148. Mm.
s Untom. i soboto, 3. lalijo 1909.
zlu leto.
»Slo^aass! Narod" valja
t jtlafelganl na is» Zastavljeni
teto . . .....K 24*—
MTJIsta • » . . * . . . . « I2"~ $afet lati t B 3*—
an tssaas  ........  IS -
ssle lat«.........K 22-—
pel lata .««•••*«•« II*—
£eirt lata........ • , 5*50
*a f&asoa.....                 ... 1*90
Baf-lsi naf a« ira*lrin$a. SaktaMa! se se vrača}*. •«?.-***ifct--* • sjk*«c*s alie* fit a, ;3 aa*?!****!* *sva), at. s«.
Vzhaja vsak inn svečar IsvaaniH asaelle in praznike.
luaratl vsilafai Maaroatapna netit vtata aa aarkrat 90 14 vin., a« dvakrat po 13 rta*, na trikrat ali večkrat p* It vin. M vo$fli fataerdjah po dogovoru Upmvnlitva na) ae eotillaje aarstelna, rsfclaauaija, |lnaerati itd. te J* adaualatrativa« stvari
- raanniasnn Sta vtika vali-* It vinarjev. -
sta njanasna aa?eiUa bran letedaatna tn^aiatva naročnine aa ne ozira. ,<anre*R» tlnkaVnii*« tnfcsfnn it. SJ5.
»Slovanski Nirci" vella po pošti, an Avatre-Ogrikot aa Nemčijo:
celo leto.........K 25;—     celo leto.........K 28—
pol leta.......... 13"—
Četrt leta na mesec.
15-50 2*80
za Ameriko in vse druge dežele t celo leto.........K 30.—
Vpraianjem glede inaeratov na) aa priloži aa odgovor dopisnica ali znamka. Upmvnistvo 1 Knaflove cllee 5 (spodaj, dvorišče levo), telefon »t. 85.
Zvtfa slovenskih 3Qdruft u Ljubljani.
Slovenci sum narod malih gospodarskih eksistenc, zato je pri nas zadružna ideja mogla naglo prodirati.
Naše gospodarske razmere so nas narod sililo k samopomoči in ob-liko tej samopomoči je dalo zadružništvo.
Zadružni duh, altruizem plove-ta nad slovenskim ozemljem; zadružništvo je bilo moč starih Jugoslovanov in zadružništvo je tudi naša moč.
V našem zadružništvu so vrši velevažna evolucija po starem neizprosnem načelu, da so mora dobro umaknili boljšemu.
V slovenskem zadružništvu je postahi potrebna zveza, katera v vsakem ozira bolj odgovarja njega potrebam, kakor že prej obstoječe in ta potreba je rodila »Zvezo slovenskih zadrug v Ljubljani«.
Zveza slovenskib zadrug v Ljubljani je imela 30. junija 1909 svoj občni zbor, kateri se je vršil v veliki dvorani    Mestnega doma«.
Občnemu zboru je predsedoval zvezni predsednik g. Josip Lenarčič, ki je pozdravil v obilem številu došle zastopnike zvezinih zadrug, saj je bilo že «>h otvoritvi občnega zbora zastopanih zadrug, a se je to število med občnim zborom se zdatno povečalo.
Predsednik določi zapisnikarjem g. Ivana Rozmana in spregovori v otvoritev približno sledeče:
Zveza slovenskih zadrug je celo sedaj svojo nalogo, pomagati svojim zadrugam do najboljših uspehov, vršila jako dobro, zlasti lepo jt* izvršila kljub krizi na svetovnem denarnem trgu, denarno izravnavo, kar kaže promet prvega poslovnega leta.
Zvezo so nasprotniki — zasmehovali, da je zveza brez zadrug, — a danes ima ta zveza nad 150 članic; že to število članic j*' dokaz, kako potrebna je bila ustanovitev zveze.
Da je bila zveza kos svoji nalogi, ka/.<* tudi čisti dobiček, katerega izkazuje za svoj«1 prvo poslovno leto.
Ako pogledamo druge zveze, najdemo, da je bilo treba velike državne podpore, da so se mogle vzdr-
žati; naša zveza je morala z lastnimi pripomočki naprej, ker še do danes ni dobila nikako državne podpore.
