ZDRUZENJE ZA ESPERANTO SLOVENIJE	SLOVENIA ESPERANTO-LIGO
INFORMACIJE	INFORMOJ
Leto / jaro 19, št. / n-ro 1	februar / februaro 2014
Frontartikolo
Preteklo leto je bilo izredno bogato glede aktivnosti slovenskih esperantistov. Po mnogih letih letargije so se stiki med organizacijami in posamezniki v Sloveniji in zamejstvu pomnožili in poglobili. Naštejemo lahko množico vidnejših dogodkov in primerov dobrega sodelovanja ter dobrih odnosov, zlasti na relaciji Ljubljana - Maribor in Ljubljana - Trst. Seveda pa žal ostaja naša največja slabost - pomanjkanje mlajših esperantistov in prijateljev esperanta v naših vrstah. Večina dogodkov je ovekovečena v našem biltenu, ki tako služi tudi namenu kronike dogajanja v gibanju. Posebnost je proslava Zamenhofovega dne kar dvakrat, na osrednjem srečanju v Mariboru in pri prijateljskem društvu v Trstu. IO ZES
Izid Ošlakovega prevoda Kosovela
Srečko Kosovel
V zlatem čolnu / En la ora boato Izbrane pesmi / Elektitaj poemoj
Združenje za esperanto Slovenije, Ljubljana 2013, 128 str., 9,50 €. ISBN 978-961-90916-3-0
Po štirih letih od zadnjega izida Logarjevega prevoda Prešernovega Sonetnega venca je ZES izdal novo knjigo iz te serije. Z nekaj mesecev zamude je decembra 2013 v »trubarjevski« nakladi 400 izvodov končno
na razpolago naša nova knjiga iz prevodnega dela programa aktivnosti ZES.
Določeni izbori Kosovelovih pesmi so bili prevedeni že v številne svetovne jezike. Tokrat so Kosovelove pesmi prvič predstavljene v mednarodnem jeziku, kar omogoča spoznavanje pesnika Krasa večmilijonski esperantski publiki po vsem svetu, pa tudi poznavalcem slovenščine, da občutijo globoko vsebino Kosovelovih pesmi v zvenu in ritmu esperanta. Vse pesmi so predstavljene dvojezično, na levi slovensko, na desni strani pa v esperantu. Predgovora in prevajalčeva spremna beseda pa so le v esperantu.
Prevajalec Vinko Ošlak v izbor ni vključil otroških pesmi, pač pa več kot 75 liričnih in avantgardnih pesmi od impresionističnih do futurističnih, ki pogosto izražajo temačne slutnje o bližnji smrti in o narodovi usodi. Prevajalec Ošlak in lektor Janez Jug sta opravila veliko delo, saj sta zagotovila odličen prikaz pesniškega opusa, ki je bil doslej le v manjših fragmentih preveden v esperanto. Kratek predgovor k izdaji je napisal islandski pesnik Baldur Ragnarsson, spremno besedo pa prevajalec.
Oblikovanje in oprema knjige sta podobna kot v že omenjenem Krono de l' sonetoj iz leta 2009, vendar sta nekoliko dopolnjena in obogatena. Pred nami je torej lepa in vsebinsko zanimiva knjiga, primerna za obdarovanje in za lastno zabavo kot zahtevno, a kakovostno branje.
Izid knjige je bil objavljen tudi v Delu v rubriki Književni listi - Iz tiskarne dne 31. decembra 2013 na strani 13. Poleg kratkega obvestila je bila tudi barvna fotografija naslovne strani knjige.
ZES je ob izidu knjige podaril po en izvod vsem splošnim javnim knjižnicam v Sloveniji preko distribucije NUK (poleg obveznih izvodov za NUK) ter posebej še knjižnici osnovne šole S. Kosovela v Sežani ter spominskima sobama v rojstni hiši in domačiji Srečka Kosovela v Sežani oz. Tomaju.
Knjigo je moč kupiti na vseh srečanjih ETD in ZES. Naročite pa jo lahko tudi na naslov info@esperanto ali kristan.ostoj@amis.net. Za večje količine se je treba posebej dogovoriti, posamične izvode bomo po prejetem plačilu poslali po pošti kot tiskovine.
Navodilo za plačilo: Z obrazcem UPN na poslovni račun ZES pri NLB št. SI56-0201-5001-2704-490, za kodo namena vpišete »cost« in namen plačila:
Iz dejavnosti ZES	El la agado de SIEL
i i	
Letni skupščini ETD in ZES
Za soboto 15. marca 2014 ob 9.00 oziroma 10.00 uri bosta sklicani redni letni skupščini ETD in ZES. Kot običajno se bomo zbrali v dvoranici četrtne skupnosti Ljubljana-Center na Štefanovi 11. Poleg rednih aktivnosti imata obe skupščini na dnevnem redu volitve organov za naslednji dve leti. Glede na oživljeno delovanje društva in Združenja v zadnjem obdobju lahko pričakujemo zanimivo in tehtno razpravo tako pri izbiri funkcionarjev kot pri opredelitvi načrta dejavnosti. Pozivamo vse člane in prijatelje, da se udeležijo skupščine. Formalnosti bomo skrčili na minimum, posvetili se bomo vsebini in druženju! IO ETD in IO ZES
»priimek, x izvodov KOSOV«. Pri referenci vpišete kodo 99, ostalo pa pustite prazno. O.K.
Iz dejavnosti ETD
Zamenhofov dan v Trstu
Že na tradicionalnem srečanju esperantistov septembra na tromeji na Peči nad Ratečami smo se s tržaškimi kolegi dogovorili, da bomo organizirali slovenski Za-menhofov dan tako, da se bomo lahko v večjem številu udeležili njihove počastitve obletnice rojstva tvorca esperanta. Obljubljeno smo tudi realizirali, saj je EDM prestavil prvotno načrtovani datum slovenske proslave na 7. december. Dobro načrtovanje je obrodilo tudi sad, saj sta bili obe prireditvi dobro obiskani in vsebinsko bogati.
