrij Rupel spregovoril o pismu Jasguesu Poosu z odgovori, ki jih je sprejela slovenska skupščina, istočasno pa je tudi poročal o nekaterih pogovorih, ki jih je imel s tujimi državniki. Skoraj vsi brez izjeme so po njegovih besedah izrekli podporo stališčem, ki so bila sprejeta v Zagrebu, avstrijski zunanji minister Mock pa je Rupla seznanil z pogovori, ki jih je imel s Poosom in nemškim zunanjim ministrom Gensherjem. Govor naj bi bil tudi o posredovanju intervencijske grupe KVSE, o čemer bo govor že jutri. Tudi Gensher naj bi govoril o opazovalcih, o Sloveniji pa bodo govorili tudi v Washingtonu, kamor bo Avstrija poslala svoje zastopnike, da bi predstavili avstrijska in slovenska stlaišča do dogodkov v Sloveniji.
Včeraj je postalo očitno, da se reševanje vojne v Sloveniji, kljub konkretnim grožnjam jugoslovanske armade, morda le prenaša na politično polje. Vse več je znakov, da bo prišlo do posredovanja Zahoda, o tem pa priča tudi včerajšnji prihod predsednika jugoslovanske vlade Markoviča in namestnika zveznega obrambnega ministra Broveta v Ljubljano-	RADO GRUDEN
Sklep skupščine
Skupščina Republike Slovenije se je seznanila s poročili predsednika Predsedstva Republike Slovenije, gospoda Milana Kučana, predsednika Izvršnega sveta SKupščine Republike Slovenije, gospoda Lojzeta Peterleta, ministra za obrambo, gospoda Janeza Janše, ministra za notranje zadeve, gospoda Igorja Bavčarja in ministra za zunanje zadeve, gospoda dr. Dimitrija Rupla. Z minuto molka je počastila spomin padlih. Sprejela je naslednja stališča:
1.	Skupščina Republike Slovenije naojstreje obsoja brutalno agresijo jugoslovanske armade in zveznih organov na ozemlje Republike Slovenije in najodločneje zavrača ultimate agresorja.
2.	Skupščina Republike Slovenije izreka priznanje vsem dražvljankam in državljanom, pripadnikom Teritorialne obrambe in policijskih sil Republike Slovenije za hrabro in uspešno obrambo države.
3.	Skupščina Republike Slovenije sprejema poročila in odobrava aktivnosti Predsedstva Republike Slovenije in Izvršnega sveta Skupščine Republike Slovenije, o katerih je bila obveščena.
4.	Skupščina Republike Slovenije vztraja pri sprejetih osamosvojitvenih dokumentih in nalaga vsem državnim organom Republike, da vztrajajo pri uresničevanju sprejetih odločitev.
5.	Skupščina Republike Slovenije ponovno poudarja, da želi svoje odločitve uveljaviti na političen in demokratičen način. Nadaljnje postopke razdružitve je pripravljena izvajati sporazumno in postopoma, seveda pod pogojem, da jugoslovanska armada in zvezni organi za notranje zadeve dosledno spoštujejo dogovorjeno ustavitev bojev in se na zahteven način umakniti z bojnih položajev in komunikcij ter se vrnejo v vojašnice.
5. Skupščina Republike Slovenije soglaša s stališčem predsednika Predsedstva Republike Slovenije, izrečenim v zvezi s pogovori s predstavniki dvanajsterice v Zagrebu. Obenem poziva dvanajsterico, da v republiko Slovenijo nemudoma pošlje svoje opazovalce in tako zagotovi nadzor nad spoštovanjem sprejetih dogovorov.
LJUBLJANA —Ura je nekaj čez polnoč. Sen je ponovno trden po izredno napetem dnevu. Takrat se vžge: okrog hiše rafal za rafalom. Iz Trsta kličejo, kaj se dogaja, ker radio poroča o streljanju v mestu.
Mrzlično klicanje po telefonu, preverjanje informacij. Ministrstvo za informiranje potrjuje, da po Ljubljani agenti Kosa (armadne obveščevalne službe) krožijo v civilnih avtomobilih in streljajo vsevprek. Istočasno pa naj bi pripravljali tudi napad na slovensko predsedstvo in skupščino. Slovenska milica naj bi pred dnevi vdrla in likvidirala lokalno poveljstvo Kosa in zaplenila vrsto dokumentov. Kasneje se je izvedelo, da je imela policija polne roke dela vso noč in da sta v spopadih izgubila življenje en miličnik in en terorist.
V tem času je potekalo zasedanje slovenske skupščine, ki je bila z organizacijskega vidika pravi politični, tehnični in varnostni čudež. Milica je obvestila vse poslance na domu, osebno in na skrajno skrivnosten varnostno zagotovljen način. Seje se je od 240 poslancev udeležilo 200, ne da bi domači in tuji novinarji, ki mrzlično delajo komaj
Nenapovedano nočno zasedanje poslancev slovenske skupščine
sto metrov oddaljenem listkovnem središču izvedeli za to.
Na tej seji se je kljub izrednim razmeram razvila konfrontacija. Desno krilo Demosa je napadlo predsednika Kučana in njegovo umirjeno politiko, zahtevalo je sprejem resolucije, ki bi onemogočala nadlajnje razgovore z Beogradom. Ob 23. uri so sejo morali prekiniti, ker je prišel minister za informiranje in z njemu lastnim hladnim glasom obvestil poslance, da se okrog poslopja strelja in prihajajo novice o poletu borbenih letal JLA proti Ljubljani. Poslanci so se mirno umaknili v kletne prostore, od tod pa v klet sosednje stavbe, kjer se je razprava nadaljevala.
Za »Kučanovo linijo« se je izrekla velika večina, odločno so jo zagovarjali predsednik vlade Peterle, obrambni in notranji minister, ki sta govorila kot tehnika in ne kot jastreba. Povsem nasprotnega mnenja pa je seveda bila Grosova stranka kranjskih liberalcev, ob njej pa še nekaj desničarskih jastrebov. Končni izzid glasovanja pa je bil 198 poslancev za, 2 pa sta se vzdržala. .
Nekajkrat so popravljali, spreminjali in dodajali zaključno poročilo, oziroma točke, ki jih v celoti objavljamo in ki pomenijo obvezo za vse. Te točke je na koncu delno formuliral predsednik Kučan sam, delno pa se sklicujejo na njegov predlog. To pomeni veliko demokratično zmago slovenske enotnosti, doseženo v dosledno demokratičnem
ozračju izvoljenega slovenskega parlamenta. Tudi to je izjemno zgodovinsko dogajanja.
Dopoldne ob 11.00 Novinarji smo utrujeni, že nekoliko nervozni. Pripravlja se novinarskakonfe-renca. Na drugi strani hodnika trojka: Kučan, Bučar, Peterle. Za ljubljanske razmere pa je tokrat nekaj novega: slovenski voditelji so močno zastraženi, specialci stojijo z naperjenimi brzostrelkami, ob njih pa še osebne straže. Prizor, ki ga še nismo videli. Novinarji stojino spoštljivo in previdno oddaljeni čakamo ministra za informiranje.
Toda Milan Kučan je sproščen, prične , pogovor, kot da bi se ne zgodilo nič posebnega. Pripoveduje, kako sta se z ministrom Ruplom peljala v Zagreb, dodaja, da bi si osebno upal v Beograd, pripominja pa, da nobenega slovenskega predstavnika ne bo v tistem mestu, dokler bo Beograd napadel Slovenijo.
Predsednik Peterle pravi, da ga je mučil spanec, da pa je bilo ponoči že kar hudo, ko je moral spremljati sejo, odgovarjati, nekajkrat je kar na stolu zadremal. Samozavesten je, predsednik slovenske vlade.	BOGO SAMSA
Armada
oboroženih sil. Od vsepovsod namreč prihajajo vesti o splošni mobilizaciji Srbov pripadnikov JLA. Beograjska TV je pokazala posnetke nabornikov, o tem je obvestil bosanski predsednik slovenskega. JLA se pripravlja na nov udarec, kot ga je tudi napovedala.
Kaj bo naredila v tem ozračju trojka je težko reči.
Naročnina: mesečna 22.000 lir - celoletna naročnina 264.000 lir; v SFRJ številka 10.00 din, mesečna naročnina 230.00 din.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348
Za SFRJ: žiro račun 50101-601-85845 ADIT 61000 Ljubljana Vodnikova 133 - Telefon 554045-557185 Fax 061/555343
Oglasi: ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 120.000 lir. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasni agenciji PUBLIEST srl - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
Mali oglasi: 950 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%. Naročajo se v uredništvu Primorskega dnevnika - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-611.
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 Fax 040/772418
GORICA - Drevored 24 magglo 1 Tel. (0481) 533382 - 535723 Fax 0481/532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190
Glavni urednik Dušan Udovič Odgovorni urednik Vojimir Tavčar
Izdaja ZTT Tiska EDIGRAF
član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Že dopoldne je Kučan napovedal, da bo prispel v Ljubljano Ante Markovič. Popoldne se je to res zgodilo, toda s seboj je pripeljal tudi pomočnika obrambnega ministra admirala Broveta. Na tovornjakih, ki blokirajo dostop v predsedstvo in vlado, na drevesih in drugod so veliki napisi »Brovet izdajalec« ali JLA, kjer je iz J narejen kljukasti križ.
Že prve minute zasedanja so bile skrajno polemične, ker so Slovenci zahtevali, da se pogajajo samo z Markovičem in da naj se Brovet odstrani. To se je tudi zgodilo. Seveda ni vesti o podrobnostih, toda pogajanja so se zapletla prav okrog te ključne točke, ko je menda Markovič kar odkrito priznal, da vojski ne ukaže, da ne more narediti ničesar proti mobilizaciji. Končno so le našli nekak tehnični kompromis on so se pogajali med seboj vojaki: zmagovalca, v resnici civilista, Janša in Bavčar in Brovet toda smo o tehnični plati nekaterih izmed famoznih dvanajstih točk o premirju.
Pogajalci na eni strani: Kučan, Peterle in Drnovšek, na drugi pa sam Markovič, so pregledovali material, predvsem pa govorili o pobudi, da bi prišlo do mednarodnega nadzorstva. Trojko pa je v Beogradu sprejel Lončar sam.
• Pošastni stroj
like opisal dolgo zgodovinsko pot slovenskega naroda in vzroke njegove dosedanje nepotešenosti, a tudi ponujal odprto dlan za bratsko rokovanje z drugimi narodi južne slovanske veje, je bila v puškini cevi v rokah slovenskega vojaka krogla namenjana drugemu slovenskemu vojaku.
Danes moramo z grozo ugotoviti, koliko slovenskih fantov je tudi na drugi strani. V krvavem krstu samostojne slovenske države znova odmeva v vsej pretresljivosti verz »Slovenec že mori Slovenca, brata...« Pa ne gre toliko za človeško slepoto, pač pa za grozljiv uničevalni mehanizem, ki so ga nastavili mrtvaki v generalskih uniformah, kakor da ni dovolj strašno, če se pobijajo Slovenci s Srbi, Slovenci in Črnogorci, Slovenci in Bosanci ali Hercegovci, fantje«.ki bi se na igrišču podili za isto žogo, ki bi v gostilni pili isto pivo, ki bi na plesu škilili za istimi dekleti. Ne! Slovenec Slovenca! Naj Ljubljančan pade v Ljubljani, prestreljen s slovensko kroglo - je sklenila generalska uniforma.
Ampak mi, ki o uniformah sanjamo, kadar sanjamo o strahu, sprašujemo: Kdo ti je dal pravico, general, v čigavem imenu poveljuješ?
In zdi se mi, ko da je general slišal vprašanje in kaže krivce tudi med nami. V naši mlačnosti in nepripravljenosti, v naivnem prepričanju mnogih, da se lahko veliki zgodovinski preobrati zgodijo brez porodne krvi, predvsem pa v slepoti tistih samozvanih vidcev in vodnikov, ki krmarijo naše življenje, tistih evropskih modrecev, ki so pred dnevi razglasili, da ne priznajo slovenske in hrvaške samostojnosti in se niso zavedali, da so s tem prižgali zeleno luč za velikosrbske apetite. Ti politični analfabeti -kako jih smemo drugače imenovati? -prihajajo na Balkan gledat in ne vidijo, spraševat in ne slišijo, so pa uglajeni v ravnanju, spretni v gospodarjenju in vešči v pisanju deklaracij. Najraje deklaracij o človekevih pravicah in svobodi. Pod pogojem, seveda, da jih ima človek pravico ubogati in da je
svoboden misliti tako, kot odločijo oni.
V Evropi mrgoli strokovnjakov za vsako ped zemeljske oble, da ne govorimo o vprašanjih Sovjetske zveze, vprašanjih Daljnega in Bližnjega vzhoda, obnaša pa se, ko da ni nikdar slišala za Balkan, ko da ničesar ne ve o Srbiji, o težkem sožitju Hrvatov in Srbov, ničesar o slovenskih težnjah in njihovem občutju pripadnosti srednjeevropskemu kulturnemu in gospodarskemu prostoru. Vsak srednješolski profesor zgodovine bi jim lahko povedal, da imajo napetosti tega zadnjega časa svoje korenine globoko v zgodovini in v samem narodnem značaju teh ljudstev, da so pretresale začetek stoletja in da so silovito prihajale na dan že v prvi nesrečni skupnosti jugoslovanskih narodov, ki se je ovenčala z naslovom Kraljevine SHS. In da so se razmere v tem času strahovito poslabšale zaradi ekonomskih in ideoloških problemov in da Srbija iz nobenega zornega kota ni bliže Evropi od severnih republik.
Uvideti bi morali, da je pripravljenost Slovencev in Hrvatov na domovanje v konfederaciji nudilo Evropi vse možne garancije za ohranitev navzven nespremenjene države, ki bi obenem omogočila znotraj utrjenih meja enakopravne odnose med suverenimi in samostojnimi republikami. Kratkovidnost in strah pred nalezlji-vostjo te jugoslovanske bolezni v širšem evropskem prostoru sta kriva, da padajo žrtve pred samimi vrati Trsta, v osrčju Evrope, in to v najhujšem spopadu od konca druge svetovne vojne. Glas iz uniforme srbskega generala pa je pred nekahj urami grozil, da je to šele začetek.
