Kmet m vojska. (Piše kmet iz Saviajsk« doline.) Ko sembil pred tremi leti prideljen kot kmet armadi, sem takoj uvidel, Kako srečni so oni, ki so se kaj drugega izučili. Izšolani ljudjo so se takoj poskrili po pisamab, rokodelci po delavnioah, rudokopi so Sli nazaj k svojemu delu, le mi kmetje smo ostali za vsa najslabša in najnevarnejša dela in opravila. Po pravici povem, da sem se pridružil takrat v mislih onim, ki so pred vojsko zapušfiali svoje kmetske domove in šli v svet za boljšo srečo, saj sem dooro vedel, kako malo uvaževan je naS stan. Spominjam se, ko smo pri raznib uradih čakali tako dolgo, dokler je bilo kaj boljše oblečenih, ki so I rišli vsi poprej na vrsto kakor mi, nas pa je dajal na zadnje mesto; Če oelo v davkariji, kjer je le denar igral glavno ulogo, smo naleteli na take slučaje Videl sem, kako je že marsikateri irael pripravljen člen srednjega prsta, da Tbi potrkai, a ni se Že upal iz strahu, da bi morebiti gospoda uradnika ne razžalil. Ce je bil uljuden, kako smo ga hvalili, kako da je prijazen in vendar so storili uradniki le svojo dolžnost. Tukaj naj omenim eno štvar, ki je globoko vtisnjena t srce naših kmetov-vojakov, namreč zavedamo se, da nismo mi kmetje ona izobražena množica, ki se razume samo na ples in pohajkovanje. Ali r dobi vojske smo videli.ira onih, ki so nosilelji napredka in kulture, mnogo, kar ne kaže izobrazbe in nam nihfte ne more zapovedati, da naj to vzamemo za lepo in prav. Cital sem, da je slavni vojskovodja Radecki imenoval vojake svoje otroke. Blagor vojakom Radeckijevih Casov! Po dolgem 5asu sem bil malo na dopustu. Na mizi je ležal poziv za oddajo žita, na občini sem izvedel, da mora obfiina preskrbeti ve6 vagonov krme. Kje in odkod bodo vse to vzeli? Kajti strašna je biIa suSa, vse leto ni bilo skoraj nifi dežja. Da, po mapah in zemljiSkih polah je lahko računati, koliko ¦«e tuintam pridela, ali narava ostan« iieizprosaa n&-* rava, letos neusmiljena, s strabom in obupom gleda že ljudstvo sedaj t pribodnjost. In nekaj je, kar s* ni^jer ne računi in ne upošteva, to so berafci danafinjib dni na kmetih. Vsak dan je obiskalo kmetske liiSe do 20 beračev, bodisi lačni vojaki, domači reveži ali begunci. Dokler je bilo icaj, so ljudje dajali,. ali pomanjkanje se prikazuje tudi tam, kjer si mnogi Se domišljuje, da je vsega zadosti. Naj bi vendar vlada to upoštevala, saj hranijo kr&etje one, ki bi jih vlada morala. Pomofii pri kmetih pa že iščejo tudi mnogi mestni uradniki, kojim je že odpadla ona nekdanja visokost in dostojanstvo. Da, želodec je neizprosen! KmetsKo ljudstvo bi rado vsem pomagalo in ustreglo. Zato se še mnogi zadovoljno vraftajo nazaj v uiesto, ker so dobili še to in ono. Ti ljudje pa bi naj nesli v mesto tudi zavest, da gre kmetu drugo mesto in druga čast. Zlato se v ognju 6isti, tudi mi smo se v vojski mnogo naučili. Naj pa bi se kaj naučili tudi naši gospodje, s kojimi bo spet naš kmet občeval, da pcidemo do tega, kar zares in upraviceno želimo. Mnogokrat se sliši prerekanje, kdo stori najve5 v današnjih dneb. Klobuk doli v tem oziru pred km#tom, oziroma pred kmetskim ženstvom! Mnoga kmetica je danes gospodinja, dekla, pestunja, gospodar, hlapeo; biti mora splob vse. Pred vojsko se ]e reklo, da ji pripada le oskrba hiše in otrok. Se dodatek k mojim izvajanjem! V moji bližini sta morala oba sinova starega ofteta, ki je vdovec in je popolnoma sam ostal, k vojakom. Delal je potem prošnjo za podporo. Prišel je odgovor, da je preve* liko posestvo, da ne dobi podpore; potem pa je naredil prošnjo, da bi mu vsaj enega sina oprostili za malo 5asa. Dobil je odgovor, da je posestvo nremalo^ Pravica, kje si? Mnogo sem slišal,da so za Casavojske boli zdravi, posebno v mestib. Blagor jiin! Vemo tudi, kaj to pomeni. Med kmeti pa je danes toltko bolezni in smrti, da še ni bilo nikdar toliko. Sa| ni 8udo! Lok, preveS napet, poCi, ljudstvo, v delu presiljeno, opeša in pada. Tako so torej kmetove d»brote današnjih dni. SavinjsM kmet.