Sodelovanje med ETD Ljubljana in TEA ima dolgoletno tradicijo
Na prireditev pod naslovom Rememorante nian Maj-stron smo vabili tudi v naši prejšnji številki Informacij - Informoj. Iz Slovenije nas je prišlo 7, v glavnem članov ETD Ljubljana s predsednico Niko Rožej na čelu. ZES je zastopal predsednik Janez Jug.
V soboto 14. decembra smo se zbrali ob 11.00 uri na sedežu TEA ulici del Coroneo 15. Vsega skupaj nas je bilo sicer le 20, od tega 9 iz Slovenije in Hrvaške. Gostitelji so pripravili tudi manjšo razstavo esperantske literature ob Mednarodnem dnevu knjige. Podobno vsebino je imel tudi uradni program srečanja - ob tej priložnosti so bile predstavljene kar tri nove esperantske knjige.
Prvo predstavljeno knjigo, delo hrvaške pisateljice Andjelke Martič Pirgo, je prevedla v esperanto Josipa Katunar in ji dala naslov La kapreolido Pirgo, jezikovno uredil Josip Pleadin, izdal pa Grafokom iz Djurdjev-ca (2011, trdi karton, 102 strani). Izjemno lepa mladinska pripoved iz obdobja druge svetovne vojne, ki je
prejela tudi mednarodna priznanja, bo tako dostopna tudi mladim esperantistom po svetu. Knjigo je predstavila Edvige Ackermann, komentar pa so obogatili krajši ganljivi odlomki iz knjige.
Prostori TEA so zelo dobro delovno okolje
Drugo knjigo je izdalo Združenje za esperanto Slovenije in sicer izbrane pesmi Srečka Kosovela z naslovom V zlatem čolnu - En la ora boato. V esperanto jih je prevedel pisatelj in publicist Vinko Ošlak, lektoriral Janez Jug, uredil pa Ostoj Kristan. Predgovor je napisal pesnik Baldur Regnarsson iz Islandije, spremno besedo pa Vinko Ošlak. Pesmi so v slovenščini in esperantu,
Predsednik ZES na prvi javni predstavitvi prevoda Kosovelovih pesmi v esperanto
spremna besedila pa samo v esperantu. Knjiga obsega 128 strani, vezana je v mehak, plastificiran karton ter je izšla v 400 izvodih. Prodajna cena nove knjige je 9,50 EUR. Našega izjemnega modernističnega pesnika bodo tako spoznali še mnogi ljubitelji pesništva po svetu. Izdajo je predstavil Janez Jug in med drugim prebral dve pesmi iz izbora v originalni obliki, v esperantu in v italijanščini.
Tretjo, sicer drobno knjižico na 24 straneh, z naslovom Tie kaj tie: Karstaj Itineroj pa je izdalo Tržaško esperantsko društvo. V esperantu sta jo napisala Elda Doerfler in Giuseppe Valente, jezikovno uredila Edvige Ackermann in Federico Dal Col, barvne fotografije pa sta prispevala Elda Doerfler in Giuseppe Valle. Kljub skromnemu obsegu je knjižica bogat vodič po kraških naravnih, kulinaričnih, pa tudi zgodovinskih značilnostih Trsta in njegove okolice. Knjižica je namenjena predvsem udeležencem jesenskih kraških dni / Aütunaj Karstaj Tagoj, pa tudi vsem drugim esperantistom, ki obiščejo ali želijo spoznati kraško zaledje Trsta. Ne predstavi pa le krajev, ampak tudi nekatere kraške jedi (joto, jabolčni zavitek) in običaje (sedmico), seveda pa tudi tržaško burjo.
_____^-
Edvige Ackermann med predstavitvijo knjižice Karstaj Itineroj
Po uradnem delu smo nadaljevali druženje v prijetnem razgovoru v prostorih TEA ob pici in vinu ter sokovih in slaščicah. Beseda je dala besedo, porodila se je ideja, da bi se ponovno srečali ali v Ilirski Bistrici zaradi bližine Reke in Trsta ali v Piranu zaradi njegove lepote in ladijske zveze s Trstom. Seveda pa je treba za tako srečanje pripraviti primerno vsebino.
Letošnje praznovanje Zamenhofovega dne v Trstu je bilo že šesto srečanje slovenskih in italijanskih esperan-tistov samo v letu 2013 (Izola, Peč, Ilirska Bistrica, Ljubljana, Bazovica, Trst), kar kaže na odlično sodelovanje, ki se je ponovno vzpostavilo z udeležbo delega-
cije TEA na 90-obletnici ETD Ljubljana pred dvema letoma. O.K.
Zamenhofov dan je tudi priložnost za nakup knjig iz zalog ZES
Butalanoj de Fran Milčinski
Ekde la unua numero de la jaro 2014 vi povas trovi en TEA-Bulteno novan rubrikon, t.e. serion de dek du rakontoj el Butalci (Butalanoj), libro de la slovena verkisto Fran Milčinski, esperantige de nia ano Janez Zadravec. Ciun duan monaton estos ebleco legi unu aü du noveletojn, do tio signifas ke dum la tuta jaro ili estos gueblaj. Por atingi la bultenon klaku la adreson: http://www.tea1906.altervista.org/tea-bulteno.html.
En ciu lando ekzistas iom similaj anekdotoj priskri-bantaj humure kaj satire la plej strange absurdajn sin-tenojn kaj kondutojn de homoj. Estas interese ekscii pri iel similaj alilandaj rakontoj. La libreto estis tradukita okaze de la 100-jarigo de la unua Esperanto-societo en Maribor, septembre 2010, kaj de la samjara proklamo de Ljubljana kiel monda cefurbo de la libro.