V nasprotnem taboru so napeli vse sile, da bi nam škodovali; črnili so nas pri vladi in drugod; nas to ne sme strašiti, mi delujemo mirno naprej v korist slovenskega naroda.
Maša zveza je prišla v položaj, da je morala nekatere zadruge, ki so bile včlanjene pri »Zadružni zvezi« v Ljubljani in katere je ta v času, ko so prišle v konkurz ali bile že blizo njega, zapustila in je izročila nemili usodi, sprejeti in jih je rešila gotovega poloma: zdaj so te zadruge, ki so imele v sebi živi jonsko moč, že sanirane in delujejo jako dobro.
Zvtv.ji mora gojiti tudi blagovni promet, posebno še radi tega, ker dobiva iz njenega največ svojihsredstev ; blagovni promet se lepo razvija, torej smemo upati, da vse svoje stroške pokrijemo in še damo nekaj v naše rezervne zaklade, ne da bi morali članicam nalagati prispevke.
Podrobnejše podatke podajo sledeča poročila. (Odobravanje!)
Poročilo načelstva.
Poročal g. dr. Gregor Zrj a v.
Letos moremo potrditi, kar smo lani na tem mestu izjavili, da je namreč o bs t a n e k »Zveze slovenskih zadrug' zagotovljen. A ne le obstanek, tudi napredek, saj smo narasli na poldrugsto Članic in imamo v letošnjem prvem polulet.ju že IS milijonov kron prometa t. j. ravno toliko kakor glasom danes predloženega zaključka vse lansko oziroma predlansko leto. Delokroga zveze glede okoliša nismo razširili tudi v preteklem leti; na Štajersko, ker respektiramo tamošnje drobno delo »Zadružne zveze« v Celju. Sprejeli smo le eno članico na Štajerskem »Posojilnico v PiŠeeiii , a iz rok ljub Ejanske »Zadružne zveze«. Mi si želimo skupnega dela in sesterskih razmer s eeljsko »Zvezo«. Da s«* je od neke tamošnje vplivne osebe proti nam delovalo na mestu, kjer bi narodna dolžnost velevala, da se nas podpira, nas pri tem ne moti.
Denarna izravnava zveze se je dobro obnesla. Lani smo odklonili predlog, da se decentralizuje "lenarilo poslovanje s tem, da se novo središče ustanovi v Trstu. Kolikor krajevne potrebe zahtevajo se je letos izvršilo s tem. da morejo naše elani-
( ce v Trstu in blizu Trsta nalagati za nas račun v Trstu in tam dvigati na račun kredita. S tem se centrala 111 oslabila. Razmere na svetovnem denarnem trgu so se izboljšale, a imeli smo vsied vojne nevarnosti hudo krizo, ki bi lahko postala sitna za marsikak zavod, če bi ne preskočila naša denarna centrala. Ogromna moč našega denarnega središča »Kmečke posojilnice ljubljanske okolice« se je ob tej priliki pokazala. Temu zavodu se ima naše zadružništvo zahvaliti, da je krizo preneslo brez najmanjše izgube. Obrestno mero za kredite smo od lani znižali za 1/-//r-> potem smo morali iti zopet nekoliko navzgor, da ugodimo marljivim našim člani-j cam, ki pri nas nalagajo svoje denarne preostanke. Te čebelice smo na vso moč podpirali, da potem tem lož je vršimo tisto lahko rečem zgodovinsko nalogo severnejših slovenskih uokrajin, da ubožnejše slovansko Primorje, ki se še bori v primi-tivnejših gospodarskih razmerah, osvobodimo tujega upništva in tamošnjemu narodu poskrbimo sredstev za izboljšanje gospodarstva. Polod-stotna napetost med obrestno mero aktivnih in pasivnih tekočih računov se v tem letu še ne more znižati, kajti ta napetost ne pokrije upravnih troškov, ki nastanejo radi denarne izravnave. Disciplina zadrug je v preteklem letu dobro napredovala. Na mesto nekdanje desorganizacije že stopa krepka disciplina.
