ŠOLSKA TEORIJA Vloga prostočasnih ustvarjalnih dejavnosti in poslušanja glasbe pri šolski uspešnosti mladih dr. Andrej Kirbiš, dipl. sociolog, Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru V naši raziskavi smo analizirali, ali sta med mladimi v Sloveniji prostočasno ukvarjanje z ust- varjalnimi dejavnostmi in poslušanje glasbe povezani z njihovo šolsko uspešnostjo. Analizirali smo podatke nacionalne reprezentativne raziskave mladih v Sloveniji iz leta 2018, v katero so bili vključeni anketiranci stari od 14 do 29 let. Analizirali smo podvzorec 733 mladih, vključenih v izobraževanje. Ugotovili smo, da imajo mladi, ki se najpogosteje ukvarjajo z ustvarjalnimi ak- tivnostmi, najvišje šolske dosežke, obenem pa imajo najvišje dosežke mladi, ki redko poslušajo glasbo. Razlike med skupinami se sicer v obeh primerih niso izkazale za statistično značilne. Članek sklenemo z razpravo o implikacijah rezultatov, podamo pa tudi priporočila za zapos- lene v izobraževanju in odločevalce. Ključne besede: mladi, ustvarjalne aktivnost, veščinami in inteligenčni kvocient (Tai in dr. 2018). umetniške aktivnosti, šolska uspešnost Glasbene veščine so tako povezane z znanjem tu- jega jezika (Slevc in Miyake 2006), pa tudi z drugi- 1 Uvod mi oblikami jezikovnih spodobnosti (Milovanov in Mladi svoj prosti čas preživljajo na različne načine Tervaniemi 2011; povz. po Tai in dr. 2018) in dosežki in ene izmed njih so ustvarjalne dejavnosti, npr. pri matematiki (Hallam in MacDonald 2013). ukvarjanje z glasbo (igranje glasbenega instru- menta, petje v pevskem zboru ipd.), kulturnimi in Različne ustvarjalne aktivnosti mladih so tako umetniškimi dejavnostmi (obiskovanje kulturnih lahko pomembne za njihov razvoj in dosežke. Tan dogodkov, umetniško ustvarjanje, npr. risanje, sli- (2017) je v metaanalizi raziskav učinkov kulturnih kanje, nastopanje v lokalnih gledališčih, članstvo aktivnosti ugotovil pozitiven učinek na dosežke v kulturnih društvih itd.). Poleg samoizražanja, ki mladih. V raziskavi slovenskih mladostnikov so mladostniku prinese svobodno izbran in kvalite- Kirbiš in sodelavci (2019) na podatkih raziskave tno preživljen prosti čas, pa imajo lahko tovrstne Mladina 2010 ugotovili, da kulturno-umetniška prostočasne aktivnosti tudi druge pozitivne po- participacija mladostnika statistično značilno na- sledice. Številne raziskave denimo kažejo, da so poveduje njegovo višjo šolsko uspešnost. Ugota- ustvarjalne aktivnosti mladih povezane z boljšimi vljajo celo, da je kulturno-umetniško udejstvova- izobraževalnimi izidi (npr. Kinney 2008; Flere in nje mladih »po napovedovalni moči [višje šolske dr., 2009; Tai in dr. 2018; Kirbiš in dr. 2019). uspešnosti] takoj za spolom in izobrazbo očeta … [ter] … da je kulturna participacija mladostnika Raziskovalci hkrati ugotavljajo, da obstajajo razli- za njegovo šolsko uspešnost pomembnejša kot ke v izobraževalnih učinkih med različnimi obli- ostale preučene spremenljivke ….