Žal je za tak razvoj dogodkov v precejšnji meri kriva tudi sama Italija v
prvi osebi, ne le kot članica skupnosti, saj od poloma vzhodnoevropskih režimov ima oči samo za to, kar se godi vzhodno od Donave, kakor da je soseda izginila z obzorja. Zdaj pa si ministri natikajo čelade gasilcev, ker jim gori pred vrati!
Vse to, dragi prijatelji, pa veste sami tako dobro kot jaz. Kaj naj potemtakem rečem? Da mi pogosto prihajajo v misli številni prijatelji v Srbiji, prijatelji v Makedoniji, v Sarajevu - iz hrvaške, srbske in muslimanske skupnosti, študentski kolegi iz Črne gore. Ob misli nanje čutim, da smo drug pred drugim krivi. Pa ne vem, česa, ne vem, zakaj. Kako si bomo pogledali v oči ob prihodnjem srečanju? Kaj pa imam jaz, kaj pa imajo oni pri tem, ugovarjam. Ampak vem, da Zlo in Hudo načenjata človeka zavratno. Že pred letom ali dvema sem jasno občutil, kako se človeški odnosi v takih pogojih radi ohlajajo.
In nazadnje se mi pojavi še vprašanje: Kako pa reagira Trst? Ali mu ni nekako nerodno in odvečno? Ali si želi enotne Jugoslavije samo zaradi italijanske manjšine, da ne bi bila razpolovljena v dve državni skupnosti? Ali je v dnu duše kaj drugega in nam Slovencem zameri, da smo zakuhali to godljo in ga vznemirili ■ in pustili s praznimi trgovinami?
Tovariši, vsakdo od nas je te dni nekaj izgubil, najmanj kako iluzijo, marsikdo od mlajših je ali bo te dni odra-seL Mnogim nam je, kakor da umirajo naši sinovi. Naj bi bilo pogrebov čim manj! Naj se fantje vrnejo k svojim dekletom in staršem, možje k ženam in otrokom! Naj mrtvi generali strohnijo v arhivu zgodovine! Naj samostojna Slovenija zaživi v skupnosti svobodnih in enakopravnih evropskih držav! Naj njena zastava plapola ponosno in združuje brate vse, kar nas je sinov sloveče matere!
Velika diplomatska dejavnost Evrope za miroljubno rešitev vojne
Bosta Evropa in Amerika kmalu priznali Slovenijo?
DUNAJ, LUKSEMBURG — Mednarodna javnost vse bolj odločno zahteva konkretne ukrepe za takojšen konec agresije na Slovenijo s strani jugoslovanske armade, najbolj pa je razveseljivo dejstvo, da se evropska, pa tudi vsa druga svetovna javnost, vse bolj zaveda realnega stanja v Jugoslaviji in napoveduje poglobljeno razpravo ali pa celo direktno podporo Sloveniji in Hrvatski.
V tem oziru so emblematične trditve, ki jih je izrekel italijanski zunanji minister De Michelis v Bariju, kjer se udeležuje socialističnega kongresa. »Če se bodo nadaljevale nepravilnosti in grobosti jugoslovanske vojske v Sloveniji in če ne bo jugoslovanska vojska prenehala z agresijo v Sloveniji, ne bo drugače, kot da priznamo Slovenijo in nato Hrvatsko kot suvereno državo. Kot mi je znano, so na teh
stališčih tudi ostale zahodne evroske države, predvsem pa ZDA«. Takoj po tiskovni konferenci se je De Michelis podal v Beograd na pogovor z najvišjimi jugoslovanskimi političnimi predstavniki.
Evropska »trojka«, kot so že splošno imenovani zunanji ministri dvanajseri-ce De Michelis, Luksemburžan Poos in Nizozemec Van Den Broek, pa nadaljuje svojo intenzivno posredovalno vlogo z »blitz« potovanji na žarišča napetosti.
Prav pred odhodom v Beograd je dežurni predsednik Evropske skupnosti odposlal vrsto poslanic jugoslovanskim politikom in sicer predsedniku zvezne vlade Markoviču, slovenskemu predsedniku Milanu Kučanu in hrvatskemu predsedniku Tudjmanu. Od zveznega predsednika je zahteval,
naj dosledno spoštuje tri točke, za katere se je že obvezal pred 24 urami, od Kučana je zahteval naj takoj odpošlje svojega člana predsedstva Jugoslavije (Drnovška) v Beograd na izvolitev novega predsednika Mešiča, od Tudjma-na pa je zahteval, naj zastavi ves svoj vpliv, da se te tri točke dosledno izvajajo.
Sicer pa se, vsaj do včerajšnjih popoldanskih urah, uradno stališče Evrope do jugoslovanskega problema še ni spremenilo, pa čeprav se, kot je dejal že De Michelis, napovedujejo velike novosti.
Tudi ostale evropske države so se aktivno angažirale za rešitev vojne. Sosednja Avstrija je celo posredovala na več področjih. Od pravzaprav majhnega lokalnega, a bistvenega za razumevanje pristopa te države do vojne - v avstrijskih obmejnih občinah
so zbirali zdravila in jih nato izročili obmejni milici - do meddržavnega diplomatskega. Odločila se je namreč, da ne umakne svojih čet z meje (za kar je beograjska vlada protestirala), napovedala aktivacijo drugega stadija mehanizma o varnosti in sodelovanju v Evropi, avstrijski kancler Vranitzky pa je po zaključku vladnega sestanka o kflfcnem stanju še kar odkrito kritiziral zadržanje Evrope do vojne v Sloveniji, češ da »še ni jasnosti idej in hotenj, saj vztrajajo pri enotnosti Jugoslavije in ne jemljejo resno slovenske in hrvatske želje po samostojnosti. Vranitzky je ob koncu še dejal, da »čuti veliko simpatijo do Slovenije...«
Medtem se bo danes nemški zunanji minister Hans Dietrich Genscher v svojstvu dežurnega predsednika KVSE podal v Beograd in Ljubljano
na posredovalno akcijo. Ta obisk spada v okvir priprave prvega sestanka KVSE, ki bo po vsej verjetnosti v sredo v Pragi.
Vse bolj zanimivo je zadržanje ZDA, ki se z izredno togega, ki ga je še 'pred dnevi zagovarjal Baker in ki ni odstopal od enotne in federativne Jugoslavije, premika na bolj odprto do Slovenije. Na včerajšnjem srečanju jugoslovanskega zunanjega ministra Budimi-ra Lončarja z nemškim, nizozemskim in ameriškim veleposlanikom Warre-nom Zimmermanom, je namreč slednji potrdil prejšnje zadržanje ZDA do ju-oslovanskega problema, vendar pa še odal, da se stanje naglo spreminja in da ni nujno, da to zadržanje ostane nespremjeno.
Tudi nekatere države vzhodne Evrope (Romunija, Madžarska, ČSR) z naklonjenostjo gledajo na novo samostojno Slovenijo.
Tujci naglo iz Zadra...
ZADAR — »Morda to ni beg, prav gotovo pa je naravnost epični eksodus.« Tako je dejala natakarica v nekem baru v Zadru, ki je še dodala: »Za vsakega novega turista, ki pride, jih je deset, ki odidejo domov. In to se dogaja že teden dni.«
»Vsega so krivi Slovenci,« je svojo analizo nada-ljavala natakarica, »ker niso hoteli sprejeti pogajanj« (!?)■ »Jugoslavije sedaj ni več. Sedaj smo mi Hrvati ostali sami«. V teh nekaj stavkih, ki jih je zabeležil italijanski časnikar tiskovne agencije ANSA, opažamo vso protislovje in zmedenost, ki vlada med ljudmi na Hrvatskem. Po eni strani vihrajo zastave s šahovnico samostojne in suverene Hrvatske, po drugi pa je ta dvoumen odnos do države, ki je prav tako postala suverena in samostojna. Želja po samostojni Hrvatski je prisotna povsod, saj domačini na vsakem vogalu nazdravljajo svoji mladi državi.
Napetost se iz dneva v dan veča tudi na Hrvatskem, to napetost pa občutijo tudi turisti, predvsem nemški in italijanski, ki se z izrednimi italijanskimi in dalmatinskimi trajekti - redne proge z Ancono in Pescaro so namreč ukinjene - vračajo domov. V dalmatinskih turističnih središčih vztrajajo še zelo redki turisti, vendar pa se čutijo vse bolj ogroženi in osamljeni. Očitno so slabo načrtovali svoje počitnice...
Po dramatičnem razpletu se v Italiji spreminja dosedanje stališče
Stranke za priznanje Slovenije
RIM — Italijansko obrambno ministrstvo stalno nadzoruje razvoj položaja na meji s Slovenijo. Minister Rognoni je potrdil, da so vojaške enote v obmejnih krajih v pripravnem stanju, vendar doslej se še ni pokazala potreba po kakšni večji mobilizaciji. Rognoni je povedal tudi, da Italija z zaskrbljenostjo sledi dogodkom v Sloveniji in na Hrvaškem, vendar izključuje kakršen koli poseg vojske. »Problem je političnega značaja, zato ga morajo kot takega tudi reševati. Do nove ustavno politične ureditve Jugoslavije mora priti s pogajanji in ne z grobim nasiljem.«
Senator Stojan Spetič je predsedniku vlade in zunanjemu ministri De Michelisu naslovil interpelacijo. Spetič utemeljuje, da jugoslovanska vojska skuša s silo zatreti željo po demokraciji, ki jo je izrazilo slovensko ljudstvo. Stališča Evropske skupnosti, ZDA in same Italije so bila enostransko tolmačena in jih je jugoslovanska vojska zlorabila kot alibi za nadaljevanje nasilja. Spetič zato sprašuje predsednika vlade, ali ne meni, da bi moral takoj začeti
postopek za priznanje slovenske in hrvaške republike, ki bi pripomoglo k ponovni vpostavitvi dialoga in postopnemu vključevanju suverenih držav v zvezno strukturo. Senator Spetič še vabi, naj italijanska vlada podpre predlog, da se v Slovenijo in na Hrvaško pošlje parlamentarne opazovalce za nadzorstvo nad izvajanjem dogovorov.
Tajnik liberalne stranke, ki je v bil preteklih dneh v Ljubljani, je včeraj o položaju v Sloveniji poročal tudi predsedniku republike Cossigi. Altissimo je bil zelo kritičen do zadržanja italijanske diplomacije. »Ni prvič, da naša diplomacija podcenjuje želje narodov po demokraciji in samoodločbi. V konkretnem primeru Slovenije pa se je omejila na potrditev nerazdružljivosti Jugoslavije in tako podprla tiste, ki izvajajo represijo,« je komentiral tajnik PLI. Za priznanje Republike Slovenije pa so se zavzeli tudi radikalci. Pannella, ki je bil prav tako v ljubljani, je izjavil, da je »slovenskim prijateljem napovedal, da se bo sta-
lišče Italije s časom spremenilo, in tako je tudi bilo. »Lider PSI Craxi je ob zaključku kongresa dejal, da če bi moral izbirati med tanki in pravico do samoodločanja, bi prav gotovo izbral slednjo,« je povedal Pannella.
Dolgoletni predsednik demokrščanske internacionale Flaminio Piccoli je prav tako podprl zahtevo po priznanju Slovenije in Hrvaške. »Menim, da nihče ne ogroža mejnih držav, jugoslovanska vojska igra dvojno igro, kajti za vsakim državnim udarom se skrivajo politiki.
V Beogradu pa so včeraj manifestirali predstavniki Severno-lombardske lige. Pred zveznim parlamentom so raztegnili transparente z gesli o svobodi narodov in Evrope. Iz Ljubljane pa je včeraj prišel tudi ooziv verskega gibanja Pot, ki ga vodi pater Vinko. Gibanju Movimento popolare je naslovil daljše pismo, v katerem med drugim opozarja, naj italijanski verniki ne nasedajo napačnim informacijam o dogajanju v Sloveniji.
Mučna novinarska konferenca predstavnikov JA v Ljubljani
LJUBLJANA — Ura je nekaj minut čez 13. Smo v kasarni v Metelkovi ulici na tiskovni konferenci političnega poveljnika ljubljanskega korpusa polk. Jovana Miška in načelnika za tisk podpolkovnika Terziča Mihajla.
Gospod polkovnik. Tristo metrov od kasarne, od točke, kjer smo sedaj, sem bil 1941. leta sprejet v SKOJ. Takrat so bili v kasarni italijanski fašisti. Kako se počutite kot poveljnik okupatorske vojske?
Vmešal se je podpolkovnik, češ da imajo pravico spraševati samo novinarji, da je to politična ocena in ni vprašanje. Sledilo je zato novo vprašanje.
Gospod podpolkovnik sem novinar, dopisnik Primorskega dnevnika, kako se vi osebno počutite sedaj, kako se počutite kot okupatorski vojak. To je vprašanje, legitimno novinarsko vprašanje.
Oba visoka oficirja sta bila v očitni zadregi, nekaj sta zamomljala o ukazih, o zaščiti meje, vendar bolj potiho in nerazumljivo.
V	uvodu ste se sklicevali na humane postopke enot JLA. Je bil human način boja, ko so letala jugoslovanskega vojnega letalstva bombardirala in mitraljirala kolono civilistov, ki je stala na cesti iz Zagreba proti Ljubljani?
»Krivi so oni, ki so kolono ustavili.«
V	dvorani je hrup, saj je bilo od pregrade TO do bombardirane kolone nekaj kilometrov in je bil napad izključno teroristične narave.
Poveljstvo ljubljanskega korpusa je očitno v strahotnih težavah, celotno tiskovno konferenco je stalno preveval poziv k pomoči, k humanosti, razumevanju, treba se je pogovarjati, ne sme se streljati.
Vse enote korpusa so namreč obkoljene. Raztresene so po vsej Sloveniji od Celja pa do Primorske. Povsod so obkoljene, brez vode, hrane in zdravil, poveljstvo z njimi nima nobene zveze. Nima ne normalnih telefonskih ne ra-
dijskih zvez. V kasarni je hudo, ker ni ne vode ne elektrike niti TV zvez. Ne morejo gledati TV, ker ni elektrike, akumulatorji pa so se izpraznili. Zato so povsem odrezani od sveta in edino vez predstavlja radijski sprejemnik. Poveljnik nima povezave niti z oklop-no enoto na Vrhniki in ni vedel, da so iz kasarne odpeljali tanki.