Zveza je v preteklem letu nadaljevala delo o r gani z a c i j e: Ustanavljali pa smo le na poziv lokalnih činiteljev, kjer je bila dana gospodarska potreba. Z mladimi zavodi je bilo silno poučevalnega r dela. Organizirati bo treba še dalje, kajti vkljnb mnogim posojilnicam so še kraji, kjer je dovolj oderuštva. A" zvezi se je dobro razvijalo o b r t n o zadružništvo, osobito m i z a r s k o. Ljubljanska čevljarska surovinska zadruga pod novo firmo »Združeni čevljarji« prodaja izdelke svojih članov, poleg tega pa tudi nekaj tovarniškega blaga, da od vrača občinstvo od drugih konfekcij. Y uspehu, da občinstvo zahteva večidel le domače blago, je videti jamstvo, da se bodo »Združeni čevljarji« z uspehom borili proti tovarništvu.
Cela vrsta podjetij je iskala stikov z nami, a uačelstvo je bilo z oziram na mladost našega zavoda prisi-
ljeno biti zelo rezervirano. Započeto perotninnrsko podjetje v Šiški smo oddali v privatna roke, ker je to de lo za zadružni aparat brez razvitega perotninarskega zadružništva po deželi jako težavno.
Revizijam smo posvetili vso pozornost. Osobito je bilo pregledati takt1 zadruge, ki smo jih prevzeli od drugod v svrho sanacije. Neka zveza j*1 par zadrugam čez noč odpovedala kredit, ki ga jim je prej skozi leta dovoljevala. Ce bi se dopustilo take stare zavode zadaviti, bi trpelo vse zadružništvo. Vsi ti zavodi se zdaj zelo povoljno razvijajo.
Poročajoč o blagovnem prometu omenja govornik, da se je ustanovil »Agromerkur« radi načela deljenja dela, sicer pa bo delal z »Zvezo^ roko v roki.
Meseca julija je vlada poverila »Zvezi slov. zadrug« in »Gospodarski zvezi« dobavo sena po znižani eeni. Klerikalna stranka je pri poprejšnjih sejah sodelovala in ni nasprotovala. Kar naenkrat se ji je zazdelo, da bi bilo nevarno, če bi v kako vas prišel kak vagon sena od »Zveze slov. zadrug«. Vlada je snedla dano izjavo in ugodila klerikalni želji, ('e pa so se nam take politične kupčije že zdele umljive, nas pa je presenetilo da je bil predsednik > K m e T i j s k e družbe« tisti, ki je bil naučen, da stavi ta predlog. Mi »Kmetijski družbi« za to sovražnost nismo dali povoda. — Za vinsko kupčijo je osnovala zveza v Ljubljani klet, za večjo akcijo pa se pripravlja.
Prvi nasprotnik zveze je bila e. kr. vlada, ki z nami in našimi članicami postopa ]> r i s t r a n s k o. I Predsednik »Zadružne zveze« je izjavil, da smatra za svojo nalogo, da nas muči in nam ]e napovedal boj na nož (smeh). Xi se pač naučil iz prakse, da se gospodarskih zavodov ne da kar čez noč z jezikom uničiti. Akt) pa smatra slovenski poslanec za glavno nalogo odjesti slovenskemu zavodu državno podporo in s tem državi prihraniti, da pride nekaj nje nega denarja na Slovensko, je Slo vencem na takih zastopnikih le česti tati. Tudi minoriteta ima pravico se gospodarsko organizovati. Gospodarski »Herrenstandpunkt«, ki ga zavzema dr. Krek. bi pač dobro pristo-jal predsedniku kake kartelne organizacije, ne pa slovenskemu zadružniku.
I Politiko v zadružništvo je pri j nas zanesla klerikalna stranka. Ona je začela snovati konkurenčne denarne zavode in konsumna društva za uničenje naprednih trgovcev. To je zgodovinska resnica, ki je nobeni neresnični popisi pri baronu St brk u in sekeijskem  načelniku    Krtin ne
spravijo s sveta. Prezirati in narav*
j nosi negirati zadružno organizacijo, ki jo vodijo naprednjaki, je znamenji' slepote.    Ce   bo hotelo slovensko
zadružništvo izpolniti veliko svojo nalogo v 1* 1- i m o r j u . I) a I m a -e i j i in Bosu i , bo moralo z d r u-ž e 11 o nastopati. Mi smo za složno delo vedno na razpolago. Bojim pa, da bodo nasprotniki prišli do spoznanja šele. ko pride korektora njihove politične mega lonian i je, ki jo prenesli tudi na gospodarsko polje. (Burno odobravanje.)