« (prav tam 124). kami ustvarjalnih aktivnosti. V okviru glasbenega angažmaja, na primer, je učinek na šolsko uspe- 2 Namen raziskave šnost odvisen od zvrsti glasbenega ustvarjanja oz. Namen naše raziskave je bil preučiti, ali imajo slo- aktivnosti, ob tem pa glasbena aktivnost spodbu- venski mladi, ki se pogosteje ukvarjajo z ustvar- ja tudi »neumetniške« dosežke mladih, saj zvišuje jalnimi aktivnostmi, in tisti, ki pogosteje posluša- njihove dosežke pri matematiki, naravoslovju in jo glasbo, v povprečju višjo šolsko uspešnost. V bralnih dosežkih. Miendlarzewska in Trost (2013) ta namen smo analizirali reprezentativni vzorec v svoji raziskavi in razlagi odnosa med glasbo in mladih v Sloveniji iz leta 2018. šolskimi dosežki poudarjata, da so učinki glasbe- nega izobraževanja številni. Med drugim krepijo 3 Metoda »bližnje prenosne spretnosti«, npr. motorične ve- ščine, veščine poslušanja in krepijo pozornost. Po- 3.1 Vzorec leg tega ukvarjanje z glasbo krepi tudi »oddaljene Analizirali smo podatke nacionalne reprezen- prenosne spretnosti«, vključno z verbalnim spo- tativne raziskave mladih v Sloveniji iz leta 2018 minom, poslušanjem in razmišljanjem, socialnimi (Naterer in dr. 2018). Anketiranci so bili stari od 14 50 Didakta do 29 let. V okviru naše analize smo preučili zgolj dejavnostmi?« Merili smo pogostost ukvarjanja z podvzorec 733 mladih vključenih v izobraževanje, »ustvarjalnimi dejavnostmi (pisanje, slikanje, igra- ki so bili v povprečju stari 20,4 leta. nje glasbe)« in pogostost »poslušanja glasbe«. 3.2 Merski instrument V nadaljevanju prikazujemo rezultate analiz, kjer Šolsko uspešnost smo merili z vprašanjem o pov- smo primerjali šolsko uspešnost oz. povprečno oce- prečni oceni mladostnikov. Vprašanje se je glasilo: no mladih glede na njihovo pogostost ukvarjanja »Kakšna je bila vaša povprečna ocena v zadnjem z ustvarjalnimi aktivnostmi in glede na pogostost šolskem letu?«. Odgovore smo zaradi frekvenčne poslušanja glasbe. V obeh primerih smo izvedli hi- porazdelitve združili v tri kategorije (1 = pretežno -kvadrat testa. 1–3/5–7; 2 = pretežno 3–4/8–9; 3 = pretežno 4–5/9–10). 4 Rezultati Prostočasne aktivnosti mladih so bile v raziskavi Grafikon 1 prikazuje odnos med šolsko uspešnost Mladina 2018 merjene z naslednjim vprašanjem: oz. povprečno oceno mladih in njihovo pogostostjo »Navedene so nekatere dejavnosti, s katerimi se ukvarjanja z ustvarjalnimi aktivnostmi. Vidimo, da je mladostniki ukvarjajo v prostem času. Ocenite jih glede na pogostost ustvarjalnih aktivnosti najpogo- na lestvici od 1 do 5, pri čemer 1 pomeni nikoli, 5 pa stejši delež ocen v okviru dobrega oz. prav dobrega zelo pogosto (vsak dan ali skoraj vsak dan). Kako uspeha. Prav tako je razvidno, da je delež mladih z pogosto se v povprečju ukvarjate z naslednjimi ocenami 4–5 oz. 9–10 najnižji v skupini, ki se nikoli 51 Didakta ŠOLSKA TEORIJA ne ukvarjajo z ustvarjalnimi aktivnostmi (vsak četrti niso statistično značilne (p > 0,05), zaradi česar lah- mladi iz te skupine dosega najvišje ocene), med- ko sklenemo, da med mladimi v Sloveniji pogostost tem ko je delež v skupini pogostega in zelo pogo- ukvarjanja z ustvarjalnimi aktivnostmi ni povezana stega ukvarjanja najvišji (34,8 %). Kljub razlikam z njihovim šolskim uspehom, čeprav je statistična med skupinami je hi-kvadrat test pokazal, da razlike neznačilnost lahko posledica velikosti vzorca. 60,0 50,0 40,0 30,0 20,0 10,0 0,0 Nikoli Redko Včasih Pogosto Zelo pogosto (enkrat mesečno ali redkeje) (nekaj krat mesečno) (vsaj enkrat tedensko) ((skoraj) vsak dan) Pretežno 1-2-3/5-6-7 Pretežno 3-4/8-9 Pretežno 4-5/9-10 Grafikon 1: Odnos med šolsko uspešnostjo mladih in njihovo pogostostjo ukvarjanja z ustvarjal- nimi aktivnostmi Grafikon 2 prikazuje odnos med šolsko uspešno- pogostega in zelo pogostega poslušanja glas- stjo oz. povprečno oceno mladih in njihovo pogo- be najnižji (27,5 % in 28,2 %). Ponovno pa je kljub stostjo poslušanja glasbe. Iz njega razberemo, da razlikam v deležih hi-kadrat test pokazal, da raz- med mladimi ni bilo takih, ki »nikoli« ne poslušajo like med skupinami niso statistično značilne (p > glasbe. Razberemo pa, da je največji delež mladih 0,05), zaradi česar lahko sklenemo, da pogostost z ocenami 4–5 oz. 9–10 v skupini, ki redko poslu- poslušanje glasbe ni povezana s šolskim uspe- ša glasbo (47,9 %), medtem ko je delež v skupini hom mladih v Sloveniji. 