V uvodu je polkovnik obdolžil Teritorialno obrambo, da vodi proti JLA totalno vojno, da ne spoštuje prekinje-nja premirja in da slovenskemu vodstvu omogoča popolno obvladovanje s sredstvi množičnega obveščanja, manipuliranje z ljudmi in njih napačno obveščanje. JLA je v Sloveniji nastopila, da zavaruje meje in ozemeljsko celovitost SFRJ po ukazu svojega poveljstva.
Potem pa so se vsula vprašanja. Do kraja neprijetna v zvezi z armadnim ultimatom, tako da sta se polkovnik in podpolkovnik izgovorila, da nista točno obveščena, ker pač nimata nobenih zvez. Številke o mrtvih in ujetih naj bi
bile pretirane. Toda nato je polkovnik priznal, da se je predalo nekaj desetin vojakov, nekaj stotin pa iz humanih razlogov, ker niso hoteli streljati v neoborožene civiliste. Ker je v boju tudi mariborski korpus s svojimi zajetimi, se torej številka čudovito približuje oni, ki jo je uradno sporočilo poveljstvo TO.
Na Brniku so razstrelili samo staro letalo in niso povzročili nobene škode, obtožba, da so ubili avstrijska novinarja je laž.
Poveljnik je nato ponovno povedal, da so vse edinice obkoljene, da so vse v nemogočen položaju.
Tiskovna konferenca je trajala dobro uro, odšli smo preko kasamiškega dvorišča, kjer stoje oklopna vozila z cevmi pripravljenimi na strel. Kako je padla JLA, nastala iz partizanskega boja in se pretvorila v srbsko boljše-viški mehanizem, ki se poslužuje vseh sredstev, da bi ohranil oblast. Kako vse to do podrobnosti spominja na dogodke partizanskih let slovenske zgo-
dovine'	BOGO SAMSA

	
	-
	
	
Tako so bile videti ljubljanske ulice včeraj zjutraj, v pričakovanju zapadlosti ultimata armade	(Telefoto AP)
Ljubljana v primežu varnostnih ukrepov
LJUBLJANA — Vojna v Ljubljani dobiva vse bolj konkretne oblike. Še pred dnevom ali dvema se je zdelo, kot da slovenska prestolnica ne občuti vojnih grozot, nato pa se je začelo. Ponoreli taksist, ki je streljal po Ljubljani, ostrostrelci na Delavskem domu, ki so streljali na policijski avtomobil in nato še nočne teroristične akcije po vsej verjetnosti specialcev vojaške obveščevalne službe, ki so nekaj po polnoči udarili blizu slovenske skupščine. Kdo so ti teroristi, nihče uradno ničesar ne sporoča, skoraj vsi pa menijo, da gre za vojaške obveščevalce, ki imajo povsem specifične naloge in najbrž želijo likvidirati določene osebe. Delujejo v trojkah, kot romunska Securi-tate pa ne oklevajo in streljajo tudi na civiliste.
Ponoči so teroristi napadli iz vozečega avtomobila in ubili enega pripadnika slovenske policije, ki je nato po dolgotrajnem zasledovanju avtomobil z morilcem končno ujela in morilec je v obstreljevanju tudi umrl.
Da gre zares, priča dogodek, kateremu smo bili včeraj priča na križišču med Šubičevo in Titovo ulico, v neposredni bližini slovenske skupščine. Ura je. bila točno 9.55, ko se je čez prazno križišče .zapodil neki moški. Za njim sta stekla dva pripadnika specialnih enot slovenske milice in ga na drugi stani dohitela. Takoj so pritekli še drugi policisti in s profesionalnimi prijemi neznanega moškega pritisnili ob zid in preiskali. Pri njem so našli pištolo in nekakšen ovoj, vendar pa nam ni uspelo izvedeti, kaj je bilo v njem. Škljoc-nile so lisice, moškega, ki je govoril srbohrvaško in se je izgovarjal, da je imel pištolo kar tako, »brez kakršnega koli namena«, pa so strpali v marico in odpeljali.
Da gre presneto zares, pa še bolj priča zavijanje siren ob nevarnosti letalskega napada. Nekaj pred deveto zjutraj so namreč zatulile alarmne sirene in Ljubljančanom v sončnem nedeljskem jutru naznanile, da se zdaj vojna začenja zares in to z vsemi svojimi grozotami. Po radiu so pozivali prebivalce, naj ohranijo mirno kri in odidejo v zaklonišča. Opozorili so jih, kaj je potrebno v primeru letalskega napada storiti in govorili o možnosti uporabe zažigalnih bomb. Preplah je trajal dobro uro, nato pa so se zadeve umirile, vojaška letala, ki so se pred tem dvignila iz nekaterih letališč v drugih republikah, pa so pristala na Hrvaškem.
Vse to se je poznalo v mestu, ki je grozljivo prazno. Na ulice, ki so polne pripadnikov specialnih enot milice, teritorialne obrambe in rezervnih enot, le tu pa tam zaide kak avtomobil, ali pa kolesar. Sprehajalcev ni, edine žive duše, ki krožijo po mestu, pa so številni novinarji, snemalci in fotoreporterji, ki so z vseh strani prihiteli v slovensko prestolnico.
V mestu so zaprti praktično vsi lokali. Ali je to zato, ker je bila včeraj nedelja ali pa zato, ker mestu grozijo letalski napadi in teroristične akcije, ne vemo, toda že v prejšnjih dneh je bilo zvečer težko najti odprt lokal, kjer bi bilo mogoče kaj zaužiti.
Pri tem predstavlja izjemo le vrt hotela Hollyday-Inn, kjer je skoraj večji novinarski vrvež kot v tiskovnem središču v Cankarjevem domu. Pogovori, komentarji ugibanja o tem, kako in kdaj se bo položaj razpletel, so edina tema, o kateri se razpravlja. Za zdaj je več takih, ki se nagibajo k hitremu zaključku sovražnosti in hitri vzpostavitvi miru, ki si ga v tem trenutku poleg vseh drugih najbolj nedvomno želijo prebivalci Slovenile. (rg)
Včeraj množična manifestacija na Trgu Unita
Za suverenost in mir
Nočemo tankov v Evropi - Basta coi carri armati in Europa, Čas je za čisto politiko, za spoštovanje pravic ljudstva, Solidarnost Sloveniji, Frei free li-bera svobodna Evropa: to je le nekaj izmed številnih gesel, ki smo jih zapazili na transparentih in tablah med včerajšnjo vsedržavno manifestacijo na Trgu Unita v Trstu v podporo Sloveniji v teh težkih trenutkih. Na tleh, med v polkrogu postroj eno množico obeh narodnosti so bili razporejeni prapori in zastavice organizacij, ki so priredile oziroma pristopile k demonstraciji, iznad ljudi pa sta se dvigali poleg drugih tržaška in slovenska zastava, ki jo je vihtel mladinec in nato pritrdil h govorniškemu odru.
Za shod so dala pobudo vsedržavna vodstva ARCI, ACLI, Združenja za mir in Mladinske levice ter Zveza slovenskih kulturnih društev v Italiji. K manifestaciji pa so pristopile in pozvale k udeležbi naslednje slovenske organizacije in stranke: SKGZ, SSO, SSk, Slovenska komisija PSI, Slovenska komponenta DSL, Kmečka zveza, Slovenska prosveta, ZSŠDI. Poziv k udeležbi in pristanek na pobudo so dale, kot smo že pisali, tržaška federacija PSI, deželno in pokrajinsko vodstvo DSL, deželno vodstvo Zelenih. Demonstraciji so dali svoj pristanek med drugimi tudi tržaški župan Franco Richetti, predsednik Pokrajine Trst Dario Crozzoli, Slovenska zamejska skavtska organizacija, frančiškani iz Assisija, Tržaški odbor "Salaam, otroci oljčne vejice". Posebno sporočilo sta poslali Gibanje za komunistično obnovo in Gibanje za demokracijo "La Rete".
Potek celotne pobude sta usklajevala Gianfranco Schiavone v zastopstvu Združenja za mir in predsednik Svetovnega slovenskega kongresa Bojan Brezigar, ki je med drugim prebral tudi skupni dokument.
Prvi je spregovoril vsedržavni koor-dninator Mladinske levice Gianni Cuperlo, ki je v začetku svojega posega dejal, »da smo se danes zjutraj zbrali, da bi obsodili na najbolj jasen in popolen način vojaški poseg, ki se je dogodil le nekaj kilometrov izven
Nekaj občutkov in misli udeležencev manifestacije na Trgu Unita
Ko govorijo tanki, m dialoga
Medtem ko so se na podestu pred občinsko palačo vrstili govorniki, smo se pomešali med manifestante, da bi od njih izvedeli, s kakšnimi občutki so prišli na Trg Unita in kakšne misli se jim prepletajo ob teh težkih trenutkih. Naj takoj zapišemo, da so vsi intervjuvani Slovenci in Italijani pretreseni ob dramatičnem zapletu dogodkov. Streli, bombardiranje, protiletalski alarmi se ne slišijo v Trstu, vendar je v srca vseeno legla svinčeno težka mora vojne, smrti, nasilnega uničevanja. Toda poglejmo, kaj so nam ljudje povedali.
Sergio Romanelli, javni funkcionar: »Mi Tržačani, ne govorim seveda o tistem delu Trsta, ki cinično uživa ob razpadu Jugoslavije, sledimo tej drami bolj čustveno in boleče od drugih Italijanov, ker imamo onstran meje veliko prijateljev, veliko jih ima tudi sorodnike, poznamo in ljubimo te kraje. Prav zato so naše informacije in ocenjevanje dogodkov bolj točni od onih, ki so jih izdelali v Rimu ali EGS. To še enkrat dokazuje potrebo po taki Evropi, ki sloni na deželah in narodih in ne na vladah. Po Evropi, ki rešuje globalne probleme ob ohranjanju kulturnih in jezikovnih različnosti, ki so izvirno in osnovno bogastvo Evrope. In to naj velja za vse evropske države, ne le za članice EGS, od baskovske dežele do Vzhoda. Problem izvirne kulture in njene nadnacionalne organizacije mora biti rešen: pojem države, ki nasilno vpenja narode v jarem, v' sodobni zgodovini nima več prostora.«
Marija Glavič, upokojenka: »Nikoli si nisem mislila, da bo lahko prišlo do česa takega. Po mojem mnenju so za dogajanje krivi Zapad in ZDA, ki toliko govorijo o demokraciji, v slovenskem primeru pa niso ustrezno posegli.«
Marino Vocci, predsednik Krožka Istria: »Ko govorijo tanki, je dialog nemogoč. Najprej naj se torej konča vojaška akcija, nato pa naj vse prizadete strani, ob avtonomiji in brez na-
cionalnih partikularizmov, z razumom iščejo mirno in demokratično rešitev. Pri tem se je treba zavedati, da je manjšina kot najšibkejši, a istočasno tudi najbolj osveščen del civilne družbe pred nevarnostjo, da se postavi pod vprašaj ne le njeno vlogo, temveč v perspektivi celo njen obstoj kot politični, gospodarski’ in kulturni subjekt v Evropi narodov in dežel, v Evropi, kjer naj bi prevladala spoštovanje različnosti in predvsem toleranca, ne pa volja vlad. Naj še dodam bridko ugotovitev, da bo naraščanje števila žrtev samo večalo razdalje in razdor in da bomo to breme morali nositi še dolga leta.«
Fausto Monfalcon, član pokrajinskega vodstva Gibanja za komunistično obnovo: »Z udeležbo na tej manifestaciji sem hotel izpričati svoje prepričanje, da ima slovenski narod pravico do avtonomije in suverenosti v okviru nove Jugoslavije.«

W 1

Pavel Fonda, psihoanalitik: »To je
zgodovinski trenutek v Sloveniji, ki v teh dneh dosega suverenost svojega naroda, kar je dokončen akt, da postane enakopravni partner evropskih držav. Nobenemu narodu ni bila samostojnost podarjena, saj iz zgodovine vemo, da nadvladujoči narodi vedno skušajo z grobo silo preprečiti, da bi se podrejeni osamosvojili. Zdi še mi nadalje, da skuša Slovenija, kolikor ji je to mogoče, doseči svoj cilj s čim manj žrtvami.«
Gianni Giovanni, uradnik: »Za vse
narode Jugoslavije je to, kar se sedaj dogaja, zelo hudo. Slovenija in Srbija sta kot zaročenca, ki sta se prej ljubila, sedaj pa si vtikata prste v oči. To dokazuje, da se zadnja desetletja ni krojila prava zgodovina. Sicer pa sem mnenja, da ločevanja, cepitve in cefranje države ne koristijo nikomur. Potrebna bi pač bila močna država, tako kot je bil nekoč avstro-ogrski imperij. Ko pa so se narodi začeli osamosvajati, smovideh, kaj to pelje: v razpad države. Pri vsem tem si upam trditi, da če bi države EGS in ZDA res hotele ustaviti spopad, bi to lahko storile. Poslale bi enote OZN v Beograd, Zagreb in Ljubljano in bi bil mir. Očitno pa jim je prav tako...«
Graziella Gregorič, upokojenka: »Načelno nisem za odcepljanja, pa naj bo na kateremkoli koncu sveta. Sem pa tudi odločno proti vojni. Zelo hudo mi je, ker vidim, da gredo ideali moje generacije, to so mir, bratstvo in enotnost, po vodi. Pa ne samo na tem kraju sveta. Res, zelo težko mi je pri srcu.«
Sonia Sandrigo, uslužbenka pri mestnem muzeju: »Bojim se možnosti, da bi v konflikt bile vpletene tudi druge države, med njimi Italija in Avstrija. Mislim vsekakor, da za njim ni le osamosvojitev Slovenije, ampak predvsem mednarodni interesi in koristi kapitala. Poseg Beograda obsojam, obenem pa se mi zdi, da bi Slovenija in Hrvaška lahko pred tem posredovali in iskali mirno rešitev.«
Darij Jagodic, član slovenske komisije PSI: »Najti je treba izhod iz te
nastale razmere'velike sile z italijansko vlado vred, češ, pri reševanju bistveno enakih problemov se poslužujejo dvojnih meril. Po eni strani podpirajo uveljavljanje pravice po samoodločbi, po drugi strani pa tisto "realpo-litik", ki naj bi pomenila sredstvo za doseganje neke stabilnosti, toda kakšna je lahko stabilnost, na katere osnovi je odrekanje pravice do samoodločbe? Kakšna je lahko nacionalna enotnost, ki jo označuje napadanje na pravice posamičnih narodov? Kdo lahko odreka pravico do samoodločbe slovenskemu narodu, ki je to zahteval s plebiscitom, se je nadalje vprašal Passuello in poudaril vselej veljavno načelo ACLI, da se je treba boriti za dosego miru z dialogom, s pravičnostjo, brez nasilja. Zaradi tega je združenje italijanskih krščanskih delavcev ACLI docela solidarno s Slovenijo, tudi zato, ker so tudi Slovenci kristjani, katoličani, katoliški delavci. Ob tem je omenil papeža, kako se je z besedo in molitvijo zavzel za vzhodnoevropska ljudstva, brate in sestre, kot še za slovenske in hrvaške sestre in brate, a sicer za vse, tudi tiste, ki izvajajo nasilje nad sobrati. Franco Passuello je med drugim še naglasil, da nima nihče pravice, zahtevati od Slovencev, da se odrečejo vsemu, za kar so se izrekli in za kar se zdaj bojujejo, in da je potrebno tržaško manifestacijo vsedržavnega zadiha preleviti v konkretno obvezo.
