446                                              Splošni pregled.
pomaga bistriti različne pojme. Kako čudno se čitajo v članku „V sosedstvu Rusije" besede poznanjskega Poljaka (Nr. II, 133): „Zahtevamo od Rusije ne samo, da toleruje poljski narod, ampak da ga zavedno in z namenom podpira, želimo, naj postane Rusija braniteljica narodnega razvitka slovanskih narodov, torej pred vsem našega, po svoji kulturi najstarejšega slovanskega predzidja."
Sarajevski »Vrhbosni", glasilu nadškofa Stadlerja, očita poljski list, da je za svoj članek „Vjerska sloboda katolika u Rusiji" porabila samo — laške vire1) in dodaje: „1 to nam očitajo ignorancijo v slovanskih rečeh! V Krakovu se lahko skliče kakih 10 —20 ljudi, ki znajo hrvaški jezik, ali v Sarajevu se tudi v številnem krogu prijateljev Vrhbosne ni našel nikdo, ki bi znal poljski jezik? Res, v Dalmaciji in Bosni se nahaja mnogo ljudi, ki imajo dobre želje za nas, ali nikogar, ki bi hotel poznati naš jezik in književnost. Gospoda bratje, dovolite, da si bomo vzajemno merili »ignorancijo", kdo je v njej večji." Upajmo, da je ne bodo prevečkrat merili Slovencem. Vzbudi „slovanski duh" tudi pri nas ljudi na delo!             M.
Ruthenische Revue. — Na Dunaju izhaja že tretje leto polmesečnik pod zgornjim naslovom. Izdajatelji so: državna poslanca vitez Jaworskyj in dr. Kos in Roman Sembratowycz. „Ruthenische Revue" zagovarja interese Rutenov ali Ukrajincev, kakor se sami imenujejo. Strogo obsoja postopanje ruske vlade, ki hoče za-treti rutensko narodnost in povelikorusiti ljudstvo. Prinaša tudi podatke o rutenskem gibanju, o volitvah in brezobzirno razkriva ruske in avstrijske tozadevne odnošaje. O naših političnih razmerah piše, da so trhle in slabe „und die osterr. Staatsmanner miissen an die Schaffung einer neuen Grundlage der Reichseksistenz denken und diese kann nur nationale Autonomie heissen." — Razen političnih in narodnih vprašanj se smotra peča tudi z leposlovjem. Pod zaglavjem »Literarische Charakter-bilder" prinaša življenjepise ukrajinskih pisateljev in pesnikov, vsaka številka ima navadno še kratko malorusko povestico preloženo na nemščino. V rubriki „Zeit-schriften-Einlauf" je cela kopa nemških, francoskih, angleških in raznih slovanskih listov — slovenskega ni nobenega. — „Ruth. Revue" izhaja na Dunaju, XVIII/2 Gersthoferstrasse 32 in stane za celo leto 8 K. Kdor se hoče kaj več poučiti o ru-tenskih razmerah, mu bodi priporočena.                                       Janko Bratina.
„Nuova Rassegna Bibliografico - Letteraria", to je naslov italijanskemu listu, ki izhaja že tretje leto v Florenci in ki mu je namen, seznanjati svoje naročnike razen z italijansko tudi z literaturami drugih narodov. V to svrho prinaša poleg laških izvirnih spisov prevode iz raznih tujih jezikov. V majski številki tega leta nahajamo prevod pesmi „Hej Slovani" in več krajših stvari iz hrvaščine. Ker imamo, kakor znano, Slovenci pisatelje in pisateljice, ki so popolnoma zmožni italijanščine, ne bi škodilo, ako bi se ti potrudili ter poskrbeli za to, da bi se čitali v omenjenem listu večkrat tudi prevodi slovenskih pesnikov in pisateljev.                     — a —
Nova častna člana „Slovenske Matice". Na zadnjem občnem zboru „Sloven ske Matice" sta bila imenovana za častna člana naš veliki rodoljub in odlični pisatelj g. profesor Janez Trdina ter daleč preko domačih mej znani romancier
') Tako je pisano tudi veliko delo F. Markoviča „Slaveni i pape"!      Pis.