STRAN 2 11. APRILA — STEV. 14 pogled po svetu Zgodovina nam zelo malo pove o lju­ deh, pravi znameniti nemški pisatelj Jakob V/assermann v svojem Krištofu Kolumbu. S tem ni rečeno, da nima smisla, gotovo pa ima preredko sito, da bi zajela tako drobno stvar, kot je človek. Kako neki bo zgodovina ne­ koč pisala o upu in strahu današnjega človeka, ki ga nav>dajajo dejstva atom­ skega, veka! Novo odkritje, nov strah in nov pohlep, novo upanje, a vse je povezano s preteklostjo in prihodnostjo, zato je tudi človeška odgovornost pred zgodovino trajna. Ameriška atomska znanstvenika Te- ller in Latter pravita, da se človeštvu ni treba bati radioaktivnosti, češ da je stroncija 90, ki povzroča raka, le kakih 20 funtov več kot pred atomski­ mi poskusi, potomstvu pa radioaktiv­ nost lahko celo koristi. Atomska vojna da bo prizanesla civilnemu prebival- stviL. Ne moremo presoditi, ali imata prav in zakaj tako govorita v brk javnemu mnenju sveta, ki je glede tega popolnoma drugačno. Prav zato, ker je drugačno, je SZ oznanila svetu, da ne bo več delala poskusov. Zahodni svet je to obljubo ocenil kot propa­ gandni manever, vendar ne skriva, da mu je žal, ker ga je SZ v propagandi prehitela. D^illes je izjavil, da so o podobni propagandi premišljevali tudi v Ameriki, Eisenhower pa je dejal, da bi bila optistitev atomskih poskusov v tem trenutku nevarna. Vojna industrija, organsko povezana z mirnodobsko, bo torej še naprej ko­ vala krvavo bodočnost, kajti njen glad je neusmiljen, nenasitljii\ Gromiko, sovjetski zunanji minister, je istočasno, ko je svetu sporočil pre­ kinitev) poskusov, ponovno obsodil a- tomski) obrožitev Nemčije, ki jasno kaže nemiroljubne zahteve Zapada. V nekem intćrvjuvu je Hruščev dejal, da so Nemci v S^i^tih naredili gospodarski čudež, da so najvitalnejši narod v Ei7- ropi. »Kdo nam jamči, da ne boste v nekaj letih storili še vojaškega čudeža?« vprašuje prvi človek SZ. Ali ni to isto kot brezmejno zaupanje Amerike v tehnično., znanstveno in vojaškg spo­ sobnost Nemčije? Pravijo, da je v senci Adenauerjevi zrasel mož št. 2, obramb­ ni minister Zvezne republike. Ta se ne boji groziti, da imajo sile NATO pakta tolikšno moč, da v kratkem času lahko zbrišejo z zemljevida SZ. Ne boji se pozivati na intervencijo v Vzhodni Ev­ ropi, češ, sramota je, da Amerikanci niso vkorakali na Madžarsko jeseni 1. 1956. Ne hoji se izjaviti, da bo v petih letih tudi Nemčija proizvajala hidro­ gensko bombo in to ne zaradi Rusov, ampak zato, ker jo kani izdelovati tudi Francija, ki »se je po vojni umetno vsilila med velesile«, in zato, ker jo ima že Anglija. Z drugo besedo, restav­ racija nemške moči nudi pretresljivo podobnost z izsiljevalno politiko Hitler­ jevega rajha, s to razliko, da danes Nemčija raste, preden je prišlo do mi­ rovne pogodbe. Spričo tega postaja nemško vprašanje, vprašanje združitve obeh Nemčij, še težje vprašanje. V nerodnem položaju je Anglija. Nemški listi z naslado pišejo o propadu angleškega imperija in o praznih, ne- čimrnih upih, ki jih Angleži goje zato, ker imajo H-bombo. Anglija hočeš no­ češ paberkuje za Amerikanci, čeprav bi rada vodila samostojno