Per vortoj de la tradukisto: Tiu ci libreto estas la kvara libroforma kontribuo de Zadravec al nia movado. La unuaj tri - Internacia lingvo Esperanto kaj lingva demokratio; Kontribuo por la historio de la movado por internacia lingvo Esperanto en Slovenio; Homoj kaj okazajoj en la movado por internacia lingvo Esperanto en Slovenio - estas slovenlingvaj kaj informcelaj, sed tiu ci traduko de Butalci el la slovena
al Esperanto estas animcela. Nome, post pripenso, kaj konsiderante la enhavon de tiuj rakontoj, li faris tiun tradukon pensanta pri niaj gvidantaj politikistoj - ekde lia vilago tra Eüropo gis la Unuigintaj Nacioj ! Jen tiu-senca komparo, konsiderante la stilon de la verkisto: ie en sunflanka parto de Alpoj kusas lando - stato nomata. Logas tie hejmlandanoj - nacio nomata.
Tradukante tiun ci libreton, li rimarkis ce la verkisto similajn trajtojn kiujn havas "Bona soldato Švejk" de Jaroslav Hašek. Ću pro tio, car ankaü la patro de Fran Milčinski estis Ćeho? Krome, post pripenso, li tradukis nur tiujn rakontetojn, kiuj liaopinie estas internacie kompreneblaj, do ne tro loke specifaj. Tradukante li klopodis imiti la simplan lingvajon, mallongajn frazojn kaj spritecan logikon de la verkisto: la slovena vorto "butati" signifas "frapi kontraü io" kaj pri la vorto "butalci" = "butalanoj", la verkisto klarigas, ke temas pri personoj, kiuj per kapfrapo kontraü la malamiko solvas la problemojn. Ćar li ne estis kontenta kun simi-laj unuvortaj signifoj en Esperanto (ekz. Kapfrapuloj, Durkapuloj, Malsprituloj...), li lasis la originan vorton. Nome, la plej proksima traduko de la vorto "Butalci" kredeble estus "kapfrapuloj", sed jam la derivita nomo de la vilago "Kapfrapulejo" ne placis al li. Do "butalci" = butalanoj restas logantoj de la vilago Butale. En la slovena lingvo ekzistas ankaü la vortludo, car "butast" signifas stulta.
La estraro de ETD kaj la redakcio de Informacije / Informoj gratulas al la tradukisto kaj dankas la redaktejon de TEA-Bulteno por la disvastigo de la nobla slovena literaturo tutmonde. O.K.
V stalni rubriki, posvečeni dejavnosti našega kolektivnega člana Kluba esperantistov Posavja, so prispevki, ki so jih pripravili člani kluba, ali pa urednikovi povzetki iz raznih dokumentov, poročil, zanimivosti itn. v zvezi z aktivnostmi KEP. KEP sicer sam intenzivno in sprotno obvešča esperantsko srenjo in svoje lokalno, pa tudi širše okolje o svojem delu.
»Esperantska točka« na literarnem večeru, posvečenem Borisu Pahorju
V sklop tradicionalnih literarnih večerov Literarne sekcije »Beseda« pri KD »Franc Bogovič« Dobova sodi tudi tisti, ki je bil izveden 18. decembra 2013, v Kavarni Brežice, in je bil posvečen delu Borisa Pahorja.
Člani Kluba esperantistov Posavje (KEP) smo v počastitev spomina na tvorca esperanta, Ludwiga Lazarja Zamenhofa izvedli posebno »esperantsko« točko.
Za napovedjo našega nastopa v slovenščini in v esperantu smo izmenično prebrali informativni letak o esperantu avtorja esperantista Janeza Zadravca. V esperantu smo zapeli znano ljudsko »Barčica« (Sipeto). Tako smo dodali še kamenček k širjenju ideje esperanta za širšo javnost.
Člani KEP izvajajo »esperantsko« točko
V nadaljevanju navajam prebrani tekst na navedeni prireditvi.
»Med nastopajočimi v nocojšnjem večeru smo tudi člani Kluba esperantistov Posavje, ki je v sestavu Literarne sekcije "Beseda". Zato bo naslednja točka posvečena spominu na idejnega tvorca esperantskega jezika, ruskega Žida, očesnega zdravnika Ludviga Lazarja Zamenhofa. Ta pomemben mož se je rodil 15. decembra 1859, v nekdanjem ruskem in sedaj poljskem mestu Bjalistoku. Umrl je 14. aprila 1917, v Varšavi.
Inter la realigistoj en la cinokta vespero ni estas ankaü membroj de la Esperanto-Klubo Posavje, kiu estas en la struktuo de Literatura Sekcio "Vorto". Tial la sekva punkto estos dedicita al la memoro de la koncepta kreinto de Esperanto-lingvo, rusa judo, okulkuracisto Ludwigo Lazaro Zamenhof. Tiu grava viro estis naskita la 15-an de decembro 1859 en la iama rusa kaj nun la pola urbo Bjalistok. Li mortis la 14-an de aprilo 1917, en Varsovio.
Mednarodni jezik esperanto je nastal leta 1887, ko je izšel Zamenhofov prvi učbenik esperanta "Lingvo internacia" (Mednarodni jezik) in sicer zaradi družbenih potreb po enakopravnem sporazumevanju ljudi različnih jezikov in narodov. Esperanto je enako lasten in enako tuj vsem ljudem in narodom ne glede na raso, spol, barvo kože, številnost ali jezik.
Iz dejavnosti KEP
Vse potrebne informacije o mednarodnem jeziku esperantu, o ideji bratstva vseh ljudi ter o gibanju za enakopravno sporazumevanje in mir lahko dobite v knjižnicah, časopisih, enciklopedijah, društvih in na medmrežju (www.esperanto.si itd.)
Preden nadaljujete z iskanjem informacij vas želimo opozoriti, da lahko mednarodni jezik esperanto vpliva na vašo vest, zavest in samozavest! Premislite in se sami odločite!
Kako vpliva na vest?
•	Ugotovili boste, da je del sedanje materialne in moralne krize doma in v svetu tudi kriza vrednot na kulturno jezikovnem področju, kjer se nadaljuje kolonializem in namesto enakopravnosti velja pravilo močnejšega.
•	Vaša vest vam pravi, da je sodelovanje med različnimi narodi možno le na osnovi enakopravnega sporazumevanja. Tega pa ne more zagotoviti noben narodni jezik, pač pa samo mednarodni jezik.
Kako vpliva na zavest?