V sklopu manifestacije za zopetni mir v Sloveniji in Jugoslaviji so zbirali tudi denarna sredstva, ki jih bodo namenili Centru za nenasilje v Ljubljani. Ob kraju prireditve jih je bilo zbranih za en milijon lir, toda še takrat, ko smo zapuščali Trg Unita, se je marsikdo prijavil k nabirki.
našega mesta in s katerim so hoteli odstraniti in izbrisati suverenost slo-
venskega naroda.« Cuperlo je nadalje dejal, da »izbira moči in vojaške intervencije ne more najti nikakršnega opravičila s strani mednarodne skupnosti in slehernega svobodnega posameznika.« Prav tako ni mogoče » dušiti volje narodov, ali pa jih prisiliti, da živijo v sistemu, kjer vladajo takšni odnosi, ki ne spoštujejo načela priznavanja suverenosti slehernega naroda.« Cuperlo je v svojem nagovoru dejal, da nima smisla vstrajati pri nečemer, česar ni več, saj »Jugoslavije, kot smo jo poznali, ne obstaja več.« Ob obsodbi pa je govornik naglasil potrebo po miru in dejal: »Tu smo tudi zato, da potrdimo, pred dramo, ki prizadeva ljudi, ki živijo v naši bližini, moč dialoga in politike razuma in odklanjanja nasilja.«
Vsedržavni predsednik konfederacije ARCI Giampiero Rasimelli je po izrecnem poudarku, da vežeta Italijo in sosedno republiko dolgoletne vezi
prijateljstva, podčrtal, da ravno ta okoliščina toliko bolj nalaga Trstu in sploh vsej državi dolžnost o globljem posluhu za trpljenje slovenskega naroda, ki noče nič drugega kakor pravico do samoodločanja, ki želi neodvisnost in suverenost, ki se zavzema torej za priznanje tiste neposredne pravice, ki je iznad vsakega ustavnega določila. Zdaj smo na pragu nove vojne, je nadaljeval govornik in ožigosal uradno politiko Evrope, o kateri je dejal, da stremi za nekakšno stabilizacijo, ki pa dosega ravno nasprotne učinke. Evropa naj prevzame novo, pravo, tvornejšo vlogo v mednarodnem procesu pomirjevanja in vzpostavljanja resničnega demokratičnega sožitja in naj se zoperstavi destabilizacij ski liniji, ki gre, kakor je poudaril, od Trsta pa do Vladivostoka in dlje do Pacifika. Ta moment, ko teče v Sloveniji kri, je nevaren za ves svet, zato morajo Evropa in njene nadnacionalne institucije uveljaviti svoja demokratična načela; evropska politika mora, skratka, narediti kakovosten skok. Prispevek k
terftu naj pride torej tudi iz Trsta, s te manifestacije naj izide odločen odgovor tistim, ki gredo nad slovenski narod z brezglavo logiko nasilja.
Zatem se je priglasil k besedi Miroslav Košuta v slovenščini. Njegov govor, ki so ga prečitali tudi v italijanskem jeziku, priobčujemo na drugem mestu.
Kot zadnji je stopil na govorniški oder pred tržaškim županstvom vsedržavni predsednik ACLI Franco Passuello. Premirje je krhko, stanje dramatično, je začel in podčrtal veliko odgovornost, ki jo imajo po njegovem za
krize, vendar ob spoštovanju sklepov slovenskega parlamenta in volje Slovencev, ki so se plebiscitarno izrekli za samostojnost.«
Samo Pahor, predstavnik društva Edinost: »Obžalujem, da tujemu javnemu mnenju niso bile dovolj jasno in razločno izpostavljene ustavne kršitve, ki so jih zagrešili zvezni organi. Od odvzema avtonomije Kosovu in Vojvodini do neizvolitve Stipeta Mesiča.
Tudi ni bilo dovolj glasno in jasno poudarjeno, da so zvezni organi lagali, ko so trdili, da je odcepitev neustavna, medtem ko je jasno predvidena v zvezni ustavi. O današnji manifestaciji pa naj povem, da je glede števila udeležencev daleč pod pričakovanju.«
Marjan Dolgan, upokojeni novinar Primorskega dnevnika: »Zelo sem zaskrbljen, še posebno po zadnjem ultimatu -generala NegovanoviČa, ki po tonu in grožnjah spominja pravzaprav na Sadama.«
Boris Kobal, režiser: »Že 15 let živim, nied Trstom in Ljubljano, kjer je moje Stanovanje prav nasproti palače izvršnega sveta in si torej lahko misliš, da je povsem obkoljeno in zabarikadirano, saj bo to področje, v primeru bombnega napada, ena prvih tarč. Ne vem, kfjaj in če se bom vrnil v Ljubljano. O dogajanju pa si upam trditi, da je ena od naj večjih sramot takoi-menovanih zahodnih demokracij. Slovenska vlada je po mojem bila vsekakor pred življenjsko izbiro, ki lahko izgleda tudi poteza »iz obupa«, vendar zgodovinski spomin na samostojnost se nam je nabiral od Trubarja naprej in enkrat je pač moralo priti do njegove realizacije, ne glede na posledice. Prosim, napiši še to: če me teritorialci
potrebujejo kot prostovoljca, grem takoj.«
Tanja Ukmar, univerzitetna študentka: »Zelo sem pretresena ob dogodkih v Sloveniji, za katero sem vsekakor stoodstotno prepričana, da ima pravico do odcepitve. Čeprav sem načelno proti vojni, začenjam v teh dneh razumevati, da se za svojo zastavo lahko žrtvuje tudi življenje. Seveda, mi v Trstu gledamo nekoliko idealistično, za razumevanje realnih razmer bi bilo treba živeti sredi dogajanja. Kje so rešitve? Po mojem samo na mednarodni ravni.«
Borut Race, univerzitetni študent:
»Na Jugoslavijo sem bil vedno zelo navezan, verjel sem v enotnost in bratstvo jugoslovanskih narodov, tako da me je sedaj vedenje obeh strani skrajno razočaralo, saj vodi v propad države in idealov, na Jkaterih je nastala. Res je, da bi na mednarodni diplomatski ravni morali storiti veliko več, vendar sem prepričan, da je rešitev lahko le notranja, v ppbotanju jugoslovanskih narodov, vse druge so umetne. V ta izhod še ved.no verjem in upam.«
Elena Legiša, prodajalka: »Prevevata me obup in žalost. Na eni in drugi strani bi morali preprečiti prelivanje krvi, kajti zame je nesmiselno, da umirajo ljudje, ne glede na njihovo narodnost. Življenje in smrt nimata narodnostni, vsakega fanta, naj bo Slovenec, Hrvat, Srb, Makedonec ali Albanec, čakajo doma mati, oče, zaročenka.«
Zbrala NADJA FILIPČIČ
Fotografije Mario Magajna
Skupen dokument z manifestacije na Trgu Unita
Na včerajšnji VSEDRŽAVNI MANIFESTACIJI ZA MIR IN SPOŠTOVANJE SAMOODLOČBE SLOVENSKEGA NARODA na Trgu Unita so-predstavili skupen dokument, ki ga je prebral predsednik Slovenskega svetovnega kongresa Bojan Brezigar. Besedilo obljavljamo v celoti:
Izražamo osuplost in zaprepaščenost ob človeških žrtvah, trpljenju in uničenju, ki jih je povzročil brutalni vojaški poseg jugoslovanske armade v Sloveniji. Prizadetemu prebivalstvu ob takih težkih dogodkih naj gre naša najgloblja in naj iskrenejša solidarnost.
Z vso odločnostjo obsojamo nasilje in uporabo vojske, da bi strli in zanikali legitimne težnje slovenskega naroda, ki jih je le-ta uveljavil ob polnem spoštovanu demokracije in z miroljubnimi sredstvi.
Odločitev proglasitve suverenosti in samostojnosti Slovenije je bila sprejeta z ljudskim plebiscitom ter s skoraj soglasnim sklepom svobodno in demokratično izvoljene republiške skupščine.
Priznanje volje državljanov Republike Slovenije je neobhodni pogoj za ponovno vzpostavitev dialoga in razgovorov za bodočo politično in institucionalno ureditev, ki naj bi pozitivno odgovorila jugoslovanski krizi tudi z uveljavljanjem človekovih svoboščin ter pravic manjšin. Ob dramatičnem odvijanju današnjih dogodkov zahtevamo:
— prekinitev streljanja in konec spopadov, spoštovanje obvez po premirju ter umik enot zvezne vojske;
— vzpostavitev dialoga in pogajanj za mirno rešitev krize v doslednem spoštovanju odločitev o suverenosti in samostojnosti Slovenije in Hrvatske;
—	zavzetost in prizadevanje mednarodne skupnosti pri iskanju novih sporazumnih rešitev krize ob zavračanju hegemonističnih in centralističnih naklepov;
—	od italijanske vlade zahtevamo naj si prizadeva v vseh mednarodnih forumih za mir v osrčju Evrope;
—	zahtevamo nadalje spoštovanje Osimskih sporazumov in solidarnostno -zavzetost vprid italijanske skupnosti v Sloveniji in na Hrvaškem.
Dokument so podpisali:
MILOŠ BUDIN za slovensko komponento DSL EDI BUKAVEC za Kmečko zvezo GIANNI CUPERLO, koordinator Mladinske levice IVO JEVNIKAR za Slovensko skupnost JURIJ KUFERZIN za ZSŠDI
EZIO MARTONE, načelnik pokrajinske svetovalske skupine DSL
MARIJ MAVER za Svet slovenskih organizacij
ACE MERMOLJA za ZSKD
BRANKO PAHOR za slovensko komisijo PSI
KLAVDIJ PALČIČ za SKGZ
FRANCO PASSUELLO, podpredsednik ACLI
GIAMPIERO RASIMELLI, predsednik kontederacije ARCI
BORIS SIEGA za SDGZ
STOJAN SPETIČ, slovenski senator
Pobuda skupnega predstavništva Slovencev
Akcije za podporo Sloveniji bo vodil poseben krizni štab
Organizacije in stranke, ki združujejo Slovence v Italiji so oblikovale krizni štab, ki bo koordiniral in usklajeval vse akcije za pomoč in podporo okupirani Sloveniji. Dokon-: čni sklep je bil sprejet včeraj popoldne takoj po množični manifestaciji na Trgu Unita. Štab se sestaja vsak dan, da preuči stanje in tudi v povezavi s pristojnimi organi Slovenije ukrepa, kar je potrebno na najrazličnejših področjih.
Zamisel o oblikovanju kriznega štaba je nastala takoj po petkovi tiskovni konferenci, na kateri so predstavniki Slovencev v Italiji ugotovili nujnost koordiniranega posega v korist matične Slovenije.
Štab deluje na sedežu Slovenske kulturno gospodarske zveze, ki je dala na razpolago svoje prostore, kjer je organizirano stalno dežurstvo.
SEKCIJA DSL JUST PEGAN
iz zgoniške občine prireja
VEČER SOLIDARNOSTI Z REPUBLIKO SLOVENIJO
nocoj ob 21. uri v dvorani v SALEŽU
Udeležite se!
S sobotne okrogle mize »Biti Slovenci v Italiji« na prazniku Gibanja komunistične prenove
Težki trenutki v Sloveniji zadevajo tudi nas
Agresija Jugoslovanske ljudske armade na neodvisno državo Slovenijo je globoko odjeknila tudi na prazniku Gibanja komunistične prenove, ki se v teh dneh odvija v Ul. Flavia, nasproti občinskega stadiona. Ko smo čakali na začetek okrogle mize »Biti Slovenci v Italiji« smo imeli priložnost za številne krajše pogovore z udeleženci tega praznika. Kar se dogaja v Sloveniji in Jugoslaviji je bil predmet pogovorov pri skoraj vsaki mizi in ob vsakem šanku. Lahko rečemo, čeprav je bilo tudi nekaj nasprotnih glasov, da smo slišali splošno obsodbo takega ravnanja JLA v prijateljski Sloveniji.
O tem dramatičnem vprašanju je bil govor tudi na okrogli mizi. Najprej se je nanj spomnil voditelj okrogle mize Sergij Lipovec, ki se je vprašal, kako lahko Slovenec živi ob tej doslej najbolj odprti meji v Evropi, ki pa je v današnjih dneh tragično ena najbolj zaprtih.
Velik del svojega posega je temu vprašanju v okviru okrogle mize posvetil psihoanalist Pavel Fonda. Poudaril je, kako se prijatelji Slovenci onkraj meje borijo, da bi si zagotovili neodvisnost. In kar je pri vsem tem zelo važno, je dejal, je dejstvo, da slovenski narod s "trmo" vztraja pri svojih odločitvah, ki so tudi v nasprotju s stališči skoraj
celotne Evrope, ki ne prizna nove države Slovenije. V okviru tega razmišljanja se je Pavel Fonda obrnil tudi na situacijo naše manjšine oziroma kulture, ki vlada v mestu, ko je govor o slovenski problematiki in pri tem dodal, kako nam naši nacionalisti očitajo, kaj sploh hočemo, ko pa slovenski izvoljeni svetovalci onkraj meje sploh ne morejo govoriti v svojem materinem jeziku v Beogradu.