Zastopnik hranilnice in posojilnice v Ricmanjib g. Bobek prinaša zvezi mnogo pozdravov od obali Jadranskega morja in prisrčno zahvalo, ker je zveza hranilnici in posojilnici priskočila na pomoč, ko je hotela »Zadružna zveza« v Ljubljani zadrugo uničiti in s tem Ricmnujo oškodovati. Zveza slovenskih zadrug je zadrugo rešila gotovega poloma in jo je spravila jako previdno na trden temelj; s tem si je postavila zveza v Ricmanjih najlepši spomenik.
Pos! ovno poročilo.
a) >p!ošno, bi denarna izravnava, c* blagovni posli, d> reviziji
Poročal g. Ivan R o ž ju a n.
Na našem občnem zboru lanskega leta je bil tu navzoč tudi zastopnik c. kr. vlade; letos ga ni. Ako tm blagoslovi kje kaka veteranska zastava, je vlada gotovo zastopana 00 svojih najvišjih glavah, na tako važno gospodarsko zborovanje, kakor je naš občni zbor, pa ni nobenega vladnega zastopnika, kateri bi tu na lastne oči videl, koliko nas je in se prepričal, da tu veje pravi zadružni dnh;vlada bi tu dobila najboljšo podlago za pravilno mnenje in resnično poročanje o naši zvezi in njenih zadrugah.
Ob lanskem občnem zboru je »Zveza slov. zadrug« imela 90 članic, danes jih je 152; torej se je število članic v enem letu pomnoži hi za 62. kar je gotovo lep prirastek.
Teh 152 zadrug se porazdeli po predmetu podjetja sledeče:
LISTEK.
Razstava slov. umetnlliov.
(Dalje.)
Avg. And. B u c i g   (alias Bucik. Gorica) je povsem nova oseba. Pa se je srečno   u peljala. Portret njegove     matere     ( olje ) kaže, da je učenec G\aizove šole. Barve so mirne    in    ubrane,    poteze gladke. Čedna je risba   »Popoldan«: Smrt sedi na klopi in se ozira v dolino, --in »Pokrajina«, 168 (olje). -   M. Ga-spari,     znani     risar - ilustrator, je v svojih risbah in oljih izvirno slovenski, da. kranjski,    kakor nobeden drug. Svoje snovi zajema iz narodnega življenja,   istinitega ali domišljenega.    Barve so mu pisane, zelo prijetne, pa mehke   in veselo ubrane, vladajo pa v vseh njegovih tvorbah narodni motivi. Zato so njegova dela vseskozi več ali manj sti-lizovana. Obile te vrline pa ne morejo   prikriti trdot   v   oblikah in kretnjah. Ko bi delal po modelih — ne na pamet — bi ne bilo motečih nemogočih   poz in užitek kvareeih anatomskih nepravilnosti. Sčasoma odpravi ustrajen študij tudi   to in Gaspari se nam razvije v znamenitega reprezentanta stilizovane, skoz-inskoz     slovenske   podobe. (Glej št. 87, 130.)
Fr. Globočnik (Trst) je to pot prvič razstavil v Ljubljani. In
sicer serijo iz vosk.tempera izvedenih    fantastičnih    prizorov s Krasa (Št. 132 do 137, 145).      Po kraškem skalovju.    po dolinah    in ogradah uganjajo svoje prešernosti Krašuni, to so kraški škratje.      Kračuni so Gobočnikova    izumitev. Nekatere posameznosti pričajo o talentu, tako n. pr. prav prijetno   učinkuje gorenja partija »Kraške pridige«, kjer je prvo   solnce posijalo na gorenji rob globoke, skalovite   kraške doline, ali pa slikica 135: škrat se je dobrov oljnemu   pijancu   obesil za Mi k njo. Vobče pa te slike ne segajo visoko črez diletantsko črto in zato jih je tudi samo s tega vidika ocenjevati. Preobložene so, dobra slika pa    učinkuje baš s svojo enostavnostjo, ki pa mora biti prepojena s toliko   notranjo silo karakteristike, da z maloštevilnimi   svojimi potezami pove več, nego more povedati cela kopa enotnost kvečjemu le motečih nadrobnosti.     Preobložene so in nespretno skomponirane.    Da so barve včasih prenenaravne, na tem še ne bi bilo toliko• prevečkrat pa pogrešam dober, lahkotno učinkujoč perspektiven aranžma. Globočnikove slike me neprestano spominjajo na gledališke kulise — pa ne   na najboljše.     Treba bo še študija, da se črez leto dni pozdravimo veselejse.
