i86 Occnc in poročila o publikacijah in razstavah ARHIVI XVI11 1995 okoli leta 79.3. notarjeva pisarna iz 17. stoletja, i lotivi, ki prikazujejo notarjevo sodelovanje nn najrazličnejših življenjskih situacijah v srednjem veku, in prikaz sodobne notarske pisarne z vsemi pripadajočimi elementi. Ob razstavi je bila podana mnogim 5e premalo poznana vloga notarja danes v sloverskem in širšem mednarodnem prostoru. Originali ali kopije originalnih dokumentov so bili odbrani z o žirom na zastavljeno vsebino koncepta iz naslednjih fondov Pokrajinskega arhiva Maribor - Okrožno sodišče Maribor 1898-1^41, predacd-stveni spisi dr. Šorli Ivo, notar, Maribor 19^6-1940 . Jesovsek Vladimir, notar. Maribor 1931 1932 Haaj JoJcf, notar, Maribor ) 903-19u4 - Ašič Ivan no'ar Maribor 1919- 1941 ■ - dr. GcrSak Ivan, notar, Ormož 1871-1911 < posamezne dokumente iz fonda škof Am on Marin i Slomšek je za čas razstave odstopil ¿konjski arhiv Maribor - reprodukcije dokumentov iz fondov /lata bula, Praga, Češka Republik a Pamhcver: Practyeke in civivilc saecken 164y, S. 238, Rotterdam - rokopis kodekss Lex Romana Visigothorum, samo s tanijk a k nj ižni ca S t. Galen - LA. Handschrift 816, Grazer Abschriften in - originalni vzorci notarskih aktov, ki jih uporabljajo slovenski šolarji danes. Izbran' dokumenti so pripomogli k prvlačnemu videzu razstave ¡udi za jkt. V sklepu praznovanj 20-letnice Univerze v Mari-:boru smo razstavo v vsebinsko nekoliko spremenjeni oblik prenesli v avlo Pravne fakultete v Mariboru, kjer soje odprli 10 oktobra pod naslovom Korenine notariata na' Slovenskem. Pri tej postavitvi je bil p^udar^k na prikazu zgodovinskega razvoja institucije notariata in njenem vplivu na urejanje družbenih raz merij v preteklosti ter prikazu sodobnega notariata, kakšnega doživljamo danes. > Raz,lava je bila po svoji vsebini, obliki in izbrani lokaciji postavljena m MEOIaS RES saj je bodočim praznikom in notarjem pcaudiia možno?t. da se v sliki in besedi seznanijo z eno izmed možnosti izbire bodočega poklica. Ob pripravi razstave se je pokazala možnost sode-lovania dveh. po zunanji in notranji dejavnosti raznolikih ustanov, ki sta pa vendarle našli skupni Jezik in najširši javnosti uspešno pokazli to, kar sla načrtovali. Z veseljem je s svojim znanjem ter bogato zakladnico gradiva in eksponatov pristopil k „odelo-vanju tudi Inštitut za avstrijsko pravno zgodovino Pravne fakultete Univerze Kar a in Franzi iz Grad :a in njegov dekan tci p.edstojnik, prof. dr. Ocrnnt Kocher. Razstavo je spremljala sicer drobna, a vsebinsko bogata zloženka obeh avtorjev Mag. Borut Holcmun je pod naslovom NOTARIAT VČERAJ predstavil tradicijo notarskega stanu in pojme v latinskem jeziku ki se s svojim pomen Jm vežejo na njihovo poslanstvo. V. svojem razglabljanju o zgodovini notariata ocenjuje obdobje pri nas, ko notariat kot institucija ni obstajal. Me g Vesna Riiavcc pa se je že v naslovu članka ustavila ob vprašiinju Notariat nov aii star pravniški poKlic? Pil svojem razmišljanju izhaja iz leta I9y4 ko je bil v mesecu februarju sprejet Zakon o notariatu. Ne oziraje se na današnji pravni sistem in današnjo zakonodajo se vedno znova vrača nazaj, na tiadicionalni