Ob vsem tem, kar se dogaja v Sloveniji, je dodal, se zavedamo, da tudi mi na tej strani meje doživljamo zgodovinski trenutek. To daje tudi naši manjšini moč, da ne bo sprejela prevarikacij in da se bo še naprej borila za narodnostne pravice. Vedeti je treba, da neodvisnosti ni nikoli nihče dobil zastonj: vedno se je moral boriti. Pavel Fonda je tudi govoril, kako glavni tržaški italijanski dnevnik omaloževalno prikazuje z naslovi in vsebino člankov situacijo onkraj meje. Pri tem je ugotovil, kako je to pač sad splošne tržaške mentalitete, ki je v nasprotju z mišljenjem kulturnih krogov mesta.
Solidarnost Sloveniji je izrazil tudi Benečan Izidor Predan, za njim pa tudi senator Stojan Spetič, ki je okroglo mizo zaključil.	^.S.

	

današnji televizijski in radijski sporedi
11
lllllllllllllllil
:
RAI 1_______________
9.00	Koncert: Salvatore Accar-do izvaja Mozarta
9.35	Nan.:La signora in giallo
10.25	Film: II cow boy del gran-de rodeo (dok., ZDA 1974, r. Keith Merrill)
11.55	Vreme in kratke vesti
12.30	Variete: Piacere Raiuno
13.30	Dnevnik in Tri minute
14.00	Film: Prima comunione (kom., It. 1950, r. A. Blaset-ti, i. Aldo Fabrizi)
15.35	Sedem dni v parlamentu
16.05	Variete: Poletni Big
17.40	Šport: Sredozemske igre
18.15	Nabožna oddaja
18.45	Film: La citta della tigre (fant., ZDA 1983, r. Alan Shapiro, i. Roy Scheider)
19.40	Vreme in dnevnik
20.40	Film: Cingue per la gloria (vojni, ZDA 1964, r. Roger Corman, i. Stewart Gran-ger, Mickey Rooney)
22.25	Filmske novosti
22.45	Nočni dnevnik
23.00	Tednik: Emporion
23.15	Aktualno: Larcipelago mezzogiorno
24.00	Dnevnik in vreme
0.35 Šport: EP v motonavtiki 0.55 Variete: Caribe
L, CANAL.ES
7.00	Nanizanke: La famiglia Bradford, 8.00 Simon Tem-plar, 9.00 Bonanza
10.00	Film: 13 a tavola (krim., ZDA 1985, r. Lou Antonio, i. Faye Dunaway)
12.00	Variete: Rivediamoli
12.30	Nan.: Sposati con figli
12.55	Canale5News
13.00	Variete: Estate 5
14.30	Nanizanki: Top secret, 15730 Genitori in blue jeans
16.00	Otroški variete
18.00	Kvizi: O.K. II prezzo č giu-sto!, 18.55 La verita, vmes (19.30) Canale 5 Nevvs,
19.35	Cos'6 cos'e, 20.20 Gi-rogioco
20.25	Variete: II TG delle vacan-ze
20.35	Film: L oro di Mackenna (vestern, ZDA 1969, r. Jack Lee Thompson, i. Gregory Pečk, Omar Sharif)
23.20	Variete: Maurizio Costan-zo Show, vmes (24.00) Canale 5 News
1.20	Variete: II TG delle vacan-ze
1.35	Nanizanka: Colorado
2.40	Film: 13 a tavola (pon.)
4.00	Nanizanke non stop
^ RAI 2___________________
9.00	Rubrika o židovski kulturi
9.30	Risanke
10.00	Film: Tre segreti (dram., ZDA 1950, r. Robert Wise, i. Eleanor Parker)
11.40	Nanizanka: Lassie
12.10	Nadaljevanka: La clinica della Foresta nera
13.00	Dnevnik
13.45	Nadaljevanki: Ouando si ama, 14.15 Santa Barbara
15.15	Nanizanka: Condannati a far carriera
16.10	Ena rastlina na dan
16.30	Kratke vesti
16.35	Variete: Videocomic
16.50	Film: Domenica e sempre
domenica (kom., It.1958, r. Camillo Mastrocingue, i. Mario Riva)
18.30	Vesti in Šport
18.45	Nanizanka: Hill Street giorno e notte
19.45	Dnevnik in šport
20.30	Nan.: L'ispettore Derrick
21.35	Opereta: La vedova alleg-ra, vmes (23.25) Dnevnik
0.05 Vreme, vesti in horoskop 0.10 Sredozemske igre 0.50 Film: I ragazzi del giudice Hardy (kom., ZDA 1938, r. G.B. Seitz, i. M: Rooney)
RETE 4_________________
8.00	Nanizanka: Love Boat
8.50	Nadaljevanke: La valle dei pini, 9.40 SefSorita Andrea,
10.05	Per Elisa, 10.55 Vale-ria, 11.40 Topazio
12.50	Variete: Buon pomeriggio
13.00	Nadaljevanke: Dallas,
13.55	Sentieri, 15.00 Piccola Cenerentola, 15.30 Senora,
16.10	Stellina, 17.10 La valle dei pini, 18.05 General Hospital, 18.30 Primave-ra,19.30 Febbre d'amore,
20.35	Marilena
22.30	Nanizanka: California
23.30	Film: 11 talismano della Cina (pust., ZDA 1951, r. Lewis R. Poster, i. Ronald Reagan, Rhonda Fleming)
1.20	Nanizanka: Love Boat - Per amore o per denaro
ITALIA 1_______________
7.00	Otroška oddaja Ciao Ciao in risanke ,
8.30	Odprti studio
9.00	Kviz: Urka!
10.00	Nanizanki: II mio amico Ultraman, 10.45 Riptide
^ RAI 3	|
11.00	Šport: Ski rolke, 11.30 kolesarska dirka
12.00	Film: Amore rosso (dram., it. 1952, r. Aldo Vergano, i. Marina Berti)
13.20	Drobci
44.00	Deželne vesti
14.10	Popoldanski dnevnik
14.20	Dokumenti: Sodobni mit -Glenn Gould
15.05	Prima della prima
15.35	Šport: IP v bezbolu, 16.15 SP v skokih
17.00	Film: Venere bionda (dram., ZDA 1932, r. Josef Von Sternberg, i. Marlene Dietrich)
18.45	Športna rubrika: Derby
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Drobci
20.20	Aktualno: Chi Pha visto?
20.30	Oddaja o živalih: Nella vecchia fattoria
22.25	Dnevnik
22.30	Variete: Fai la TV (Vodi Paolo Guzzanti)
23.05	Nočni dnevnik
23.50	Film: Veronica Voss (dram., NDR 1982, r. Rainer W. Fassbinder, i. Ro-sel zech, Hilmar Thate)
11.45	Odprti studio
12.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao in risanke
13.30	Aktualno: Festivalbar '91 -Zona verde
13.45	Film: La leggenda del ru-bino malese (pust., It. 1985, r. Antonio Margheriti. i. Chrjstopher Connelly)
16.00	Nanizanke: Tarzan - Silen-zio mortale, 17.00 Vietnam addio - Due gemelli in Vietnam, 18.00 Adam 12 - II truffatore
18.30	Odprti studio
19.00	Nanizanka:! guattro della scuola di polizia .
20.00	Risanke
20.30	Nan,:Classe di ferro
22.00	Film: La rivincita dei Nerd (kom., ZDA 1984, r. Jeff Ka-new, i. Pobert Carradine)
24.00	Variete: Mai dire Banzai
0.30 Odprti studio
0.45 Nanizanka: Vietnam addio
1.45	Film: La leggenda del rubine malese (pon.)
3.45	Nanizanke non stop______
ODEON__________________
13.00	Risanke
14.30	Film: Capitani di ventura (pust., It. 1961, r. Angelo
ffr TV Slovenija 1
8.50	Video strani
9.00	Mozaik. Igrajmmo se gledališče (I. Belina)
9.25	Gostovanje slovenskega baleta v Minsku
10.05	Obzorja duha (pon.)
10.25	Video strani
14.50	Video strani
16.20	Video strani
15.00	Zdravo (pon)
16.25	Sova (pon.) vmes nanizanki Polna hiša in Campion
17.55	Poslovne informacije
18.00	Dnevnik
18.05	Mozaik. Utrip
18.20	Zrcalo tedna
18.35	Spored za otroke in mlade: Knjižna novost, 18.45 Radovedni Taček - Kralj (i. Nace Simončič, Marko Okorn, Miran Čanak)
19.05	Risanka in TV okno
19.30	Dnevnik in vreme
20.05	Drama: Nore gobe (Pavao Pavličič, r. Snježana Tri-buson, i. Ksenija PajiČ
22.00	Dnevnik in vreme
22.20	Video strani
22.25	400 let slovenske glasbe
23.10	Sova, vmes nanizanki
Simpsonovi in Campion 0.30 Video strani
Dorigo, i. Mario Petri, VVandisa Guida)
16.00	Film: II deserto dei tartari (dram., It. 1976, r. Valerio Zurlini, i. Jacgues Perrin, Vittorio Gassman, Giulia-no Gemma)
18.30	Kabaret: Fiori di zucca
19.30	Risanke
20.30	Film: Ouella carogna dell -ispettore Sterling (krim., It. 1968, r. Emilio Miraglia, i. Beba Lončar, Henry Silva)
22.00	Reportaže in dokumentarci: Elitni šport
22.30	Film: Le ore delPamore (dram., It. 1963, r. Luciano Salce, i. Ugo Tognazzi, Emanuelle Riva)
TMC____________________
8.30	Risanke: Snack
9.00	Nanizanke: La famiglia Partridge, 9.30 I giorni di Brian, 10.30 Truck Driver -I giganti della strada
11.30	Rubrika: Ženska TV
13.00	Dnevnik in šport
13.40	Nadaljevanka: Gabriela
15.00	Film: F.D.R. ultimo anno (biog., ZDA 1980, r. Antho-ny Page, i. Jason Robards, Eileen Heckart)
PIP) TV Koper________________
16.00	Športni pregled
18.30	Risanke
18.50	Odprta meja: oddaja v slovenščini
19.00	TVD Stičišče
19.25	Video agenda
19.30	Otroška oddaja: Lanterna magica, vmes nanizanka Le avventure di Stanlio e Ollio
20.00	Nanizanka: Lucy Show
20.30	Poletna oddaja: Capodi-stria per amica
21.00	Slavnostni koncert ob osamosvojitvi Slovenije
23.00	TVD Novice
23.10	Nanizanka: Fantasilandia
Plr TV Slovenija 2
14.00	Tenis (prenos iz Wimble-dona)
17.00	Satelitski programi
19.30	TV dnevnik
20.00	Poljudnoznanstvena do-: kumentarna oddaja: Tun-
guzijska katastrofa
20.30	Regionalni programi TV Slovenija: Studio Ljublja-
, na
22.30	Omizje
24.00	Tenis (iz VVimbledona)
18.15	Nanizanka: Matlock - Dia-rio di un perfetto omicidio
20.00	Vesti: TMC Nevvs
20.30	Rubrika o zdravstvu: Ouando c'6 la salute
22.20	Variete: Festa di comple-'anno
23.20	Nočne vesti
23.40	Oddaja o motorjih
0.30 Film: Missione finale i- (dram., ZDA 1984, r. Ciro Santiago, i. Richard Yo-ung, John Dresden)
•telefriuu
10.45	Telefriuli non stop
15.30	Nan.: Storie del West
16.00	'Risanke
17.50	Nan.: Isole perdute, 18.20 Stažione di servizio, 18.50 Wayne and Shuster
19.20	Dnevnik
20.00	Nan.: Paper moon
20.30	Film: Gioventu perduta
22.30	Rubrika in dnevne novosti
23.00	Nanizanka: Shannon
24.00	Kronika iz parlamenta 0.30 Nočne vesti
TELE 4________________
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Iz četrtkovih srečanj; 8.40 Valčki in polke; 9.00 Otroški kotiček: Glasbeni vrtiljak; 9.30 Jaz, Mikula-letič; 9.45 Orkestri; 10.00 Pregled tiska; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 Lahka glasba; 12.00 Poletni bric-a-brac;
12.20	Šansoni; 12.40 Naši zbori: MePZ Lojze Bratuž; 12.50 Orkestralna glasba;
13.20	Narodnozabavna glasba; 13.40 Za smeh in dobro voljo; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Poletni mozaik; 16.00 Obvezna smer: Vzhod; 16.25 Hit Parade; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Klasični album: Mozart; 18.00 Slovenski film v Gorici;
18.20	Melodije; 19.20 Zaključek.
RADIO SLOVENIJA
5.00,	6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00,
11.00,	12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 21.00,
23.00	Poročila; 6.50 Dobro jutro; 8.05 Počitniško popotovanje; 8.30 Lepljenka; 8.50 Izberite pesmico; 9.05 Matineja; 9.35 Turistični napotki; 10.00 Gospodarstvo in glasba; 11.05 Izbrali smo; 12.10 Zabavni ansambli; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.35 Glasba; 13.38 Do 14.00; 14.05 Enajsta šola;
14.20	Mladi glasbeniki; 14.40 Merkurček; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije;
17.00	V studiu; 18.05 Pihalne godbe; 18.25 Zvočni signali; 19.35 Lahko noč otroci;
19.45	Zabavni ansambli; 20.00 Sotočja; 21.05 Zaplešite z nami; ,22.00 Zrcalo -dneva; 22.30 Melodije; 23.15 Nočni program.
RADIO KOPER
(slovenski program)
7.30, 14.30, 16.30 Poročila; 13.30, 19.00 Dnevnik; 6.00 Glasba za dobro jutro; 7.00 Kronika; 7.30 Dnevni pregled tiska; 7.35 Kulturni servis; 8.00 Prenos RS; 10.35 Prenos Vala 202; 13.00 Na valu Radia Koper; 13.15 V podaljšku; 14,35 Pesem tedna;
15.30	Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Jazz; 18.30 Glasbene želje po telefonu.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30,
17.30	Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.07 Almanah; 8.40 Za kratek čas; 9.00 Ugani; 9.35 Popevka po želji;
10.00	Na prvi strani; 10.40 Družinsko vesolje; 11.00 Knjižne novosti; 12.00 Glasba po željah in čestitke v živo; 14.40 Pesem;
14.45	Edig Galletti; 15.00 Komedijant;
16.00	Poletna oddaja; 16.30 Summersong;
17.00	Oddaja v živo; 18.30 Souvenir d'lta-ly; 19.00 Najlepše; 20.00 Nočni program.
RADIO OPČINE
7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja in tedenski horoskop; 12.00 Pogovor z odvetnikom in Ostali Trst (pon.); 18.00 Športni komentar; 20.00 Gremo v gledališče; 20.30 Operni odri.