Ivan Grohar, eden izmed onih slovenskih slikarjev, ki so si svoje umetniško ime preje priborili v tujini nego doma, je postal slikar-pesnik Sorskega polja in gorenjskih gora.    Na njegovih oljnatih slikah
prevladujejo   to pot višnjevi, vijolični  in  umazanordeči toni še bolj nego  na  prejšnjih  razstavah. Ljubi pa tudi ostro rumene barve. Grohar je ostal impresijonist:   zanima ga namreč    predvsem, v kakšnih barvah se kaže ta ali oni predmet — izveeine   krajina — v razsvetljavi, ki se je ta hip razlila preko njega. Drug hip bo razsvetljen zopet drugače.     In z urnim čopičem ubere barve, ki jih je videlo njegovo vajeno oko, na platno, drzno nametane v veleefektne podobe.     Vzlic vsem vrlinam njegovega resnično umetniškega   stvarjanja pa se ni mogoče otresti bojazni, da končno le preveč zaide v maniro,    v navado, slikati vse po gotovem recepta. Slabejša je slika 7: »Kmečki dvor«; ^Štemarski vrt« (H) je v svojem spodnjem delu zavožen (ako kar se tiče perspektive, kakor   glede   estetiene kompozicije. Tista miza skvari vso podobo. Po mojem mnenju   čisto   neuspela je študija 12: grmovje ob vodi, ker se na njej ne razloči prav ničesar, oziroma je, kakor da tista voda ne leži, ampak štrli v zrak. Dosti boljše so slike 19, 20, 21, prav zelo pa ugaja »Vaška cesta« (25), ki kaže čudalepe svetlobne efekte.     »Sejalec«: mlad kmet seje na vse zgodaj v rumenem jutranjem      somraku    kaže vse vrline   Ivan   Groharjeve umetnin upravičeno vzbuja pozornost. Pa je na napačen   kraj   obešena — nima prave luči, kakor je nima   štev, 12 (»Na polju«). Za čuda lepa je Groharjeva »Bajka« (36). Samo, da si jo
je treba ogledati iz III. oddelka, iz daljave: potem učinkuje neverjetno plastično in solnčnoživahno. O »Bajki« sem že govoril. Lepe so (36) »Jesen«, sicer malo nejasna, (38) »Jesen«, sicer nekoliko preobložena, in (67) »Zelje«. Vposlal je Grohar 14 slik, med njimi dokaj pravih umotvorov. Znaten napredek pa se po njih ne da konštatovati.
Pavel G u s t i n č i č , bomo no-vissimus. Na prvi pogled se mu pozna Jakopičeva šola. Pa svojemu mojstru ne dela nečasti. Očiten talent, ki opravičuje najboljše nade. Kar je razstavil, je njegova lastna tvorba, samostojno delo. (2, 3, 16, 26.) Slikar ljubljanskega barja, da, celo skoro vedno istih motivov ob razni razsvetljavi: zadaj Krim, spredaj nekaj hiš, zdaj je nad to krajino jesen, potlej zopet trepetajoči, od žarečega sonca razgreti poletni vzduh. Zasluži vse priznanje in odkritosrčno topel vsprejem.
Anton G v a i z , že dobro znani goriški mojster, ljubi svetle, pa zelo mirne barve. Gladko izvedene njegove oljnate slike so zelo prikupne. Izborno je tihožitje 153 (»Sadje«) preprosta, brez višjih aspiracij, pa čedna je slika 167 (»Skale ob morju«), istotako 147 (»Vika«), 156 (»Zakaj?«) pa ni brez znatnih trdot.
