List 44. Iz Ljubljane dne 3. nov. 1891. Kakor-—n^a-dh—*e moramo- vender zopet—LH*L&LLjj, „Slov_\ar." Osvedočili smo se, da slovensko občinstvo najbolj razburja to, kako so postopali slovenski poslanci nasproti Romančukovemu predlogu. To točko nam je treba osvetliti in pridodajamo, da zajemamo podatke iz poslanskih krogov. Zanašamo se, da jih nas časnikarski ^kolega lojalno na znanje vzame in se v svojih bodočih ^razpravah nanje o/.ira. Prav glasovanje o tem predlogu . osvetlilo je prepad, do katerega so jo dotirali slovenski poslanci s svojo politiko, to glasovanje „izbilo je sodu dno" in \ opravičena nevolja polastila so je vsacega slovenskega »'rodoljuba brez razločka stranke. X^ko_Jjq--^Lna.ko tftži »(Slov. Nar." Qf^tk9^*L&S&* in vprašajmo se, a^ijisij^s ta^^agična. Maloruski poslanec Romančuk je stavil predlog, da bi se število članov v odseku za volilno reformo zvišalo od 24 na 36 ter ga je utemeljeval s tem, da maloruski poslanci nimajo nikakega zastopnika v tem odseku, Čeravno zastopajo narod od 3 miljonov duš. Nadejal se je, da po pomuoženji odseka vender pride kak Malorus v odsek. To se je zvedelo, da namerava Romančuk staviti tak predlog in klubi so se o tem razgovarjali. V konservativnem klubu je bil razgovor o tem jako kratek. Načelnik, ki je obvestil klub o tem predlogu, je z odobravanjem celega kluba gaglašal, da se ne more želeti tako mnogoštevilnih jodsekov, k^ja^^j^44e^-V->zji^^ rjajsevanj^jK)šlje, da so toliki jiiiaek i preokoren aparat in delujejo počasi in da, če se v en otisektoliko članov pošlje, se jih odtegne drugim odsekom, tako da člani nikjer s_j)opolno delavnostjo nctjieljijejo. Sicer se bode pa, pravi načelnik, kakor mu je načelnik poljskega kluba zagotovil, stvar poravnala tako, da izstopi en Poljak iz odseka in pošljejo Malorusi enega člana vanj. Tako se ugodi Malorusom in predloga ni treba. o^ Drugi dan izn^nadi Romančuk zbornico, s svojim /predlogom, kakor nu]Tiiai7 ne da bi bil na dnevnem redu. / Bila je takoj o njem razprava in glasovanje. Predlog je 7 padel. Večina članov konservativnega kluba .zdržala se jje glasovanja, ta_ko_Sloverjci, dalmatinski poslane^ glasovali so za predlog, par članov kluba pa proti. Časopisje* se ie s slastjo nonriielo tega predmeta in nemško-lihe-ralno, katero smatra, kor|Sfprvfltivrvj fclnh, in po prav[ci, za_ največjo, zapreko, da ne pridejo Nemci na krmilo. kazalo ie z zadovoljnostio na to, kako je konservativni iduJLJie^edin, brez discipline ter onemogel. Vse to pa ni res. TjiTjIP]^ edinosti ali d^^Si^ji^Jj^nj^ Tudi se ni noben čbn kluba čudil nad tem, da so člani tako različno postopali. Slovenskim poslancem pa tudi na misli ni bilo, da se bode pri slovenskem občinstvu ta zadeva tako uporabila, in da se bodo oni označevali naravnost za iz-dajice slovanske stvari. Zakaj so se pa slovenski poslanci zdržali glasovanja? Zato, ker odobrujejo razloge, kateri se navajajo proti 36 člen-nim odsekom, dalje zato, ker so se z ozirom na obljubo poljskega načelnika zanašali, da se Malorusom ugodi tudi brez pomneženja kluba in slednjič zato, in to je najpomenljivejše, ker so si bili v s v e s t i, da maloruski poslanci proti volji Poljakov ne dobijo svojega člana v d o t i č n i odsek, čeravno biseRomančukov predlog sprejel in odsek pomnožil ua 36 članov. Leto nam je treba tudi pojasniti. Blagovolili čitatelj na} nam oprosti, da smo tako podrobni, a je treba, ker se je to glasovanje z največjim efektom proti poslancem uporabljalo. Število 12 članov, za katere bi se odsek pomnožil« bi se razdelilo med razne klube po parlamentarnem ^ključu," kateri se je ravno pri tej priliki tako mnogokrat omenjal. — To je zopet kartel! Da, je kartel, a v tem kartelu so poleg vsih drugih tudi Mladočehi in navajamo to za-to, da se ne bode, tudi iz tega kartela kovalo orožje proti slovenskim poslancem. Maloruski klub po tem kartelu nikdar ne dobi kakega mesta v odseku, naj ima ta katero si bodi število članov, — tako je tudi z moravskimi Čehi (in tako približno bi bilo s Slovenci, če bi imeli svoj klub). Malorusi dobivajo mesta v odsekih od poljskega kluba, moravski Čehi od konservativnega. Po obstejočem in vse stranke obseza-jočem ključi bi Malorusi toraj ne dobili mesta tudi n&L 348 v pomnoženem