•	Ugotovili boste, da skoraj vso zgodovino človeštva sestavljajo poskusi podrejanja na vojaškem, političnem, ekonomskem in kulturno-jezikovnem področju.
•	Sprevideli boste, da so vse velike besede o enakopravnem sodelovanju in sporazumevanju v dokumentih OZN, EU in drugih mednarodnih ustanovah ostale samo črka na papirju.
•	Spoznali boste, da je v svetu z več kot šest tisoč jeziki in njihovimi kulturami problem enakopravnega sporazumevanja načrtno prikrit in zlorabljen s strani politikantov in velikih narodov.
•	Odločili ste se, da tujcem ne boste vsiljevali svojega jezika, pač pa boste kot izraz strpnosti, spoštovanja in enakopravnosti uporabljali mednarodni jezik.
Za popestritev sledi znana ljudska Barčica / Sipeto.
Sipeto nagas sur la maro, klinigas mastoj en la vent' Antaüen nur, antaüen nur, kun la vent' al aventur'!
Sipeto nagas sur la maro, Veloj flirtas en la vent'. Antaüen nur, antaüen nur, gis la fino del' vetur'!
Kako esperanto vpliva na samozavest?
•	Odločeni ste, da zagovarjate jezikovno demokracijo v mednarodnem sodelovanju in jezikovne človekove pravice do rabe maternega jezika ter do enako-
pravnega mednarodnega sporazumevanja z mednarodnim jezikom. S tem ohranite svojo identiteto, uveljavljate enakopravnost in krepite samozavest.
Če po vsem povedanem menite, da bo mednarodni jezik esperanto koristil vaši vesti, zavesti in samozavesti, potem ste dobrodošli v gibanju za mednarodni jezik esperanto!
Pridružite se nam lahko tudi na brezplačnem tečaju esperanta, ki se bo pričel 9. januarja 2014, ob 17.00, v računalnici Knjižnice Brežice.« A.M.
Vendarle nov začetni tečaj esperanta v Posavju
Po večkratnih poskusih, da bi zagnali nov študijski krožek esperanta na Ljudski univerzi Krško (LUK) in začetni tečaj tega mednarodnega jezika v Mladinskem centru Brežice (MCB) je to vendar uspelo Klubu espe-rantistov Posavja (KEP) v sodelovanju s Knjižnico Brežice.
V četrtek, 9. januarja 2014, se je v e-knjižnici Knjižnice Brežice, na uvodnem srečanju zbralo kar 11 inte-resentk in interesentov za učenje esperanta.
Udeleženci uvodnega srečanja so pozorno spremljali predstavitev vsebine in načina dela na tečaju
V prijetnem uvodnem nagovoru je koordinatorka dela z uporabniki v Knjižnici Brežice Maja Frigelj izrazila zadovoljstvo z udeležbo in uspešno začetim sodelovanjem z esperantisti Posavja. Udeležencem tečaja je zaželela plodno delo in prijetno počutje.
Nato je prisotne pozdravil vodja tečaja in predsednik KEP Anton Mihelič. Poudaril je pomen tečaja za espe-rantsko gibanje v Posavju in predstavil osnovne pojme in uporabnost esperanta v mednarodnem sporazumevanju.
Udeleženci uvodnega sestanka so se nato podrobno seznanili z vsebino in trajanjem tečaja ter z načinom dela. Vodja je pojasnil, da gre za tečajno-krožkarsko obliko dela, kjer bo »rdeča nit« sicer uporaba učbenika in pripadajočega slovarja po tkim. »zagrebški metodi«,
ob tem pa bo delo tečajnikov potekalo multimedijsko, torej izmenična uporaba klasičnih in sodobnih elektronskih učnih pripomočkov za skupinsko in individualno učenje esperanta. Posebej zaželeno bo učenje drug od drugega, kjer bo še posebej dobrodošla pomoč tečajnikov, ki so že lani obiskovali krožek esperanta na LUK.
Vodja tečaja in mentor lanskega krožka Anton Mihelič med uvodno predstavitvijo
Udeležencem tečaja je bilo prikazano delo s spletnim portalom lernu, kjer se med drugim nahajajo različni tečaji esperanta in kjer je dana možnost oblikovanja osebnih profilov udeležencev in komuniciranja z esperantisti po celem svetu.
Zadaj desno Peter Simonišek, lanski krožkar, je pripravil komplet osnovnega učbenika in pripadajočega slovarja za fotokopiranje
Vodja tečaja je udeležencem razložil uporabnost posebnega »Kotička za esperanto« (Anguleto por Esperanto) na svojih spletnih straneh. Tam je možno med drugim najti uporabljeni učbenik, številne e-po-vezave s spletnimi stranmi pomembnejših esperantskih organizacij, dostope do različnih gradiv KEP in do ne-
katerih drugih elektronskih pripomočkov za samostojno učenje esperanta.
V »e-knjižnici« Knjižnice Brežice so odlični pogoji za delo
Že na uvodnem srečanju so tečajniki zvedeli, da ima esperantska abeceda 28 črk, od tega 6 specifičnih. Slednje je vodja tečaja še posebej razložil. Pri tem je poudaril, da v esperantu beremo tako, kot je napisano in da se samostalniki vedno končajo na »o« in pridevniki vedno na »a« ter da je naglas vedno na predzadnjem zlogu. Ob tem je postregel z nekaterimi primeri, nakar so tečajniki nekaj besed in stavkov glasno ponovili.
Tečajnike je vodja obvestil tudi o neformalnem sprotnem in končnem pisnem in ustnem preverjanju znanja jezika kot povratni informaciji o uspešnosti tečajnikov pri obvladovanju le-tega. Pri tem je poudaril nujnost sprotnega intenzivnega ustnega in pisnega komuniciranja vseh udeležencev tečaja, kakor tudi potrebo po individualnem domačem delu, saj bo le tako mogoče zagotoviti doseganje osnovnega cilja tečaja: osnovno komuniciranje za vsakdanje in turistične namene.
Tečajniki bodo imeli na razpolago tudi drugo espe-rantsko literaturo iz knjižnice KEP.