politiko. Edenov polom ob Suezu je razkril to­ talno slabost Nelsonovih potomcev. Ljudje, ki vodijo danes oslabeli angleš­ ki imperij, so stari, manjka jim mla­ dostnega poleta, nad njimi pa patrulji- rajo ameriška letala z atomsko oboro­ žitvijo. V še bolj zagatnem položaju je Fran­ cija. Gaillard je orodje desničarske politike, ki se ji bo Francija morala prej ali slej odpovedati, kajti misel, da ho po tej poti obnovila »dedovino stare slave«, je precej blodna. Nemci imajo v tem pogledu prav. Samo če bo poslu­ šala predloge svojih napredih politikov, ho opravljala še naprej svoje zgodo­ vinsko poslanstvo. Duclos ima prav, če poziva na debato o prihodnosti Fran­ cije. Ne samo zaradi Alžira, Maroka, Tunisa in Mauretanije, marveč tudi zaradi soseda onstran Rena, zaradi Straussa ali bolje rečeno zaradi politi­ ke, ki je Straussa vrgla na površje. Franciji ne more biti vseeno, kam se obrača nemška politika, kajti nemška ekspanzija že zaradi njenega geograf­ skega položaja veslej sili na Vzhod in Zahod. Francijo pa k spremembi ko­ lonialne politike sili tudi Amerika. Zgodovina je torej kljub vsemu uči­ teljica, toda učiteljica s slabim učnim uspehom. T.O. Po amerikansko VAREN DOM Polovico delavskih svetov so že izvolili Delavski sveti se pomlajujejo Večina večjih podjetij v našem okraju je že Tčizpisala volitve v delavske svete in nad polovico sindikalnih podružnic je volitve tudi že izvedlo. Manjši kolek­ tivi so v primerjavi z večjimi sicer z razpisi volitev nekoliko zakasneli, zato bodo le-ta podjetja morala precej pohi­ teti, če hočejo, da bodo volitve opravila še v tem mesecu. Občinski sindikalni sveti naj tem podjetjem posvetijo še posebno pozornost, saj praksa kaže, da ravno v manjših podjetjih, kjer DŠ pred­ stavlja celotni kolektiv, ni vse v redu. V zadnjem času se je po teh kolektivih precej uveljavila samovoljnost posamez­ nih upravnikov in še vedno drži, da de­ lavski svet predstavlja upravnik trgovi­ ne, zadruge, gostinskega ali pa obrtnega podjetja. Seveda pa ne kaže teh manjših kolek­ tivov vseh metati v skupen koš, ker so primeri, da je ravno v manjšem kolek­ tivu prišlo delavsko odnosno družbeno upravljanje izrazito do veljave, tako da v podjetju soodločajo vsi člani kolek­ tiva. V celjskem okraju se lahko po­ hvalimo z nekaj takimi podjetji, vendar bi jih lahko bilo več, saj je delavsko upravljanje v takem kolektivu v nekem oziru lažje, ker so vsi člani DS »vedno pri roki«. Dobra polovica sindikalnih podužnic je volitve v DS že izvedla. Z malo iz­ jemami so bile volitve skoro povsod do­ bro pripravljene in tudi uspešno zaklju­ čene. Vidi se, da se kolektivi dobro za­ vedajo velikih in odgovornih nalog or­ ganov delavskega upravljanja in izbi­ rajo res najboljše ljudi za te odgovorne naloge. Tako kritičnih izborov ni bilo še pri nobenih volitvah in tako so ponekod prav zaradi teh okoliščin volitve celo preložili. Letošnje volitve v DS uspešno p)oteka- jo. Toda na OSS so mnenja, da poročila še vedno premalo zajemajo problemati­ ko podjetja, zlasti pa ne obravnavajo konkretno slabosti, ki jih je nakazalo pismo CK ZKJ in ki jih v podjetjih go­ tovo r