lik latinskega notarja Tako kot so veljala natančno določena piavila za notarja nekoč, tudi današnji notar ne more biti le "zapisovalce tujih misli", temveč mora znati prisluhniti ljudem in njihovim problemom Ra/stava n? bila odnevna samo med stalnimi obiskovalci in pcznavalei pravne zgodovine, temveč jc pomenila tudi velik izziv za notarje, ki opravljajo ta poklie danes. Iz njihovih vrst jc zrasU ideja, da bi lahko korenine notariata predstavili tudi v širšem prostoru, sicer kot gostujoča, a vsebinsko dopolnjena razstava Pokrajinski arhiv Maribor je pobudo sprejel in v predlog programa za leto 1996 predvidel poitavitev razstave z naslovom Korenine notariata na Slovenskem. Morda bo imela kaj posluha tudi N nar-sk; zbornica Slovenije in omogočili i izdajo Kataloga, k- s ga :a razstava zagotovo zasluži. Shivicc Tov.fak 1 A 1 ií ✓ *, Po Trenti z arhivskimi doxumsnt? V.nreddverju Pokrajinskega arhiva v Nov- Gorici jc arhivirtka M-uka Nusdorter - Vuksanovič maja 199.*). leta postavila pregiedno razstavo o TrenU- Zanjo je namenila1138 dokumentov, ki, z izjemo nckij eksponatov, izposojenih pri Tuiističneinu d m šivu Bo-•vee, izvirajo iz Pokrajinskega arhiva v Novi Gorici. Razstavljeni arhivski dokumenti segajo od i872. do 1963.1eta Z izrednim občutkom izbran in v glavnem kronološko postavljeni dokumenti o najznačilnejših, izjemnih ali najbolj vsakdanph trentarskih zadevah nam pričarajo podobo lega odmaknjenega kotička Slovemie. Ta ima sicer veliko ljubiteljev, a malo tak.h zagnancev, kr so svoic moči tudi resnično pripravljeni nameniti življenju v njej. Nekoč je bilo takih ljudi več. Trenta jc bila eelo samostojna občina, župnija in imeia jc šolo. Eksnonatc do leta Ü 928 jc avtorica našla med gradivom Tonda do tedaj delujoče občine, Med njimi najdemo dokument c znanem Antonu Tožbarju, ki ga je ranil medved, o postavitvi samostojne župnije, o razmerah med prvo svetovno vojiio v zaledju fronte, o postavitvi meje med Italijo in Kraljevino SHS po vojni, o problemih s pašo koz, ki so sirom ašile gozdove in pašnike, o revščini, ki je ves čas pestila Trentarjc in jih silila v svet s trebuhom za kruhom, o postavljanju planinskih koc v trentarskih gorah. Ob- ARHIVI XVi (I 1995 Ocene in poročila oj uhlikaciiah in razstavah 18*5 čina Trenta se je združila z občine Soča in tako je ostalo dc razpada Italije Dokumente za tc obdobje jc tako avtonea črpa'a vccinom? iz fonda občine Soča. Tu se srebamo z zani mvimi efcsponatij ki med drugim i/pričujejc težave pa tudi kakšno ugodnost Trcntarjcv ob namestitvi italijanske vojske v kraju ter kup težav z novo mejo, s spremembe priimkov v italijanski jezik in s podatki o velikem izseljevanju prchivalcev Tudi za -ihdohi; po drugi svetovni vojni je največ doku mentov našla v fondih upravnih organov od Krajevnega ljudskega odbora Trenta dc Občinskega ljudskega odbora Bovec in Okrajnega ljudskega odhera Tolmin. Nczarcmarljiv pa jc tudi delež dok imentov iz fonda Planinskega društva Tolmin. Turističnega društva Bovec. Osnovne šole Trenta ter osebnih fondev Ludvika Zorzuta in Franceta Avčina Prikazujcjc pa razmere ob demarkacijski črti med cono A pod zavezniško vojaško upravo in eone B, kamor jc sodila