60,0 50,0 40,0 30,0 20,0 10,0 0,0 Redko Včasih Pogosto Zelo pogosto (enkrat mesečno ali redkeje) (nekaj krat mesečno) (vsaj enkrat tedensko) ((skoraj) vsak dan) Pretežno 1-2-3/5-6-7 Pretežno 3-4/8-9 Pretežno 4-5/9-10 52 Grafikon 2: Odnos med šolsko uspešnostjo mladih in njihovo pogostostjo poslušanje glasbe Didakta 5 Zaključek drugačni meri kot npr. risanje, fotografiranje ter V pričujoči raziskavi smo na podatkih raziskave druge oblike kulturno-umetniškega angažmaja. Mladina 2018 preučili, ali imajo slovenski mladi, ki V prihodnje bi bilo smiselno, da raziskovalci anali- se pogosteje ukvarjajo z ustvarjalnimi aktivnostmi zirajo različne oblike ustvarjalnih dejavnosti in pri- in ki pogosteje poslušajo glasbo, v povprečju višjo merjajo, kako so povezane s šolsko uspešnostjo. šolsko uspešnost. Ugotovili smo, da med obema Prav tako je različne oblike ustvarjalnega angaž- oblikama prostočasnih dejavnosti in šolskimi do- maja mladih potrebno preučiti v odnosu do raz- sežki ni statistično značilne povezave, smo pa v ličnih oblik šolskih dosežkov mladih, tako na po- vzorcu vendarle zaznali razlike med skupinami. dročju naravoslovnih, družboslovnih in jezikovnih veščin in dosežkov. Pri prihodnjih analizah je prav Zanimivo je, da sta obe preučeni obliki preživlja- tako potrebno upoštevati tudi druge potencialne nja časa s šolsko uspešnostjo (sicer neznačilno) dejavnike šolske uspešnosti in ustvarjalnega an- različno povezani. Tako je pogostejše ukvarjanje z gažmaja mladih, denimo kulturni kapital družine, ustvarjalnimi aktivnostmi povezano z višjimi šol- kot so dostopnost do glasbenih instrumentov v skimi dosežki, pogostejše poslušanje glasbe pa z družini, umetniških stvaritev, število knjig v go- nižjimi. Čeprav bo potrebno povezave in meha- spodinjstvu, ustvarjalni angažma staršev, njihovo nizme obeh odnosov bolj poglobljeno preučiti v zanimanje za glasbo in umetnost itd. Prav tako nadaljnjih raziskavah, je ena izmed možnih razlag je potrebno upoštevati, da gre lahko pri odnosu mogoče iskati v kontekstu poslušanja glasbe. Ta med aktivnostmi in šolsko uspešnostjo tudi za se denimo pogosteje posluša v družbi z vrstniki, samoselekcijski mehanizem in ne nujno za »uči- iz preteklih raziskav pa je znano, da je pogostej- nek« prostočasnih aktivnosti na šolske dosežke, še druženje s prijatelji lahko povezano tudi z niž- prav tako pa je mogoč vzajemni učinek. jo šolsko uspešnostjo. Nadalje se glasba pogosto posluša na množičnih oz. javnih dogodkih, npr. v Glede na rezultate naše raziskave pa lahko skle- okviru obiskovanja koncertov, diskotek ipd., kar nemo, da bi bilo v prihodnje potrebno nadaljevati pa je lahko kazalnik, da taki mladi prosti čas pre- z raziskovanjem dejavnikov šolskih dosežkov mla- težno (ali pogosteje) namenijo zabavi. Po drugi dih v Sloveniji, vključno z analizami vloge ustvar- strani pa ustvarjalne (kulturno-umetniške) ak- jalnih in drugih prostočasnih dejavnosti. tivnosti mladih lahko krepijo njihove potenciale, z