manjka. S tako pavšalnimi po­ ročili, 1. t so jih pripravile nekatere podružnice pri volitvih v DS, res ne mo­ remo in ne smemo biti zadovoljni. V tem pogledu bi morale politične organi­ zacije več storiti, kjer kolektiv sam ne čuti potrebe, da bi navodila pisma po­ vezal z analizo dela, uspehov in neuspe­ hov v svojem pK>djetju. Razveseljivo pa je, da kolektivi volijo letos v DS več mladine, pa tudi žena. Tako se DS pomlajajo z novimi, dela- voljnimi ljudmi, ki mnogo obetajo. Z občinske konference SZDL v Mozirju Več medsebojnega sodeiovanjs Pred dnevi je bila v Mozirju občinska konferenca SŽDL za mozirsko občino. Udeležilo se je je nad 40 izvoljenih de­ legatov iz vseh osnovnih organizacij SZDL mozirske občine in več gostov. Med gosti je bil tudi tov. Tone Kropu- šek, predsednik CK LMS in republiški ljudski poslanec te občine. Iz poročil in razprave je bilo razvidno, da deluje na območju mozirske občine skupno 14 osnovnih organizacij SZDL, ki vključujejo nad 4700 članov ali do­ brih 46% vseh volivcev v občini. Od zadnje občinske konference se je šte­ vilo članstva nekoliko dvignilo. Ti po­ datki potrjujejo, da je izven organiza­ cije še vedno dobra polovica vseh vo­ livcev v občini, med temi pa je tudi precej mladine. To stanje narekuje, da bodo morale osnovne organizacije v bo­ doče posvetiti več skrbi vključevanju novih članov. Poročila in razprava je potrdila, da se je delo osnovnih orgahizacij SZDL v zadnjem času precej. zboljšalo. To se je še posebej pokazalo pri občinskih in nedavnih skupščinskih volitvah. Večina osnovnih organizacij se je v političnih pripravah za volitve dobro izkazala. Da so volitve na splošno dobro uspele, gre v precejšnji meri zasluga ravno orga­ nizacijam SZDL. Pri tej odgovorni po­ litični nalogi osnovne organizacije niso nastopale same, ampak so k sodelovanju pritegnile tudi druge politične in druž­ bene organizacije. S takim načinom de­ la se je vez med organizacijami SZDL in drugimi organizacijami močno utr­ dila. Konferenca je ugotovila tudi slabo­ sti dosedanjega dela. Te se kažejo pred­ vsem v prem-ajhnem zanimanju za delo organov družbenega upravljanja kot so šolski odbori in potrošniški sveti, za de­ lo krajevnih odborov in zborov voliv­ cev, za delo kmetijskih zadrug itd. Vse te slabosti narekujejo, da bodo morale organizacije SZDL pri bodočem delu najti pravilne oblike dela in medseboj­ nega sodelovanja. Na terenu se tudi opa­ ža, da imajo osnovne organizacije pre­ malo stika s članstvom. To se kaže predvsem v premajhnem pojasnjevanju raznih gospodarskih, političnih in dru­ gih važnih vprašanj. Nekatere osnovne orgajiizacije, kot n. pr. organizacija v Mozirju, so sklicale sestanke po vaseh m tako dobile boljši stik s članstvom. V Mozirju so se ti sestanki zelo dobro ob­ nesli. Zato bodo to obliko dela obdržali tudi v bodoče. Večji del razprave na konferenci je bil posvečen našemu kmetijstvu. To je tudi razumljivo saj je področje občine pretežno kmetijskega značaja. Konfe­ renca je ugotovila, da se je delo kme­ tijskih zadrug v preteklem letu precej zboljšalo. Zadruge opuščajo nekmetij­ ske dejavnosti in se vedno bolj usmer­ jajo v pospeševanju kmetijstva. S ta­ kim načinom dela so lani precej pripo­ mogle k dvigu kmetijske proizvodnje. Kmetijstvo se je v merilu občine dvig­ nilo napram letu 1956 za 8%. V letoš­ njem letu pa je predviden porast za na­ daljnjih 7%. Zato bodo morale vse za­ druge postati ne le samo pobudnik za višje pridelke, ampak organizator mo­ derne in napredne kmetijske proizvod­ nje. Organizacije SZDL bodo imele pri tej akciji zelo odgovorno nalogo. Mora­ le bodo čim tesneje sodelovati s kme­ tijskimi zadrugami in biti pobudnik za čim tesnejše sodelovanje-ined kmeti in zadrugo v obliki kooE>eracije.. Mimo tega je konferenca razpravljala še o raznih komunalnih vprašanjiji, o delu občinskega odbora in njegovih or­ ganov, o zdravstvu, o povezavi z osta­ limi političnimi organizacijami itd. NALOGE IN VLOGA LJUDSKEGA POSLANCA Cez nekaj dni bodo zopet zaži­ vele ljudske skupščine. Sestali se bodo na prvem zasedanju novoiz­ voljeni poslanci, katere smo ne­ davno izvolili. Menimo, da ne bo odveč, če volivce v tem sestavku vsaj na kratko seznanimo z nalo­ gami in vlogo ljudskega poslanca. Vloga ljudskega poslanca v na­ ši socialistični demokraciji je iz­ redno važna in odgovorna. Važna zato, ker mora ljudski poslanec v celotnem sistemu samoupravlja­ nja izpolnjevati naloge, ki so jih pred njega postavili socialistični zakoni in katere terja izgradnja novih socialističnih odnosov. Ra­ zumljivo je, da je teh nalog mno­ go. Toda ljudskemu poslancu po­ maga pri delu na tisoče sodelav­ cev. Poslanec ni sam, izoliran, temveč je v armadi tistih, ki so odločno sklenili, da bodo gradili novo družbo in boljše družbene odnose. Ker ima poslanec večji in širši pogled na stvari, je njegova vloga v kraju, ki "ga zastopa, zelo velika in odgovorna. On lahko ve­ liko pomaga svojim volivcem, se­ veda v skladu s splošnimi mož­ nostmi in potrebami države. Le v tem skladu poslanec lahko iz­ koristi možnosti, ki so v njegovem kraju. Vsekakor je dolžnost poslanca, da se z vsemi silami bori za raz­ voj področja, na katerem so ga volivci izvolili. Ker pa naša drža­ va predstavlja enotno ekonomsko področje, mora poslanec usmerja­ ti napore ljudi, ki so ga izvolili, na take naloge in podvige, ki bo­ do koristili vsej skupnosti in ra­ zumljivo tudi kraju, kjer so ga izvolili. Veliko in važno torišče dela ljudskega poslanca so predvsem problemi, ki so v zvezi z odnosi med ljudmi. Ljudski poslanci in tudi drugi predstavniki ljudstva, bi morali imeti stalno pred očmi predvsem besede, ki jih je ob neki priliki izrekel tovariš Tito: »Vse kar gradimo v socializmu, gradimo za človeka.« Skrb za človeka mo­ ra biti v prvem planu, in ta skrb mora biti stalna. Vsak naš človek mora občutiti, da ni in ne sme bi­ ti osamljen ter prepuščen na mi­ lost in nemilost. Kajti prav po ne­ nehni skrbi za človeka se naša država tudi razlikuje od drugih držav. Prav na tem ipodročju lah­ ko ljudski poslanec mnogo naredi in ix>maga. Ljudski poslanec kot politična osebnost, ki je dobro seznanjen v kakšni smeri se razvija naša so­ cialistična domovina, ve kaj je v danem trenutku najvažnejše in kakšne možnosti so na razpolago. Zato