Reneja, lanska krožkarica, je bila ena od zadovoljnih udeleženk uvodnega srečanja
Zelo pohvalna je bila ponudba udeleženca Petra Simoniška, lanskega krožkarja, da bo pripravil komplet obstoječega učbenika in pripadajočega slovarja za fotokopiranje, kar so nekateri tečajniki tudi že naročili.
Tudi Rudi Mlinar, še eden od lanskih krožkarjev, se je udeležil začetka tečaja
Tako se je spodbudno pričel večkrat napovedani in dolgo pričakovani tečaj, ki pomeni nov pomemben dogodek v dejavnosti KEP in Knjižnice Brežice. Tečaj bo potekal vsak četrtek, od 17.00 do 18.30 in bo v 15 srečanjih obsegal skupaj 30 pedagoških ur.
Vsi, ki bodo vztrajali do konca tečaja, bodo prejeli ustrezno potrdilo o obisku in priponko »Mi parolas Esperanton«. Ravno tako bo mogoče postati član KEP.
V kolikor tečaj še koga zanima, se še vedno lahko prijavi. Vljudno vabljeni! Anton Mihelič, slike Maja Frigelj
Predlog programa dela KEP za 2014
Predlog programa dela KEP za leto 2014 je pripravljen v tabelarični obliki in vsebuje za vsako aktivnost njen naziv, vsebino, izvajalca, kraj in čas izvajanja. Povzel bom glavne in bolj zanimive aktivnosti in nekatere njihove značilnosti:
•	esperantski kavarniški večeri - 1 krat mesečno oz. po potrebi
•	promocija ideje esperanta in pridobivanje novih članov - javni nastopi 4 krat letno
•	srečanja z esperantom (jezikovno izobraževanje in izpopolnjevanje)
•	udeležba na 10. kongresu EEU v Reki z referatom
•	udeležba na prireditvah v organizaciji ZES in drugih domačih ED
•	udeležba na skupščinah KD in ZES
•	osebni stiki z esperantisti doma in tujini
•	urejanje knjižnice in arhiva KEP.
K zadnji točki programa dodaja urednik komentar: IO ZES z veseljem vabi predstavnika KEP, da si iz zaloge ZES izbere nekaj knjig kot darilo za knjižnico KEP in v pomoč pri učenju jezika in spoznavanju razpoložljivega fonda esperantske literature. O.K.
Iz dejavnosti EDM
Ш
ESPERANT5KO DRUŠTVO
E5PFRAHTO-SOCIETQ
MARIBOR
Zamenhofov dan - Srečanje ob 125. obletnici rojstva Priske Haas
Osrednje slovenske proslave Zamenhofovega dne in srečanja ob 125. obletnici rojstva Priske Haas v Mariboru, 7. decembra 2013 se je udeležilo 40 oseb, espe-rantistov in prijateljev esperanta od Trsta, Izole, Brežic, preko Ljubljane, Sevnice, Prevalj do Maribora, predstavniki vseh slovenskih esperantskih organizacij. Prisotna sta bila tudi gosta, sorodnika gospe Priske Haas iz Beograda: vnukinja Srmena Krstev in pravnuk Marko Vitaz.
Nekdanji učenci Priske Haas so se najprej zbrali ob njenem grobu na Mariborskem pokopališču.
Ob grobu Priske Haas na mariborskem pokopališču
Z vsemi ostalimi so se dobili v Mestni četrti Center, kjer se je srečanje začelo s predavanjem o Priski Haas ter obujanjem dogodkov in epizod iz njenega delovanja v esperantskem in družbenem življenju v Mariboru. Poseben vtis je naredila Srmena Krstev s spomini na babico Prisko.
V odmoru je sledil družabni del s prigrizkom in ovlažitvijo suhih grl. Zamudniki so se pozdravili z znanci in se spoznali z novimi obrazi v naših razredčenih vrstah.
Predsednik ZES v razgovoru z vnukinjo in pravnukom Priske Haas
Drugi del srečanja, pri katerem je bilo prisotnih še 28 udeležencev, je bil namenjen posvetu slovenskih espe-rantistov, kjer so bile na dnevnem redu naslednje teme:
•	Pod katerimi pogoji bi se danes mladi učili esperanta (Karmen Lešnik, EDM).
•	Katere učbenike imamo in za kakšne namene (Zlatko Tišljar, EDM).
•	Predlog društev in klubov ter ZES za skupne aktivnosti v 2014 in predstavitev lokalnih aktivnosti (Janez Jug, ZES).
Udeleženci srečanja so prejeli brošuro s povzetkom ankete in analize raziskave, ki jo je med dijaki petih srednjih šol v Mariboru in Slovenski Bistrici opravila Karmen Lešnik. Predstavitev študije in razpravo je vodila avtorica:
»V slovenskem esperantskem gibanju je trenutno največji problem pomanjkanje mladih esperantistov. Zakaj je temu tako? Ali mladi poznajo esperanto? Kakšno je mnenje o njem? Ali bi se ga učili? To so vprašanja na katere nisem znala odgovoriti. Zato sem se odločila, da se obrnem na mlade in jih povprašam. V ta namen sem izdelala vprašalnik, na katerega so odgovarjali dijaki stari med 15-19 let. Skupno število izpolnjenih vprašalnikov je bilo 400. Anketa je vsebovala 9 vprašanj, na osnovi katerih sem naredila tele zaključke:
Tajnica EDM Karmen Lešnik med predavanjem
Po številu govorjenih jezikov, bi lahko sklepala, da vprašani znajo relativno veliko jezikov, vendar večina ne pozna esperanta. Poznavanje jezikov se je pokazalo tudi pri prevajanju stavkov, saj je večina, ki je prevajala, po smislu tudi ugotovila pomen.
Pokazalo se je, da anketirani ne vedo, kaj pomeni besedna zveza mednarodni jezik in kakšna je njegova vloga. Na tem področju bi morali izobraževati učitelje in profesorje, ki poučujejo jezike, tako slovenskega kot tuje. V ta namen bi lahko esperantisti na kakšnem od njihovih simpozijev imeli predavanja o pomenu mednarodnega jezika. Saj polovica vseh anketiranih dobi prve podatke o esperantu in mednarodnem jeziku v šoli. To pomeni, da je pomembno, kako učitelji/profesorji predstavijo to področje. Če o tem skoraj nič ne vedo, ne morejo dobro predstaviti teh pojmov.