Tisoči ljudi na množični enotni manifestaciji
Pogled na množico, ki je včeraj na goriškem Travniku demonstrirala proti agresiji na Slovenijo	(foto Čubej)
Več tisoč ljudi je včeraj preplavilo goriški Travnik na tihi manifestaciji, ki so jo na pobudo SKGZ priredili proti vojnemu stanju v Sloveniji in za prenehanje oboroženega nasilja vojske, v podporo neodtujljivi pravici slovenskega naroda do mirnega, samostojnega in dostojanstvenega uveljavljanja ustavnega določila o samostojnosti brez vsakršne oblike nasilnega posredovanja in z zahtevo, da bi italijanske oblasti priznale neodvisnost in suverenost Republike Slovenije. Podobno kot 20. maja 1984, ko smo Slovenci množično in strnjeno demonstrirali za naše narodnostne pravice, je včeraj Travnik spet postal prizorišče mogočne manifestacije - tokrat slovenskih in italijanskih demokratov - v podporo neodtujljivim pravicam slovenskega naroda, ki želi sam odločati o lastni usodi, brez vmešavanja in terorja okupacijske jugoslovanske armade.
Na Travnik so prišli množično predvsem Slovenci z vseh koncev Goriške, ki so tudi s transparenti izpričali svoj protest in gnev zaradi okrutnega napada na večinski del slovenskega naroda. Prišli pa so tudi številni italijanski demokrati, najvidnejši politični predstavniki z Goriškega, predstavniki javnih uprav, strank, sindikatov in številnih združenj ter organizacij.
Manifestacijo je odprl predsednik pokrajinskega odbora SKGZ za Goriško Boris Peric, ki je utemeljil razloge, zaradi katerih je zveza dala pobudo za protest, h kateremu je pristopilo na desetine slovenskih in italijanskih organizacij. Peric in podpredsednik SSO Damjan Paulin sta nato prebrala dvojezično uradno izjavo z manifestacije, ki se glasi:
»Goričani! Slovenci v Italiji zgroženi spremljamo dogajanja v Sloveniji. Z orožjem se poskuša zatreti demokratično izražena volja slovenskega naroda in to brez obzira za številne človeške žrtve.
V teh težkih trenutkih izražamo vso podporo slovenskemu ljudstvu, ki se z vsemi razpoložljivimi sredstvi zoperstavlja agresiji. Zgodovinske odločitve po osamosvojitvi, ki je bila sprejeta z demokratičnim izražanjem volje vsega prebivalstva, ni mogoče barantati s tistimi, ki teptajo s tanki človeške pravice na Kosovu, Osjeku.... in danes v Sloveniji.
Zaradi tega smatramo za nujno, da se čimprej prizna slovenska država. Le
tako se bodo Slovenci lahko še nadalje enakopravno pogovarjali z ostalimi jugoslovanskimi dejavniki, s katerimi jih povezujejo številne vezi. Pod grožnjami tankov in potem ko so padle žrtve, bi bilo namreč neumestno odstopanje od sprejetih izbir.
Slovenci v Italiji kot sestavni del slovenskega naroda in istočasno prebivalci Evropske gospodarske skupnosti, pričakujemo od javnega mnenja na krajevni in vsedržavni ravni, da podpre težnje Republike Slovenije po samostojnosti in vključevanju v mednarodno skupnost«.
Sledili so številni posegi političnih in drugih predstavnikov predstavnikov. Prva sta se oglasila goriški župan Antonio Scarano in novogoriški župan Sergij Pelhan, ki sta tudi med prvimi pristopila k pobudi za manifestacijo in jo odločno podprla.
Danes sem tu s celotnim goriškim občinskim svetom, je dejal Scarano, da izrečem solidarnost prijatelju Pelhanu,
vendar ne samo za to. Mi, ki živimo ob meji, čutimo na lastni koži dramo sosedov. Zato pozivamo italijansko vlado, naj prizna samostojnost Slovenije in naj se postavi v bran zahtevi slovenskega naroda po svobodi. Če smo branili to pravico za druge narode, zakaj ne ravnamo enako z narodom, ki nam je najbližji? Dovolj je krvi, tanki naj se vrnejo v kasarne. Ob naši meji in v Sloveniji naj zavlada mir, ki nam bo omogočil, da bomo skupaj gradili Evropo narodov.
Novogoriški župan Sergij Pelhan je prevzel mikrofon, ko se je z zvonikov cerkve sv. Ignacija oglašalo zvonjenje. Zvonovi, ki se oglašajo, je dejal novogoriški župan, ne zvonijo le Sloveniji marveč vsej Evropi. Gorici sta v tem stoletju doživeli dve krvavi svetovni vojni, sedaj začenja vojna vihrati že v tretje, sicer omejena na Slovenijo, vendar jo od blizu doživljajo tudi prebivalci Gorice. Vojne razmere postajajo naš vsakdan na obeh straneh meje,
temu pa se moramo odločno upreti vsi skupaj.
Za županoma so se oglasili še drugi politični predstavniki. Borut Pahor, novogoriški poslanec v republiški skupščini Slovenije, je ocenil, da je dogodek na Travniku v veliko podporo vsem poslancem, ki si v popolni enotnosti vseh političnih sil prizadevajo, da bi po mirni poti ohranili svobodo in suverenost Slovenije. Poudaril je presenečenje Slovenije zaradi tako počasnega reagiranja mednarodne skupnosti na agresijo in upanje, da bo večja občutljivost tukajšnje javnosti vplivala tudi na drugačno zadržanje zahodnih vlad.
Oglasili so se tudi nekateri delegati s svetovnega slovenskega kongresa. Ivan Korošec iz Argentine, delegat za Južno Ameriko, je spregovoril z velikim zanosom in se vprašal, zakaj je svet posegel za Kuvajt, ne zgane pa se za Slovenijo. Pozval je zahodni svet naj se zbudi in podpre legitimne tež-
nje slovenskega naroda po uveljavljanju svojih pravic.
Predsednik kongresne konference za FJk Janez Povše je menil, da se Slovenija ne bori samo zase, pač pa za vso Evropo in ves demokratični svet. V imenu kongresnih delegatov iz Kanade, ZDA in Avstralije je pozdravila tudi Ema Pogačar.
Na manifestaciji so spregovorili tudi goriška predstavnika v rimski ter deželni vladi in predsednik Pokrajine.
Vladni podtajnik Luciano Rebulla je dejal, da se na tej manifestaciji izkazuje spontana solidarnost do drame prijateljev v Sloveniji. Zaželel je, da bi mednarodna skupnost razumela zahteve Slovenije po neodvisnosti in da bi se te uresničile brez krvi in tankov. Obljubil je, da bo s te manifestacije ponesel v rimski parlament sporočilo v prid miru miru in da bo opozoril na potrebo po dialogu, ter dodal, da bodo z italijanske strani potrebna pogum-nejša stališča.
Deželni odbornik za zdravstvo Mario Brancati je prinesel pozdrav in pristop deželne uprave k manifestaciji. Poudaril je, da je Furlanija - Julijska krajina že od vsega začetka za avtonomijo in samostojnost Slovenije ter pristavil, da upa, da bosta tudi Italija in Evropska skupnost čeprav z zamudo vendarle posegli v podporo samostojni Sloveniji.
Predsednik Pokrajine Gino Saccavi-ni je dejal, da je pokrajinska uprava že poslala solidarnostne izjave slovenskim najvišjim predstavnikom posegla pa je tudi v Rimu. Še nadalje se bo zavzemala za prijateljske odnose in sodelovanje ob meji ter podpirala ideale demokracije, svobode, pluralizma in spoštovanja človekovih pravic, za katere se zavzema Slovenija.
Manifestacija na Travniku se je po teh govorih zaključila, nekaj sto udeležencev pa se je nato s tranparenti spontano napotilo proti mejnemu prehodu pri Rdeči hiši, da bi s simboličnim dejanjem tudi fizično ponesli solidarnost čez mejo. Sprevod, ki sicer ni bil uradno dovoljen, so organi javne varnosti ustavili na koncu Ul. Alviano in niso dovolili dostopa do meje. Nekateri posamezniki so se vseeno prebili mimo karabinjerske in policijske blokade ter nesli prijateljsko sporočilo čez mejo, drugi pa so se zadržali v Ul. Alviano, kjer so mnogi Slovenci into-nirali Zdravico in skandirali gesla v prid samostojni Sloveniji. M.M.
Hotenje in občutki udeležencev včerajšnje manifestacije za mir
Prvi občutek udeležencev včerajšnje mogočne manifestacije za mir v Sloveniji, za uveljavljanje načel demokracije in pravice narodov do samoodločitve, v podporo samostojni Sloveniji, je, da je vse več prebivalcev Goriške, tudi pripadnikov večinskega naroda, odločno na strani Slovenije.
Menda sami pobudniki tihega shoda za mir, Pokrajinski odbor SKGZ in ustanove in organizacije, ki so se takoj pridružile pobudi, niso računali na tolikšen odziv. Razlog več pač in potrditev, da sta Gorica in Nova Gorica tako tesno povezani, da v težkih trenutkih podobno čutita. To je v zadnjem tednu prišlo še posebej do izraza. Vse več pa je tudi primerov konkretne pomoči, od pošiljatve zdravil, nudenja zdravniške pomoči, in raznih drugih oblik sodelovanja.
Med udeleženci ki so prihiteli na Travnik, tudi pod vtisom zelo zaskrbljujočih vesti, ki so se prepletale skoraj do poldneva in pod vtisom tuljenja siren ob napovedani nevar-
nosti letalskega napada, na srečo do tega ni prišlo, smo skušali zbrati nekaj vtisov. Nekaj kratkih vtisov, saj je v takih trenutkih treba le malo besed.Zabeležili smo jih nekaj. Najbrž bi podobne odgovore dobili tudi pri ogromni večini vseh, ki so včeraj prišli na Travnik, da s svojo udeležbo nedvoumno povedo da ostajajo vrednote kakor mir, človeško življenje, spoštovanje in demokracija, vrednote ki so osnova obstoja in sodelovanja med narodi. To posebej velja za predstavnike starejše generacije, težko zaznamovane z ranami in posledicami druge svetovne vojne in vsega kar je njej sledilo.
Najbrž pa bi podobne odgovore dobili tudi pri mladih, ki so svojo misli in prepričanje zelo domiselno sporočali z velikimi transparenti.
V srcih vseh so to dni podobne misli, pa tudi prepričanje, da rešitev, ki jo z uporabe sile načrtuje bivša zvezna vojska, ne bo obveljala.
Sogovornike smo iskali med Slovenci in Italijani.
Darko Devetak, uslužbenec iz Rupe je svoje občutke o trenutnem položaju in perspektivah v Sloveniji strnil v preprosto o pomensko popolno "Žalostno". "To je sramota, ki je nisem pričakoval".
Mirko Peric, upokojenec iz Gorice, bivši partizanski borec: "Nič ohrabrujočega ne vidim v tej situaciji. Nobeno vprašanje se še ni rešilo z vojaško intervencijo. Tega bi se morali zavedati tisti, ki so to zadevo zakuhali".
Zakaj in s kašnimi občutki ste prišli danes na Travnik, smo vprašali upojenega delavca Franca Bizaja iz Štmavra. Odgovor en sam, kratek a pomenljiv. "Za mir", čeprav se zavedam, da je z ljudmi, ki tega hotenja ne razumejo večkrat zelo težko sporazumevanje".
"Imam upanje, da bo politika zmagala nad uporabo sile. Prepričan sem v to, zato sem prišel". Tako Giorgio Della Vedova, iz Gorice, uslužbenec.
Luciano Sacchetti, podjetnik iz Gorice: "Imam in imamo toliko prijateljev med Slovenci in resnično si želim, da bi se enkrat te razmere uredile in to na celotnem področju. Slovenci imajo pravico da živijo tako, kakor so se odločili. To je toliko bolj pomembno, saj so nam po kulturi, stopnji razvoja, mišljenju tako blizu. So pravzaprav del nas .
"Težko spravim besedo iz sebe. Globoko sem pretresen. Kar stisne me v grlu. Moja starša sta bila begunca, sam pa nisem doživel strahot vojne in takih situacij. Zdaj razumem njun strah". Giancarlo Mihich, uslužbenec iz Gorice, ki je ne včerajšnjo manifestacijo pripeljal tudi nekaj let stara otroka.
Zapis bi lahko nadaljevali, vendar bi zagotovo slišali ponavljanje podobnih mnenj. Zapisali smo v uvodu, da v takih trenutkih ni treba veliko besed, saj občutke lahko razbereš tudi z obraza. Na obrazih množice na Travniku pa smo včeraj zaman iskali nasmešek.
UtJh~LLh
Prizor s pohoda proti mejnemu prehodu
P° pnktu Miga 21 (tuš čez Gorico) protiletalski alarm
Ura 9: v zaklonišča!
Nova Gorica, ki je šla predsinoči spat v evforičnem vzdušju zaradi ponovne vzpostavitve nadzorstva slovenskih organov na vseh mejnih prehodih na tem območju, se je včeraj prebudila v povsem drugačnem vzdušju. Najprej je mesto preletelo izvidniško letalo, ki je zašlo tudi čez mejo precej globoko v italijanski zračni prostor, pol ure kasneje pa so tudi tu kot po vsej Sloveniji napovedali nevarnost letalskega napada. Alarm zaradi so nato preklicali sredi dopoldneva, do tedaj pa je napetost in strah pred možnostjo res katastrofalnega razvoja dogodkov dosegla res visoko stopnjo.