svojim volivcem in organom oblasti lahko .pomaga z nasvetom, pa tudi s kritiko. Ker je poslanec po novem zakonu avtomatično tu­ di odbornik okrajnega ljudskega odbora in občinskih odborov v kraju, kjer je bil izvoljen, lahko njegove izkušnje zelo koristijo po­ litiki lokalnih organov oblasti. Razen tega ima poslanec velike odgovoimosti. On je zainteresiran, da se kraj, ki ga zastopa, čim hi­ treje razvija ter je dolžan poma­ gati in dajati nasvete, da se vse realne možnosti kraja čim bolj iz- I koristijo. Razumljivo, da pri tem lahko pride do borbe mnenj, kaj je v nekem kraju bolj potrebno, vendar dokončna odločitev mora biti v korist možnosti, ki jo je najlaže ostvariti. To pomeni, da ljudski poslćmec ne sme pasti pod vpliv lokalističnih teženj. Glede dela v skupščini mora biti poslanec aktiven, ne pa da samo glasuje za zakone, katere so dru­ gi izdelali in proučili. Poslanec mora sodelovati v odborih, kate­ rih, član je, ali v skupščini. Toda če hoče biti aktiven pri sprejema­ nju zakonov ali v času razprave v skupščini, mora dobro poznati gradivo, o katerem razpravlja skupščina. Ker je to gradivo pre­ obširno, se mora poslanec »spe­ cializirati« za neki družbeni sek­ tor, hkrati pa ne sme zanemariti druga področja, sicer bi glasoval avtomatično. Iz teh nekaj kratkih misli je razvidno, kako važna in odgovor­ na je vloga ljudskega poslanca. Z razvojem našega parlamentar^z- m.a pa bo ta vloga še bolj porasla. PRED VII. KONGRESOM ZVEZE KOMUNISTOV JUGOSLAVIJE ČLOVEŠKI ODNOSI Iz takšnih družbenih in politič­ nih odnosov neizogibno' morajo postopoma rasti tudi novi medse­ bojni odnosi med ljudmi. Sociali­ stični odnosi med ljudmi morajo po svoji obliki čedalje bolj posta­ jati odnosi tovarištva ter medse­ bojnega sodelovanja in pomoći. Nova, osnovna družbena vloga to­ varne, zadruge, komune, šole, družbenih organizacij kakor tudi družine je, da razvija nove huma­ nistične odnose, odnose iskrenosti, zaupanja, človekoljubja, razume­ vanja, strpnosti, skratka, člove­ ških simpatij in tovarištva med ljudmi. V takem duhu in na tak način naj se v socialističnih raz­ merah čedalje bolj razvijajo tudi boj mnej, kritika, metode politič­ ne dejavnosti itd. Izhodišče tu ni izbiranje med nekaj partijskimi vrhovi kakor v buržoaznodemo- kratični državi, temveč v odnosu do konkretnih družbenih proble­ mov, ki se rešujejo. Človek naj se v socializmu čuti individuum, to­ da ne kot sebičen in osamljen in­ dividuum. Človek postaja svoj in s tem čedalje svobodnejši, kolikor dobiva mesto in vlogo v razno­ vrstnih odnosih skupnega boja, sodelovanja in pomoči, ki so za­ snovani na občutku in prepriča­ nju skupnosti, da je človek naj­ večja vednost. (Iz osnutka Programa ZKJ) 14. a^rll - začetek prostovoljnih del v Velenju Na nedavnem sestanku štaba za pro­ stovoljne delovne akcije pri SZDL Ve­ lenje so sklenili, da bodo s prostovolj­ nim delom za ureditev Velenja pričeii 14. aprila. Očistili in uredili bodo okoli­ co stanovanj, uredili še tri manjša igri­ šča za predšolsko mladino in jih opre­ mili s peskovniki in igrišči. Tako bo 1. maja Velenje zopet praznično. Tem akcijam bo sledila