Analiza ankete je pokazala, da so vprašani zelo zaskrbljeni glede svoje prihodnosti, zaposlitve. Marsikaj so se pripravljeni učiti, da bi se kasneje lahko zaposlili. Esperanto je lahko most med ljudmi, ki posledično lahko pripelje do zaposlitve, vendar tega ne more zagotoviti.
Anketirani so se pokazali za zelo odprte, saj jih zanimajo potovanja, spoznavanje tujih dežel, komunikacija s tujci. To je priložnost, da esperanto predstavimo kot eno od možnosti drugačnega, vsekakor bolj pristnega spoznavanja ljudi in dežel.
Veliko in odgovorno vlogo igrajo esperantistih sami. Pomembno je, da čim več govorimo o esperantu, se pojavljamo v medijih, na prireditvah, prihajamo v šole, ki so po moji sedanji izkušnji odprte za tovrstne aktivnosti.«
V razpravi so poslušalci predlagali, da bi avtorica analizirala in objavila še del ankete, ki se je izvajala tudi preko interneta. Odgovarjali so različni udeleženci po izobrazbi, starosti, članstvu v esperantskem gibanju itd. Zanimivo bi bilo primerjati podatke o njihovih odgovorih z odgovori srednješolcev.
V svoji razpravi o razpoložljivih učbenikih v Sloveniji se je Zlatko Tišljar posvetil predvsem prednostim tako imenovane zagrebške metode, ki temelji na zmanjšanju slovnične zahtevnosti na prvi stopnji učenja esperanta in na omejenem številu, to je 500 najbolj pogosto uporabljenih korenov in fraz. To ima tudi psihološko prednost, saj se začetniki ne ustrašijo debelih in dragih učbenikov ter lahko v kratkem času osvojijo minimalno znanje, potrebno za osnovno komuniciranje in razumevanje učbenikov višjih stopenj. V pripravi je nova dopolnjena verzija slovenskega učbenika po zagrebški metodi.
Zlatko Tišljar je analiziral uporabnost učbenikov esperanta za različne skupine uporabnikov
Predstavniki Združenja za esperanto so predstavili dolgoročni program sodelovanja med esperantskimi organizacijami in mnogimi posamezniki, esperantisti ali podporniki esperantskega gibanja.
Ali so obrazi esperantistov zamišljeni ali zaskrbljeni?
Janez Jug je opozoril na doslednejše včlanjenje espe-rantistov v krovno organizacijo in pa na svoj odstop z mesta predsednika ZES, saj zaradi zdravstvenih razlogov tega dela ne more optimalno opravljati. To pomeni, da bodo marca volitve oz. potrebno je izbrati naslednika za vodenje ZES-a.
Ostoj Kristan je izdelal seznam aktivnosti in projektov (seznam je torzo in ga bomo skupaj še dopolnili), ki pa ga ETD sam ne more realizirati. Določene naloge so skupne za vsa društva in klube oz. slovensko esperant-sko gibanje. Glede na kadrovske zmožnosti bi poverili posamezne postavke osebam, ki znajo in želijo izvesti nalogo. Posamezne naloge sprejmejo društva in klubi v svoj program dela.
Primera nalog ali projektov v teku:
•	seznam knjig ZES, ki so na voljo za nakup (bo objavljen skupaj s cenikom na spletišču esperanto.si) - izvede O. Kristan
•	esperantska knjižnica z unikati za izposojo (katalog se objavi na spletišču esperanto.si) -izvede T. Longyka
Predlogi za nadaljnje delo esperantistov:
•	spletna stran esperanto.net - Ali lahko kdo preveri, če je stran aktivna in ali imamo dostop za dopolnjevanje in spreminjanje?
•	urejanje vsebin na wikipediji: potrebno je na primer narediti seznam vidnih slovenskih esperantistov, dopolniti stran T. Logar itn.
•	lektoriranje slovenskih besedil na lernu.net in prevod manjkajočih besedil, določitev mentorjev za Slovenijo, izboljšati slovar za slovenščino
•	izdajanje leposlovnih knjig: v decembru je izšla knjiga Srečka Kosovela - V zlatem čolnu/En la ora boato, prevod Vinko Ošlak; prav tako bo v biltenu TEA kot kolumna v esperantu izdana knjiga Frana Milčinskega Butalci, ki jo je prevedel Janez Zadravec, želja ZES-a je, da bi izdali vsaj eno knjigo na leto.
Preveč pleš in sivih las - problem gibanja!
V razpravi so predlagali: Mario Vetrih:
•	EDM ugotavlja, kdo so še člani EDM in kakšno vlogo lahko prevzamejo znotraj društva.
•	Esperantsko gibanje (lahko) širimo tudi preko Facebooka in spletne strani EDM.
Ostoj Kristan:
•	ZES ima seznam članov, na katerem je okoli 200 imen, potrebno bi bilo preveriti njihovo morebitno aktivnost, vsaj 50 je takšnih, ki vsaj nekaj prispevajo k društvu; hkrati bi lahko razdelili naloge, ki jih mora vsakdo letno opraviti;
•	na Obali bi bilo potrebno ustanoviti društvo esperantistov;
•	na skupščini ZES se sprejme program projektov za celotno Slovenijo (samo realno izvedljivi projekti, ki imajo konkretnega izvajalca).
Peter Simonišek
•	potrebno bi bilo pretipkati slovar iz leta 1963.
Janez Zadravec je povedal svoje v esperantu
V letu 2014 so predvideni dogodki in aktivnosti:
•	eno ali dve srečanji s TEA (Trst), pedlog za srečanje v Piranu ali Ilirski Bistrici (tudi Rečani),
•	julij : konferenca EEU na Reki,
•	avgust: srečanje na tromeji na Peči (Gorenjska),
Naša skupna »gasilska« slika
predlog: srečanje na tromeji v Prekmurju, september: dan jezikov - predlogi? november: Evropski pohod prijateljstva nizira Turistično društvo Cankova),
(orga-
• določiti kraj in organizatorja slovenskega Zamenhofovega dneva 2014.