Alarm so sirene dale ob 9. uri. Pri tem so ponekod ugotovili, da zavijanje ni bilo dovolj močno, tako da menda marsikdo ni slišal alarmnega signala. Vest o nevarnosti zračnega napada je kljub temu takoj dosegla vsakogar, saj so mnogi takrat poslušali neposredni prenos po radiu ali televiziji. Ljudje so reagirali z razumljivih strahom na skoraj neverjetno napoved. V Novi Gorici je poleg drugega napoved zračnega napada imela še dodatni učinek, saj so mnogi malo prej opazovali prelet izvidniškega letala in ga takoj povezali z možnostjo letalskega napada. Vsekakor se je vse odvijalo brez odvečne panike in težav. Ljudje so se zatekli v zaklonišča po stanovanjskih blokih, nekateri pa tudi v večnamenske objekte, ki jih navadno uporabljajo v druge namene, zidali pa so jih z vsemi varnostnimi normami za kljubovanje bombardiranju. Pri tem se je izkazalo, da vsa zaklonišča niso bila stoodstotno usposobljena, kar je tudi razumljivo, saj ni nihče pričakoval, da bi lahko brutalnost napada zvezne vojske na Slovenijo dosegla tako stopnjo. Na alarm so učinkovito reagirali tudi v šempetrski bolnišnici, kjer so premestili lažje bolnike drugam in poskrbeli za varnost vseh ostalih. Iz Šempetra so včeraj končno lahko prepeljali v klinični center v Ljubljano tri vojake s težjimi opeklinami, ki so bili v tanku, ki je zgorel v Rožni dolini. S tem v zvezi naj povemo, da so tudi na strehi goriške bolnišnice tostran meje postavili velik znak v obliki črke H, ki naj bi ob morebitnem napadu opozarjala, da gre za zdravstveni objekt.
Da nevarnosti tudi tostran meje ne gre podcenjevati, še posebno ne za bolnišnico tik ob meji, dokazuje včerajšnji jutranji prelet jugoslovanskega vojnega letala. Izvidnik - poznavalci pravijo, da je šlo za MIG 21 - je v italijanski zračni prostor priletel nad Kostanjevico ob 8.25 in se v njem zadržal cele štiri minute, dokler ni po zavoju nad krajem San Giovanni al Natisone preko Mirna ob 8.29 spet poletel čez mejo. Zanimivo je, da je bila radarska kontrola letališča v Ronkah v tistem času "slepa" zaradi okvare.
Po predaji zvezne vojske v Vrtojbi je bilo včeraj stanje na vseh mejnih Prehodih pod nadzorstvom slovenske
milice in teritorialne obrambe. Prijeli so tudi del skupine domnevno dvajsetih vojakov, ki so predsinoči pobegnili, ocenjujejo pa, da so nekateri še prosti. S tem v zvezi je najbrž tudi vest, da na mejnih prehodih v Devetakih in Jamljah včeraj popoldne ni bil dovoljen prehod na slovensko stran. Vojaki - očividci nam niso znali povedati, če je šlo za zvezne ali slovenske teritorialce, kar je bolj verjetno - so pošiljali ljudi spet čez mejo.
Tudi včeraj so se nadaljevala predaje skupinic zveznih vojakov in oficirjev. V Novi Gorici jih je že okrog 250, od teh 15 slovenske narodnosti, ki so jih namestili ločeno od ostalih. Z vse-
mi ravnajo povsem humano in v skladu s predpisi ženevskega sporazuma o vojnih ujetnikih, o čemer so se lahko prepričali tudi nekateri italijanski novinarji, ki so z županoma Pelhanom in Scaranom ter delegacijo SKGZ včeraj obiskali ujetnike v šoli v Solkanu. Večinoma gre za 19 do 21-letne vojake na služenju rednega vojaškega roka. Kot smo izvedeli so se včeraj nadaljevali stiki če že ne prava pogajanja za predajo preostalih enot v raznih karavlah vključno z ono na Ajševici.
Slovenska teritorialna obramba je v teh dneh pridobila dokaj pomembne količine novega orožja, ki so ga zajeli vojski. Prevzeli so tudi nekatera zelo
pomembna skladišča. S tanki iz Rožne doline in Vrtojbe so ustanovili svojo tankovsko enoto: prepoznavna je zaradi znakov s Triglavom in slovenskimi barvami na tankih. Nadaljuje se informativna dejavnost, s katero skušajo prepričati še druge vojake k predaji. Posebno pozornost posvečajo tudi razkrinkavanju in onemogočanju dejavnosti tajnih vojaških agentov, ki krožijo v civilnih oblačilih in obljubljajo ljudem to in ono za sodelovanje.
Protislovne vesti o vojski na Trnovskem ne razburjajo več. Izvidniško enoto z vozili na gumijastih kolesih so opažali na več krajih, kar je širilo razne govorice. Območje nadzorujejo te-
ritorialci, večji del enot zvezne vojske pa se je umaknil proti Vipavi. Prihod drugih enot vojske iz te in drugih smeri je tudi kaj malo verjeten zaradi cestnih blokov vsepovsod.
MARKO MARINČIČ
Na slikah nekaj ključnih trenutkov predsinočnje osvoboditve prehoda v Vrtojbi. Zgoraj: obleganje treh tankov, ki se sprva niso hoteli predati in končno predaja tankistov (foto Marinčič); veselje teritorialcev ob prevzemu prehoda (foto Wal-tritsch); dviganje slovenske zastave (foto Bumbaca)
Sinoči v Doberdobu, shod na pobudo deželne SSk
Protest in solidarnost zamejstva
Namesto ljudskega zborovanja s katerim je deželno tajništvo Slovenske skupnosti nameravalo nazdraviti mladi slovenski državi, je bil včerajšnji shod v občinskem parku v Doberdobu odločen protest proti vojaškemu posegu v Sloveniji in obenem priložnost za tzraze občutene solidarnosti Slovenčev v zamejstvu vodstvu Republike Slovenije in vsem rojakom v domovini.
Bila je to še ena pobuda, po množični manifestaciji na Travniku, v dopoldanskem času in po številnih drugih Pobudah, ob koncu tedna.
Udeležence zborovanja, številne somišljenike in predstavnike SSk in predstavnike nekaterih drugih organizacij, je pozdravil pokrajinski predsednik SSk za Goriško dr. Štefan Bukovec.
Današnje srečanje smo si zamislili kot praznik, na katerem bi nazdravili samostojni Sloveniji. Žal pa so se stva-
ri tako zasukale, da se je praznik spremenil v protest. Ob tem je dr. Bukovec dejal, da bi moralo biti javnosti zdaj končno znano za katere in kakšne procese gre v Jugoslaviji in Sloveniji. Gre za poseg, ki je v mnogo-čem sličen temu, kar se je leta 1956 zgodilo na Madžarskem in dvanajst let zatem na Češkoslovaškem.
"Nasilje pa ne more in ne bo obveljalo", je zaključil svoj poseg dr. Bukovec, ki je udeležence zborovanja seznanil, da je bil prav včeraj ustanovljen krizni štab za pomoč Sloveniji. Vanj je SSk že pristopila. Trenutno naj bi krizni štab skrbel zlasti za humanitarno pomoč (nabirka denarja ter priprave na sprejem morebitnih beguncev).
Denar bo potreben za odpravljale ogromne materialne škode, ki jo je povzročila jugoslovanska armada, občani pa naj bi priskočili na pomoč morebitnim beguncem iz Slovenije v primeru, če bi se splošni položaj še zaostril.
Zelo oster v obsodbi dosedanjega stališča italijanske vlade, dvanajsterice in tudi ZDA je bil deželni tajnik stranke Ivo Jevnikar ter pri tem opozoril na veliko odgovornost Italije, za to kar se je zgodilo. Italija je bila, prav v obdobju, ko se je začel zaplet, predsedujoča država v EGS. Jevnikar je udeležence zborovanja seznanil tudi s prizadevanju SSk, da se predstavnikom vlade, strank in širši javnosti posreduje objektivna informacija o prizadevanjih Slovenije za samostojnost in o sedanjem nasilnem posegu vojske.
Zborovanja v Doberdobu so se udeležili tudi predstavniki novogoriškega Demosa ter republiški poslanec Bruno Podveršič. Slednji se je zahvalil za solidarnost zamejstva in udeležence seznanil s potekom sobotnega, oziroma nedeljskega zasedanja republiške skupščine, ki je enoglasno povedala, da ni umika s poti v samostojnost.
Razprtije med strankami so v tem težavnem trenutku ostale ob strani. Dosežena je bila prepottrebna enotnost za uspešno premagovanje ene naj hujših preizkušenj za slovenski narod.
Zborovalce sta pozdravila tudi Peter Stres v imenu skupščine občine Nova Gorica ter pokrajinski tajnik SSk za Goriško dr. Mirko Špacapan. Tudi Špacapan je opozoril na pomen združevanja in enotnega nastopanja v težavnih obdobjih.
Sledila je družabnost, ki pa je potekala v prav nič prazničnem vzdušju.
Solidarnost in podpora goriške Cerkve ljubljanskemu metropolitu
Škof Bommarco pisal Šuštarji!
Pastoralni svet goriške nadškofije je v soboto naslovil, preko nadškofa Bom-marca, ljubljanskemu metropolitu Alojziju Šuštarju ter škofoma koprske in mariborske škofije pismo z izrazi solidarnosti. V pismu je nadalje izraženo upanje, da se bodo lahko svobodno uresničevale težnje in prizadevanja po neodvisnosti slovenskega naroda, da naj prevlada dialog pred vsakršnim poskusom vsiljevanja nezaželenih rešitev, da bi se oblikovali drugačni odnosi med različnimi narodi Jugoslavije.
,, .Nadškof Bommarco zaključuje pismo z željo, naj bi si pripadniki bratskih Škofijskih skupnosti izrazili solidarnost tudi z molitvijo.
Delegacija SKGZ pri prefektu za uradno priznanje Slovenije
Enak poziv s travniške manifestacije poslali vsedržavnemu tisku
Ob včerajšnji manifestaciji na Travniku je goriška SKGZ v teh dneh naredila še nekaj korakov v podporo Sloveniji. V soboto je delegacija pokrajinskega odbora SKGZ obiskala goriškega prefekta dr. Roso ter ga zaprosila, naj ponovno intervenira pri italijanski vladi, naj se odločneje zavzame za takojšnji zaključek vojne v Sloveniji in za priznanje samostojne Slovenije. Poleg tega so prefekta seznanili s podrobnejšim potekom in namenom včerajšnje manifestacije ter mu ponudili sodelovanje SKGZ v primeru kakih težav.
Poleg tega so informacijo o včerajšnji manifestaciji posredovali vsedržavnim medijem (kar nekaj novinarjev je bilo osebno prisotnih) ter pri tem poudarili poziv in zahtevo po drugačnem zadržanju italijanske vlade do Slovenije.
Skupna izjava DSL in prenoviteljev
Pokrajinsko vodstvo Demokratične stranke levice in člani delegacije Stranke demokratične prenove, ki so se včeraj udeležili velikega zborovanja na Travniku, so po omenjeni manifestaciji sestali in sprejeli skupno izjavo o dogodkih v Sloveniji.
Predstavniki obeh strank ostro obsojajo brutalni napad na Slovenijo , kakor tudi vsakršen poskus, da bi z vojaško okupacijo vzpostavili vojaško dikatuturo v demokratični in suvereni Republiki Sloveniji.
Izjava se zaključuje s pozivom vsem demokratičnim vladam in demokratičnim strankam v Evropi za takojšnje priznanje suverenosti in neodvisnosti Republike Slovenije. To je pogoj, ki naj bi prekinil vojaški spopad in omogočil začetek pravih pogovorov s ciljem doseči nove oblike sožitja in sodelovanja med republikami v Jugoslaviji.
Tudi KP za prekinitev spopadov
Za miroljubno razrešitev jugoslovanske krize se zavzemajo tudi pripadniki Gibanja za komunistično prenovo na Goriškem in v deželi. V posebnem letaku, ki so ga med drugim delili na včerajšnji travniški manifestaciji izražajo obžalovanje za žrtve spopadov in se zavzemajo za takojšnjo prekinitev oboroženega spopada. Dokument navaja tudi ugotovitev, da na upravičena prizadevanja slovenskega in hrvaškega naroda ni mogoče odgovoriti z operiranjem z vojsko, z napadi in niti ne s podžiganjem mednacionalnih konfliktov. Posebno skrb izraža stališče tudi glede pripadnikov italijanske manjšine.
Okupacijske sile pretrgale pogajanja z domačini
Zaostritev v Sežani
Glavna ulica v Sežani je bila včeraj prazna	(Foto Križmančič)
SEŽANA — Na Sežanskem je od včeraj popoldne možna vsaka rešitev: predaja okupacijskih enot, ali pa nasilen oborožen spopad. Pogajanja med domačimi silami in okupatorjem, ki so jih predstavniki sežanske Občine in slovenske milice s težavo vzpostavili v petek, so bila včeraj pretrgana. Funkcionar zveznega sekretariata za notranje zadevein namestnik zveznega sekretarja za notranje zadeve Karadžič sta po dobrih dveh urah pogovorov malo pred 17. uro dokaj živčna zapustila občinsko poslopje, kjer so se, kot dan prej odvijali pogovori. Po njunem odhodu je sežanski župan Ivan Vodopivec sila zaskrbljen novinarjem pojasnil nastali položaj: armada in zvezna milica nista pristali na predajo položajev, sežanske kasarne in mejnih prehodov, ki so v rokah vojske in zvezne milice. Ob odhodu sta predstavnika okupatorjev zagrozila domačinom, da je odtlej »možna vsaka opcija.« To pomeni, da obstaja na Sežanskem resna nevarnost za oborožen spopad med slovensko milico in teritorialci na eni strani ter vojsko in zvezno milico na drugi.
Stanje v kraški obmejni občini se je na mah zaostrilo. Od zadržanja vojske je sedaj odvisno, kako se bodo stvari razvile v naslednjih urah. Čim bi se armada skušala rešiti obroča milice in teritorialcev, bi orožje zaropotalo. Ge-
Teritorialec z minometom pazi na transporter	' (Foto Kemperle)
neral reškega korpusa, Slovenec Marjan Čad je svojim podrejenim zaukazal, naj branijo svoje položaje »za vsako ceno«, zaradi česar je sedaj vsak optimizem odvečen.