odseku in mi ne uvidevamo, zakaj naj hi se bili slovenski poslanci ogrevali za predlog, kateri bi bil, če tudi bi prodrl, brezuspešen. Vprašamo toraj, ali je, fltvfl*- Yht,ini falr" ifldflialska na st?ani slovenskih i ¦oslice v? OdoJ>kty^ JiaT^bCbllLpj^^kovali, da ali te razmere pozna, aji^^s^s^bl^^^ > kateri so mu na razpolaganje — pr^d^fij-^^ž^n^tak C^nJč o stvj^ri^ niemiijn^izp^ni. Kakor je knvičnov~^)čttanjo v članku št. 244, tako napačna so izvajanja v članku št. 249 to stvar zadevajoča. Ni istina, kakor člankar zajema iz „Presse" (!), da imajo dalmatinski Hrvatje drugačno in boljše stališče v klubu, kakor Slovenci, da so imeli prvi »proste roke" pri glasovanji, drugi pa ne. Toda dovolj o tem. pojdimo na rirup; predmet.. Tisti, katerim politika slovenskih poslancev ne ugaja, vidijo vzrok vsih ne-ispehov, in naš,ga nepovoljnega političnega položaja v tem, da so Slovenci prLJIiih^nwartiiifiiifl^Jdubu. Nismo , rnkdar trdili, da dela Hohenvvart sloveusko politiko, a I mimogrede omenimo, da je slovenski poslanec in da ima »na Kranjskem volilne okraje kar na izbiro. — Ravno isti trde, da bi bilo bolje, da prestopijo Slovenci k Mlado-cehom in bi to bila edino slovanska politika. Kar Hohenwartov klub zadeva, se nam od strani slovenskih poslancev zatrjuje, da le ta še nikdar ni za-viral slovenskih korakov, da je vselej odPbrQVn1_ua_pr. slovenske interpelacije, predloge (vi^^orjQŠka^volilna Mu^memba, Gregorčev predlog zaradi poljedelskih komor, itd.jCe se to od poslanske strani zatrjuje in če tega šnikak poslauec ne oporeka, more se slovensko občinstvo ^vender zanašati, da je to istina. Slovanski poglaneU_so lQre[jy_Hohenwartnvgm kluhn zatn, ker jim ta pri njih delovanji ni na kvar in zato, kerj&Jk&^ečjei^^ ^dmženje, ne v podporo Taaffejftve vlade, ampak da fte ^apreči drugaT za nas^sTaBša. vlada. c^—-~--> «*— -r^^z^evaj|^j|^3^ ^eixqm se nam_^jLjdi, da c8j^$gki_4)™^ viia-JŽAle, ker bi morali občevanje spremeniti. &e* se pa itltsli, da naj bi stopili le v nekako ožjo zvezo s Cehi, ^ moramo opomniti, da vzajemno postopanje že v marsičem j obstoja. Slovenski poslanci podpisujejo češke interpela-loije, češki slove"nske, — tako je vzajemno podpiranje * predlogov, če niso nemogoči. Cehom je moč, in so nazlic svojim volilnim krogom celo zavezani staviti sem ter tja tudi neizvršljive predloge. Slovanskemu -ctb&Astvu^pa j^gonuje n^oj)-JdIa-dočfihov^jLJii^axnerja__^bpru. Glede tega scDOpa imelLpjilik^ uveriti^e, da se to od daleč ugodneje vl3i^^kpj^d_blizL. Imajo Čehi izvrstnih moži, > ki so dika parlamentu, —kimajo tudi lulike med seboj > in če „Slov. Narod." imenuje dr. Vašatija dičnega, ne-? ustrašenega češkega boritelja, moramo vender nekoliko oporekati. ^J^ poslanci nam sami v tem pritrde, o tem smo osvedočeni. Spominjajmo se na pr. le govora Vašatijevega o zunanjih -zadevah na spomlad tekočega leta. Govcril pa je proti izrecni volji češkega kluba in načelnik Tilšer je govornika v javni seji oesavuiral. Prišli so češki poslanci domov in govorili na volilnih shodih. Vkljub temu, da je bil Vašatijev govor izrecno proti volji kluba, vkliub temu, da je češki klub v zbornici izjavil, da Vašati govori na svojo roko, se ni noben češki poslanec upal pred volilcil vstopiti se proti Vašatiju, marveč so vsi izjavili, da se z Vašatijem strinjajo To_j^Jk^eL_jkuzega, l^ajjor da čpško.-i44*4sfcv^v_jvoji .večini danes nejimeva več mirne, treznej^esede. ty%'<> 1j'HfltTn nrr njrgnvi rin,p«gnji v^i-telji v bojj prnfi Sr^ro^p.hrini spravili dalje, k;akor so hoteli, 8Ljnoda so n Stare" vrpfli. Mladočehi stoje pod kategoričnim imperativom volilcev, naprej ne morejo, nazaj ne smejo ; zadene jih sicer srd naroda. Vprašamo, če hočejo pri nas ustvariti take razmere, na kakoršuih češki narod krvavi, take razmere, katere prizadevajo češkemu narodu trajno škodo; a bi bili slovenskemu morda v pogin. Pristop slovenskih poslancev k Mladočehom od blizo ni tako \abljiv, kakor se od daleč vidi. Slovenski poslanci nai toraj pod obstoječimi ^azjpptrjipi uvaževaje realne okolnosti ostanejo v_ zvezi, v kateri so, gpremflppi sa ravnin™, sjaren^iv fl* W\' ni i h V*r-lamer^amo sr^iišče pr1]!** "Q "i*KSo a razmere bodo za slovenski narod in tSgaTe bojimo slabše, ^jakor so j^daj.