Udeleženci srečanja so bili soglasni glede sklepa:
Posveti so se izkazali za dobre, zato bomo z njimi nadaljevali, saj se s tem obveščamo, srečujemo, zbiramo ideje in delamo nove načrte za medsebojno sodelovanje in nadaljnje aktivnosti.
Več slik o srečanju si lahko ogledate na spletni strani http://esperanto-maribor.si/srecanje-ob-125ti-letnici-rojstva-gospe-priske-haas/. K.L. in O.K.
Vabilo na letno skupščino EDM
V upanju, da si boste lahko zagotovili prost čas in boste z udeležbo in (mogoče) s kakšnimi predlogi obogatili našo skupščino, Vas vabimo na redno letno skupščino Društva, ki bo
v torek, 18. februarja 2014 ob 18:00 uri
v prostorih Mestne četrti Center, Kacova 1, Maribor. Dnevni red:
1.	izbira delovnega predsedstva,
2.	poročilo tajnice o delu v letu 2013,
3.	finančno poročilo,
4.	poročilo Nadzornega odbora,
5.	razprava o poročilih in sprej em poročil,
6.	razprava o načrtu dela za leto 2014.
7.	razno.
Ob tej priložnosti Vas še vabim k ogledu naših spletnih strani: http://esperanto-maribor.si/.
Predsednik društva Mario Vetrih
Iz dejavnosti ŽED
Napoved aktivnosti ŽED
Redna letna Skupščina društva bo 22. junija 2014 v Mariboru. Kraj in ura skupščine bosta objavljena pozneje. Dnevni red bo običajen in bo pravočasno dodelan. Novost bo prikaz kratkih filmov iz Sveta železnic. Na občnem zboru bomo predstavili učbenik: Esperanto za železničarje. Upamo, da bo natisnjen v začetku marca 2014. Učbenik bo namenjen tudi interesentom iz drugih poklicnih dejavnosti, predvsem tehnične in naravoslovne sfere. Upamo, da nam bo uspelo. S tem se bo tudi začelo delo na RailLexic -slovarju. Verzija: Slovensko - esperantski in Espe-rantsko - slovenski. Ta obsega več kot 14 tisoč terminov. Projekt bo trajal nekaj let.
Imamo napovedanih nekaj obiskov esperantistov iz drugih držav. Udeležili se bomo »Bogračijade 2014«. Prireditev bo zadnjo avgustovsko soboto v Lendavi. Predvidevamo udeležbo enega člana na 66. kongresu IFEF v italijanskem San Benedetto del Tronto in skupinsko srečanje z madžarskimi esperantisti železničarji zadnjo soboto v juniju. Sodelovanje v Terminološki komisiji IFEF je ena od prednostnih nalog, saj je to temelj našega strokovnega dela. To nam sicer vzame dosti časa za usklajevanje in raziskave.
Društvo ima 5 častnih članov, po enega iz Avstrije, Poljske in Rusije, ter 2 iz Nemčije. Vsi so eminentni esperantisti in znani državljani v svojem okolju. Če bomo zmogli, jih bomo letos povabili na Občni zbor in srečanje s člani društva.
Predsednik in tajnik društva sta bila v torek, 28. januarja 2014 sprejeta pri namestnici generalnega direktorja SŽ, ki je zelo pohvalila naše delo. Seznanila se je z našim delom in prizadevanji. Odprla so se nekatera vrata za nadaljnje sodelovanje, kot so možnosti uporabe prostora v strokovnem glasilu in seznanjanje javnosti z esperantskim jezikom. Dogovorjena je razstava eksponatov »Hirošima«, ki jo ima društvo. Razstava bo v Upravni zgradbi, verjetno po umiku trenutne razstave.
To je to. Tudi pozimi zna zapihati topel veter, če so ideje prave. J. M.
Na spletni strani http://remush.be/bulteno/EB-103-03-2011.html je neposredno dostopen članek o izdaji osebnih poštnih znamk ŽED Maribor v marčni številki letnika 2011 Evropskega biltena. Čeprav je dogodek star skoraj tri leta, je še vedno zanimiv in vreden pozornosti, zato ga v celoti predstavljamo. Evropski bilten (Eüropa Bulteno) je uradno glasilo EEU, urednik Zlatko Tišljar.
Novaj E-postmarkoj en Slovenio
Omage al 20-jara jubileo de Slovenio kiel memstara stato Fervojista Esperanto-Societo en Maribor mendis ce la slovena posto postmarkojn. Alia celo estas konigi al la vasta publiko la agadon de esperantistoj sur faka tereno kia estas fervojo.
La postmarkoj estas eldonitaj en du valoroj: valoro »A« estas por leteroj en interna trafiko, valoro »C« estas por leteroj sendataj al eksterlando.
La markoj estis eldonitaj la 2-an de marto 2011. La uzo de la markoj ne estas limigita. La prezo de la kom-pleto (2 postmarkoj) estas 2.50 €. Oni povas mendi ilin je la retadreso de la societo aü ce la posta adreso: FES Maribor - p.p. 123 - SI-9220 LENDAVA, Slovenio.
La Fervojista E-o Societo sendis ankaü proponon al la Komisiono por eldonado de postaj valorajoj ce la Slovenia Posto, eldoni en la jaro 2012 postmarkon omage al 125 jaroj de Esperanto kaj por 2013 eldoni postmarkon okaze de 55-jara jubileo de la Fervojista Esperanto Societo Maribor. La decido estas atendata. Jovan Mirkovič
Iz zgodovine gibanja
Okaze de la 8-a de februaro, la slovena nacia kultur-festotago, ni represas la soneton de la malfeliceco Ho Vrba de France Prešeren (* la 3-an de decembro 1800 en Vrba na Gorenjskem - t la 8-an de februaro 1849 en Kranj), tre bele esperantigitan de Josip Granga kaj publikigitan en La Suda Stelo, N-ro 5, jaro 1940. O.K.