še vrsta dru­ gih del. Regulirali bodo še 250 m stru­ ge Pake do železnega mostu v Velenju in začeli urejevati velik ljudski park, ki bo med najlepšimi v Sloveniji. Med naj­ pomembnejše akcije pa brez dvoma sodi gradnja kulturnega doma. Za gradnjo tega doma je velenjski rudnik namenil iz sklada za prosto razpolaganje 40 mi­ lijonov dinarjev. Izkop in nekatera zi­ darska dela pa bodo opravile pridne ro­ ke Velenjčanov. Med zadnjimi deli letos bo gradnja zimskega bazena, vendar za to se še ni­ so odločili, čeprav si velenjska mladina bazen zelo želi. Pred 14. aprilom bodo siklicali še mno­ žični sestanek, na katerem se bodo Ve- lenjčani ix)menili o prostovoljnih delih. Cez nekaj dni bo torej zgrabilo za pro­ stovoljno delo tisoč rok, da bo Velenje dobilo še lepše lice v osrčju Šaleške do­ line. Železarji v Štor ah se pripravljajo na volitve delavskega sveta Te dni je bila v Železarni Store seja sindikalnega aktiva, kjer so razpravljali o pripravah za volitve v delavski svet in o pripravah za praznovanje 1. maja. V razpravi so navzoči sprejeli sklep, da se bodo na volitve delavskega sveta kar najbolj skrbno in svečano pripravi­ li, da bi na ta način ponovno manifesti­ rali veliko dn ^odoviusko vlogo delav­ skih svetov pri is^adnji socializma in dokazali uspehe, ki so jih dosegli v pre­ teklem letu. Dalje so skleiniLi. da bodo v vseh voliUiih enotah imeJJ po dva se­ stanka s člani posvetovalnega telesa de­ lavskega sveta po obratih in predvolilne sestanke s člani sindikalnih odborov. Na tda sestankih bodo dosedanji člani delavskega sveta poročali o delu delav­ skega sveta in podjetja, izbrali kandi­ date in se pogovorili o tehnični izvedbi volitev. Kandidatno listo bo predlagala sindikalna podružnica in bo štela 91 kandidatov. V Konusu se je stanje bistveno izboljšalo v tovarni usnja »Konus« v Slovenskih Konjicah so volitve v DS že opravili in so lahko na rezultate ponosni. V primer­ javi z lan-skim letom se je stanje bistve­ no izboljšalo, saj še nismo pozabili re­ zultatov lanskih volitev v DS, ko so na­ šteli kar 92 neveljavnih glasovnic, pri­ bližno 60 članov, kolektiva pa sploh ni volilo. Morda jim je bil prav ta »polom« dobra šola, da so letos z največjo vest­ nostjo in odgovornostjo pristopili k pri­ pravam za volitve. Poleg samega ko­ lektiva sta k uspehom pripomogla tudi občinski sindikalni svet in organizacija ZKS. Tako je bilo pri letošnjih volitvah ne­ veljavnih le 6 glasovnic, volili pa so vsi člani. Ta razveseljivi rezultat jasno do­ kazuje, da so bile v tem podjetju vse po­ litične in organizacijske priprave za vo­ litve dobro opravljene. Ni dvoma, da je podjetje pri letošnji izbiri kandidatov imelo srečno roko in da bomo kmalu lahko poročali o pomembnih proizvodnih in drugih uspehih, ki bodo potrjevali delavsko upravljanje v podjetjih. V APRILU 5.360 TON DNEVNO V marcu so nakopali v velenjskem rudniku po 6100 ton dnevno«. V aprilu pa bodo nakopali 5360 ton dnevno. Plan ta mesec je znižan delno zaradi odhajanja rudarjev na dopust, delno pa tudi zaradi zmanjšane konjukirure. Plan za april je vskiajen z letnim planom, ki narekuje 1,800.000 ton lignita.