Popoldanski dogodki so bili nekakšna »krona napetosti« včerajšnjega
dne, ki se je tudi za Sežance začel z zastrašujočo novico o morebitnem letalskem napadu na Slovenijo. Nekaj minut potem, ko je Radio Slovenija objavil poziv ministra za informacije Jelka Kacina o letalskem rajdu proti Sloveniji, so se Sežančani že umaknili v deset zaklonišč in v kletne zaklonilnike. Ko sem se ob 10. uri pripeljal na Partizansko cesto, glavno sežansko ulico, je bilo mesto popolnoma pusto: nikjer človeka, nikjer vozil. Le miličniki in teritorialci so bili skriti na svojih^ strateških položajih.
Šele nekaj minut potem, po preklicu letalske nevarnosti, se je mesto razživelo. Zbiranje vesti je postalo tako lažje.
Najprej nekaj o dogodkih v noči med soboto in nedeljo. To noč je bilo slišati kratkotrajno streljanje na mejnem prehodu Fernetiči (verjetno zaradi pomote ali živčnosti), dvakrat (opolnoči in ob 1. uri zjutraj) pa je zaropotalo iz avtomatskega orožja tudi v kasarni ali v bližini kasarne 5. bataljona VDV, ki stoji na Bazoviški cesti. Ko sem popoldne vprašal polkovnika Ob-radoviča zakaj tisti streli, je odrezavo odgovoril: »Vojaška stvar.«
O teh strelih sta včeraj krožili po Sežani dve verziji: po prvi naj bi stražarji streljali, ker naj bi jih splašil šum ai kaj podobnega. Po drugi verziji pa naj bi morebiti streljali na vojake, ki naj bi želeli zapustiti zvezno vojsko, da bi se pridružili slovenski teritorialni obrambi.
Taki primeri v sežanski kasarni niso osamljeni. Od začetka okupacije do včeraj naj bi iz kasarne prebeglo na slovensko stran sedem slovenskih vojakov, v kasarni pa naj bi ostali le še štirje Slovenci. Ta podatek in dejstvo, da je' v noči med soboto in nedeljo zapustilo armado kakih petdeset vojakov, prebegi pa so se nadaljevali tudi v teku dneva, pričajo o postopnem, a nezadržnem razkrajanju vojaških enot na Sežanskem. Vse tudi kaže, da imajo v vodstvu sežanskih enot deljena mnenja o nadaljevanju okupacijske akcije, nekajdnevna prekinitev dobave vode in elektrike ter slaba preskrba s hrano, pa so tudi uničujoče delovale na moralo vojakov.
Po sobotnih pogajanjih so kasarno spet oskrbeli z vodo, sežanske oblasti pa niso priključile telefona, kar je verjetno še najbolj razkačilo kasarniško vodstvo. Ko sem se včeraj dvakrat podal v kasarno, so me obakrat ustavi-
li ob vhodni zapornici, obakrat pa se je vodnik hudoval zaradi izključenega telefona, in tudi polkovnik Obradovič je ob odhodu s popoldanskih pogajanj jezno protestiral zaradi pretrganih telefonskih zvez. Skratka, kasarna, ki načeljuje vojski na sežanskem območju, je tačas odrezana od ostalih vojaških enot: brez telefona in brez radijskih zvez.
A poglejmo, kako je bilo na drugih »vročih« točkah na Sežanskem.
Mejni prehod Fernetiči je bil še vedno zaprt. Na cesti kakih sto metrov pred prehodom so zvezni miličniki in zvezni cariniki postavili cestno zaporo s tremi avtomobili švicarske in jugoslovanske registracije. Vsem tujim turistom, ki so se - nič hudega sluteč -pripeljali na prehod, so miličniki zaukazali, naj obrnejo svoja vozila. Turisti so lahko pripeljali v Italijo preko mejnega prehoda pri Lipici, ki je bil, vsaj do časa ko to pišem, odprt. Med tistimi, ki so na tem prehodu prekoračili mejo, je bila tudi mlada slovenska družina iz Ljubljane: mož je peljal ženo in šestmesečnega otroka k sorodnikom v Nemčijo, da se jima ne bi v okupirani domovini pripetilo kaj hudega...
Na železniški postaji so bili uradi obmejne milice zaprti. V njih so samevali zvezni miličniki, ki skorajda niso kontrolirali vlakov za Italijo. Vlaki so vozili po običajnem voznem redu v
obe smeri: proti Ljubljani in v Italijo. Carinske preglede je opravljala slovenska milica, na jamboru ob železniškem poslopju pa je v vetrovnem sončnem dnevu plapolala nova slovenska zastava.
Pred poslopjem je bil še od sobote »parkiran« vojaški transporter, ki se -po nalogu slovenske milice - ni smel premakniti, sicer bi ga domače oborožene sile »onesposobile«. Miličniki in teritorialci so ves dan nadzorovali vozilo: teritorialci z radijsko vodeno raketo, ki pred eksplozijo preluknja 30-centimetrski jeklenski oklep. V transporterju so še vedno - dejansko kot talci - tudi trije slovenski vojaki.
Slovenska milica je ves dan nadzorovala strateško pomemben most nad železniško progo. Tu so tudi pregledali vojaški tovornjak, ki je iz kasarne pripeljal hrano vojakom, miličnikom in carinikom na prehodu na mejnem prehodu na Fernetičih. Za dobavo hrane okupacijskim enotam na meji so se dogovorili med sobotnimi pogajanji. Po dveh dneh so tako enote na prehodu lahko spet kosile.
Sinoči je bil ma Sežanskem odprt le prehod pri Lipici. Fernetiči, Repenta-bor in Gorjansko so bili še vedno zaprti: prvi, kot rečeno, v rokah zvezne milice in zveznih carinikov, druga dva pa v rokah vojske.
MARJAN KEMPERLE
Na Koprskem je bil položaj kljub napetosti na meji še kar miren
Mine na mejnem prehodu Škofije
KOPER — Na mejnem prehodu Škofije je tudi včeraj ves dan vladala velika napetost. Na slovenski strani, ki je še vedno v rokah zvezne milice in JA, stoji raketni transporter, vojaški enoti pa poveljuje poročnik, ki kot kaže noče ničesar slišati o pogajanjih in niti o svoji zamenjavi, za katero naj bi se ogrevala celo pristojna vojaška komanda. Da je poveljujoči izgubil živce priča tudi dejstvo, da je popoldne tik ob zapornicah dal postaviti dve mini. Vojaki in zvezni miličniki so vsekakor popolnoma izolirani. Včeraj so jim iz Škofij pripeljali nekaj hrane in vode, vsi so videti zelo živčni in predvsem utrujeni. Dosedanja pogajanja za premostitev napetosti niso obrodila nič konkretnega, neplodna pa je bila tudi mešana komisija, ki raziskuje sobotno streljanje na klancu med mejo in vasjo, v katerem so izgubili življenje trije vojaki. Z italijanske strani so slišali streljanje tudi v soboto zvečer nekaj po 21. uri. Vojaška enota je izstrelila nekaj rafalov in signalno raketo, verjetno iz strahu pred morebitnim napadom slovenskih teritorialcev, ki pa ga ni bilo.
Škofije so bile včeraj znova popolnoma izolirane. V vas smo prišli skozi mejni prehod Pesek, že pred naseljem smo lahko med hišami opazili močne enote slovenske policije in teritorialne obrambe, le novinarska izkaznica pa nam je pomagala, da smo lahko prispeli na trg, od koder je dostop do meje popolnoma blokiran. Nekaj po 15. uri je pripeljal kamion reške vojaške garnizije, ki je imel v kesonu trupla ubitih vojakov. Za njim je peljal re-šilec JA z oficirjem sanitete, v njem pa ni bilo ranjencev. Formalnosti so opravili precej hitro, na kraj pa je prišel tudi dežurni sodnik iz Kopra Gregor Velkaverh, kateremu pa ni bilo omogočeno, da bi do konca opravil svoje delo. Tudi delo mešane komisije JA s predstavnikom petega armadnega korpusa, teritorialne obrambe in obalnih političnih oblasti se je končalo brez otipljivih rezultatov.
Vse se je vsekakor začelo s četrtkovo zasedbo mejnih prehodov Lazaret in Škofije. Močna vojaška enota naj bi se na območju Škofij dobesedno zgubila, na pravo pot pa naj bi jo privedel vojaški rezervist (po narodnosti Srb, a že vrsto let stanujoč v Kopru), ki je baje sedaj zaprt. Do prvega incidenta med vojaki je prišlo v petek popoldne, ko so teritorialci na bencinski črpalki zajeli džip JA in dva vojaka. Pogajanja za njuno izpustitev so bila neuspešna, do krvavega streljanja pa je, kot znano, prišlo v soboto nekaj po osmi uri zjutraj. Transporter JA je na klancu pred vasjo naletel na blok slovenske policije in teritorialcev, na ukaz le-teh se je za nekaj metrov umaknil, potem pa naj bi iz njega začeli divje streljati. V spopadu so umrli trije vojaki, več pa jih je bilo tudi ranjenih, med njimi tudi podpolkovnik Isakovič, ki se od včeraj zdravi v kati-narski bolnišnici. V Trstu se zdravita tudi dva vojaka. To je neuradna verzija dogodkov. Nekateri so prepričani, da so se vojaki streljali med sabo, vlogo protagonistov pa naj bi igrala prav Isakovič in njegov podrejeni, ki naj bi sedaj poveljeval vojaški enoti na mejnem prehodu.
Na Koprskem je bila situacija, kljub napetosti na Škofijah precej mirna. Prebivalci so brez panike sprejeli jutranji letalski alarm, ceste pa so bile dejansko prazne. Redki tuji turisti se vračajo domov, nekoliko bolj živahno je bilo le v Piranu in v Portorožu, a šlo je izključno za domače nedeljske izletnike. Na Dragonji sta še vedno zaprti cesti proti Bujam in Umagu, o tankovski enoti, ki je več dni stala na Petroviji, pa nismo utegnili zvedeti ničesar. Po nepotrjenih vesteh naj bi se tanki in oklepna vozila umaknili v Pazin in v Ilirsko Bistrico. Tudi portoroško letališče je še vedno zaprto in močno zastraženo od. domače policije in od teritorialcev. Ves dan je bil redno odprt mejni prehod Pesek-Krvavi potok, ki je v rokah zveznih organov. Ti
so dokončno odstranili tablo z oznako republike Slovenije. Videli smo tudi nekaj Tržačanov, ki so v teh dramatičnih trenutkih spraševali po odprtih bencinskih črpalkah...
Okrog meje ni več oklepnikov, vojaki, če so, pa se skrivajo. V Kozini in na Hrpeljah je bilo vse mimo. Tanki, ki so hoteli prodreti v Slovensko Primorje, a so jih zaustavili pri Črnem kalu, so se ponoči vrnili v Pivko in v kasarno pri Rodiku.
Meja na Lazaretu je še naprej zaprta, nemogoč je seveda tudi prehod čez Škofije. Odprli so ga le dvakrat, in to za nekaj minut. Zjutraj se je vrnila domov skupina žensk iz Škofij in bližnjih vasi, ki je brez vsake oskrbe in pomoči pristojnih teles preživela noč kar v parkiranem Slavnikovem avtobusu. Ženskam, ki bodo danes zelo težko prišle na delo v Trst, so na srečo priskočili na pomoč nekateri prebival-
ci Oreha, ki so jim prinesli hrano. Popoldne pa so spustili čez mejo približno petnajst avtomobilov, v glavnem z nemško in nizozemsko tablico. Italijani - kot so nam povedali karabinerji -se bojijo spopadov in nepremišljenih potez poveljujočega zveznega oficirja, ki je včeraj nekajkrat nevarno obračal raketni transporter, tudi v smeri proti Italiji. Vsak dostop do mejne črte so prepovedali tudi novinarjem in fotografom, akcijo nadorovanja pa je znova vodil sam kvestor Lazzerini.
V tržaško pristanišče je včeraj priplula ladja Ilirija, ki je iz Lošinja pripeljala turiste in njihova vozila. Skoraj tisoč turistov, ki so preživljali dopust v Istri in Dalmaciji, je včeraj dospelo tudi z ladjo »Prince of Venice« in hid-rogliserjem Kamelija, ki v normalnih razmerah povezuje Benetke z Rovinjem in Lošinjem.
SANDORTENCE
■% „ vi- tv«
i,H1369
|iyBg2		■v ——
rm	BHrM	
Tovornjak jugoslovanske armade na poti v Škofije, od koder je odpeljal trupla treh vojakov	(Foto Križmančič)
Informacije Biasuttija za Cossigo
TRST — Predsednik Dežele FJK Adriano Biasutti je v stalnem neposrednem stiku z ljubljansko vlado in torej sproti obveščen o dogajanjih v Sloveniji, že v noči s sobote na nedeljo pa je v Rim poslal podrobno poročilo o njih. Včeraj zjutraj je ponovno zahteval takojšnji poseg italijanske vlade in EGS za dosego premirja in za zaščito pravic in varnosti slovenske vlade in prebivalstva. Predsednik republike Cossiga je včeraj dvakrat vzpostavil telefonski stik z Biasuttijem, da bi izvedel za razvoj položaja v Sloveniji in za njegove odseve v javnem mnenju v naši deželi, Biasutti pa ga je pri tem opozoril, da se nov poseg trojke EGS tokrat ne sme omejiti na Beograd, ampak da se mora le-ta sestati tudi z ljubljanskimi in zagrebškimi voditelji.
Od včerajšnjih jutranjih ur je v stanju pripravljenosti tudi civilna zaščita FJK, ki je pripravila načrte za morebitno zdravniško pomoč, za oskrbo z živili in za sprejem morebitnih beguncev.
Položaj v Sloveniji je bil včeraj tudi v središču posega predsednika deželnega sveta, ki se je skupaj z županom Marinigom, odbornico za kulturo Bruno Dorbold in predsednikom galerije Petricigom udeležil nagrajevanja 12. likovnega natečaja v Beneški galeriji v Spetru Slovenov. Prvo nagrado sta si ex equo razdelila Francesco Fattori iz Povoleta in Vladimir Klanjšček iz Števerjana.
Naj dodamo, da bodo dogajanja v Sloveniji nedvomno spet odjeknila v deželnem svetu, ki se bo sestal prihodnji v torek. Med svetovalskimi interpelacijami, ki so na dnevnem redu bo predsednik Biasutti odgovoril tudi na tiste, ki zadevajo položaj kulturnih ustanov slovenske manjšine.