Ho Vrba
Ho Vrba, kara, feliča vilago, Kie staras dom ' de patro mia; Se ne disigus nin en infanago Dezir' por scio - ho serpento fia!
Mi ne scius pri venen-acido, La koro estus dolčoplena budo; La animo plena de memfido, Kaj ne de l'internaj ventoj ludo!
Fidelan koron kun la mano sata Kiel doton, mankan al ričulo, Mi ricevus kun virgin ' amata.
Kviete tiam nagus mia barko. La grenon de hajl', la domon de brulo Defendus la najbaro - Sankta Marko.
Obvestila in vabila
Literarni večer v Sežani
Kosovelova knjižnica v Sežani načrtuje za torek, 6. marca 2014 literarni večer s prevajalci Kosovelovih pesmi v razne jezike. Nekateri povabljeni prevajalci, med njimi Vinko Ošlak, se ne bodo mogli večera udeležiti. Zato so organizatorji namesto prevajalca povabili
lektorja naše izdaje izbranih pesmi Srečka Kosovela V zlatem čolnu / En la ora boato Janeza Juga, da predstavi posebnosti prevajanja slovenske poezije v esperanto. Do sedaj so od vabljenih potrdili udeležbo na literarnem večeru Josip Osti (hrvaškosrbski jezik) in Jolka Milič (italijanščina) in Janez Jug (esperanto), morebiti pride tudi Ana Jelnikar (angleščina) pa še kdo.
I/zlatem čolnu En la ora boato
Izbrane pesmi / Elektitaj poemoj
Podrobnosti o načrtovanem dogodku v Kosovelovi knjižnici v Sežani bodo objavljene v medijih, najlaže jih boste spremljali s klikom na spletno stran http://www.sez.sik.si/new. O.K.
Slikarsko-oblikovalski natečaj TEA
Tržaško esperantsko društvo TEA je razpisalo nagrade in pogoje za udeležbo na slikarsko-oblikovalskem natečaju "Angelo Soranzo" za leto 2014. Tematika in tehnika stvaritev sta prosti, poljubno dolgo bsedilo pa mora obvezno biti v esperantu in enem od jezikov Evropske unije. Štiri denarne nagrade so sicer bolj simbolične in sežejo do 450 evrov. Nagrajena dela bodo na razpolago društvu TEA za reproduciranje v propagandne namene. Razpis traja do septembra 2014, razstava del pa bo v novembru 2014. Razglasitev zmagovalcev in podelitev nagrad bo 6. decembra na sedežu TEA. Nenagrajena dela bodo avtorji lahko prevzeli nazaj od januarja 2015 dalje. Prijavnico in razpisne pogoje ter druge informacije v zvezi s tem razpisom lahko dobite na spletišču TEA ali neposredno na strani http://www.tea1906.altervista.org/informoj-en-esperanto.html. O.K.
La Verda Lupeo N-ro 164
La informilo de la Esperanto-Ligo Filatelista - Arnika Rondo de Esperantaj-Kolektantoj (ELF-AREK) La verda lupeo sciigas en N-ro 164 de decembro 2013 pri individua ELF-AREK-tema posmarko el Slovenio, pri-zorgita kaj eldonita de Elda Doerfler el TEA Triesto. Sur la titolpago de la informilo estas prezentitaj koloraj bildoj de ambaü variantoj laü nominalo A respektive D. La pago 9 de la informilo citas pli detalajn informojn, ekzemple dato de apero, prezoj de neuzitaj markoj, aütoroj ktp. Menciita estas ankaü la helpo de s-ano Ostoj Kristan de ETS Ljubljana. Varianto D de la individua postmarko estis uzita por la ekspedo de tiu numero de La verda lupeo.
Se vi deziras pli da detaloj pri ELF-AREK aü kon-taktojn kun kolektantoj, bonvolu klaki la retadreson http://elf-arek.wz.cz. O.K.
Članarine ZES in ETD
Članarina ZES je ostala nespremenjena, na zadnji skupščini je bila le opredeljena dodatna postavka članarine za predstavnike kolektivnih članov. Letna članarina za individualne člane je 12 € za zaposlene, 6 € za študente, upokojence in brezposelne ter 0 € za mlade do 18. leta. Članarino ter prostovoljne prispevke lahko plačate na srečanjih in sestankih ali na poslovni račun ZES pri NLB št. SI56-0201 -5001 -2704-490 z obrazcem UPN. Kot kodo namena vpišete »othr« in namen plačila: »priimek, članarina in ustrezno leto oz. obdobje«. Pri referenci vpišete kodo 99, ostalo pa pustite prazno.
Letna članarina ETD Ljubljana znaša 6 € za zaposlene, 3 € pa za brezposelne, upokojence in študente. Za mlajše od 18 let je članstvo brezplačno. Članarino ter prostovoljne prispevke lahko plačate na srečanjih in sestankih ali na poslovni račun ETD pri Delavski hranilnici d.d. Ljubljana št. SI56-6100-0000-1703-764. Glejte še navodilo za izpolnitev obrazca v zgornjem odstavku.
Esperantiste in podpornike esperanta pozivamo, da redno plačujejo članarino v naših organizacijah, vsak vsaj v eni od njih. To je namreč pomembno za evidentiranje članstva, kar nam daje legitimnost pred oblastnimi organi in v mednarodnih organizacijah. O.K.
INFORMACIJE / INFORMOJ izdaja / eldonas Združenje za esperanto Slovenije / Slovenia Esperanto-Ligo, Štefanova 9, SI-1001 Ljubljana, Slovenija / Slovenio. http://www.esperanto.si. Matična št. / kodnumero 5058384. ID za DDV / n-ro por AVI: 93737777. Poslovni račun / bankkonto: IBAN SI56 0201 5001 2704 490 pri / ce Nova Ljubljanska banka d.d.. (Swift-kodo: LJBASI2X). Uredil / redaktis mag. Ostoj Kristan.