njimi razvijajo svoje talente, se priučijo rutine, vztrajnosti ipd., kar lahko prispeva tudi k boljšim dosežkom, kot bi lahko sklepali na podlagi naših rezultatov. Ena izmed implikacij naše raziskave je denimo, da posamezne prostočasne dejavnosti lahko deluje- Viri Flere, S., Klanjšek, R., Musil, B., Tavčar Krajnc, M. in Kirbiš, A. jo bolj spodbudno na dosežke mladih kot druge. (2009). Kdo je uspešen v slovenski šoli?: poročilo o rezultatih raz- Z vidika izobraževanja mladih bi se glede na (sicer iskave v okviru projekta Perspektive evalvacije in razvoja sistema vzgoje in izobraževanja. Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta. statistično neznačilen) pozitiven učinek ustvarjal- Dostopno na: https://www.pei.si/ISBN/978-961-270-030-0/mobi- nega angažmaja na učno uspešnost mladostni- le/index.html#p=1 (28. 3. 2021). Hallam, S. in MacDonald, R. (2013). Introduction: Perspectives on kov moralo učencem, dijakom in študentom v the power of music. Research Studies in Music Education, letnik čim večji meri omogočiti možnost ustvarjalnega 35, št. 1, str. 83–86. Kinney, D. W. (2008). Selected demographic variables, school udejstvovanja v okviru rednega kurikula in ob- music participation, and achievement test scores of urban mid- šolskih dejavnosti, saj mnogi starši svojim otro- dle school students. Journal of Research. Music Education, letnik 56, številka 2, str. 145–161. kom ne morejo omogočiti izobraževanja v okvi- Kirbiš, A., Lamot, M., Tavčar Krajnc, M., Lahe, D., Cupar, T., Vezjak, ru ustvarjalnega angažmaja, npr. obiskovanja B. in Javornik Krečič, M. (2019): Dejavniki kulturne participacije in njen pomen za šolsko uspešnost mladih v Sloveniji. V: Žagar, I. Ž. glasbenih šol (npr. zaradi pomanjkanja finanč- (ur.), Mlekuž, Ana (ur.). Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju (Di- nih in drugih, npr. časovnih virov, morda pa tudi, gitalna knjižnica, Dissertationes, 37), 115–131. Ljubljana: Pedagoški inštitut. ker niso v zadostni meri seznanjeni s pozitivnimi Miendlarzewska, E. A. in Trost, W. J. (2013). How musical training učinki ukvarjanja z ustvarjalnimi aktivnostmi). affects cognitive development: rhythm, reward and other mo- dulating variables. Dostopno na: https://www.frontiersin.org/arti- cles/10.3389/fnins.2013.00279/full (28. 3. 2021). Omeniti je potrebno, da ima naša preliminarna Naterer, A. in Lavrič, M. (2019): Metodologija in vzorec. V: Naterer, A., Lavrič, M., Klanjšek, R., Flere, S., Rutar, T., Lahe, D., Kuhar, M., raziskava tudi določene pomanjkljivosti, ki jih je Hlebec, V., Cupar, T., Kobše, Ž. (2019). Slovenska mladina 2018/2019. zaželeno odpraviti v prihodnjih študijah. Ustvar- Zagreb: Friedrich-Ebert-Stiftung. Dostopno na: https://www.fes- -croatia.org/fileadmin/user_upload/FES_JS_SLOVENIEN_sloveni- jalne aktivnosti so bile v anketniku raziskave sch_WEB.pdf (28. 3. 2021). Mladina 2018 merjene z enim vprašanjem, ki je Tai, D. M., Phillipson, S. N. in Phillipson, S. (2018). Music training and the academic achievement of Hong Kong students. Rese- vsebovalo več oblik ustvarjalnega angažmaja. arch Studies in Music Education, letnik 40, št. 2, str. 244–264. Tako denimo nismo mogli preučiti, ali je petje v Tan, C. Y. (2017). Examining cultural capital and student achieve- ment: Results of a meta-analytic review. Alberta Journal of Edu- pevskem zboru povezano s šolsko uspešnostjo v cational Research, letnik 63, št. 2, str. 139–159. 53 Didakta