Rikard Jakopič (Ljubljana), posestnik razstavnega paviljona in duša vsega umetniškega gibanja, je reprezentant najskrajnejšega krila slikarjev impresijonistiške šole. Njegovo oko zanimajo zgolj le barve, či-
sto postranska stvar so mu oblike. In toliko je njegovo veselje nad barvami, da so njegove slike v resnici prave orgije v barvah. Sočne so te barve, sveže, pestre in bliščeče, da gledalca na prvi hip razburijo in zmedejo, tembolj, ker so nenavadne. Izveeine so njegove   slike samo malo izdelane.   Vsled vseh teh momentov morejo   popolnoma   učinkovati sto-prav, ko se je gledalec   \x> daljšem gledanju umiril v toliko, da mu oko vse te pisane lise zbere, loči in druži. Potem pa je efekt tem večji. Maloka-tera slika hrani v sebi tolika vrveče-ga, nervoznega življenja,   kakor ga hranijo v sebi   Jakopičevi barveni umotvori. Klasičen vzgled njegovega stvarjanja je veliko njegovo oljnato platno Mare. I. 8, na katero sem opozoril že zadnjič: Kristus prihaja izpod drevja,   skozi katerega zeleno listje se vsipa toliko solnea, da je vse naokrog zelenkasto in da se živo meso na človeških telesih vsled vpliva tega listja odene s krvavordečo in vijoličasto in rumeno barvo. — Oporeka se Jakopiču, da se je njegov način slikanja v ostalem slikarskem svetu do malega že opustil. Meni se zdi, da je to povsem egalna stvar. Jakopič je in ostane mojster nervozne barvne kompozicije, kakršnega Slovenci nismo imeli, katerega je z odkritosrčnostjo sprejela tujina in kakršnega nam usoda bržčas ne pošlje več. — V dostavku opozarjam   na originalni okvir   k njegovi   veliki, omenjeni sliki.
(Dalja prlaodnjle.)
Posojilnice: Rajfajzenovke (U, Šulce - Deličeve 22, mlekarske na druge 13, vinorejske zadruge 9, kmetijske gospodarske zadruge 5, gospo darske, konsumne zadruge 15, knnjc-rejske zadruge :». stavbinski zadrti -gi 2, naselbinska zadruga 1, perotni-narski društvi 2, pašniška zadruga 1, vrborejska zadruga 1, čebelarska zadruga 1, založniški zadrugi 2, fi skarni 2, vodovodna zadruga 1, zadrugi postreščkov 2, mizarski zadrugi 2. čevljarska zadruga i, vozniška zadruga 1. centralni zadrugi 2, skupaj 152 zadrug, od katerih so 102 na Kranjskem, 41) na Primorskem »n 1 na Štajerskem.
Od teh 152 zadrug je bilo na no vo ustanovljenih 69 pri vseh usta-novitvah je zveza sodelovala velika večina zadrug je prestopila v zve zo iz drugih zvez največ iz »Zadružne zveze« v Celju, nekaj zvezanih zadrug pa prej sploh ni bilo včlanjenih v kaki zvezi.
Skupen promet vsega v »Zvezi slovenskih zadrug« zbranega zadružništva je znašal 1. 1<M)S nad 250 milijonov kron: stanje hranilnih vlog je bilo nad 50 milijonov kron iu stanje posojil nad -10 milijonov kroii stanje rezervnih zakladov okrog 2 milijona kron.
Podrobnejih številk mi tu ni treba navajati, ker izide itak »Letopis« za 1. 1908., iz katerega bo vsa statistika razvidna.
Ta letopis bi bil morda že danes v Vaših rokah, a se je zakasnil; predlagali smo namreč vsem jugoslovanskim zvezani, da bi se izdal skupen letopis vseh jugoslovanskih zvez. ker bi iz tega skupnega letopisa bilo razvidno skupno stanje vsega jugoslovanskega zadružniši va.
Ta naš predlog 80 sprejele vse jugoslovanske zveze, ki pridejo tu v postev. le »Zadružna zveza« v Ljubljani vkljub našim opetovanim dopisom ni sploh nič odgovorila; najbrž se naš predlog in naši dopisi nisc predložili zvezineniu predsedniku g. ilr. Kreku, kateri se je na zadružni enketi leta 1903 za skupen Letopis sam zavzemal in se gotovo še zavzema. Do skupnega letopisa vsled tega za zdaj še ni prišlo, upamo pa. da ne pridemo samo do skupnega letopisa, temveč bode gospodarska potreba privedla jugoslovansko zadružniši vo še do večje skupnosti, tembolj, ker strmimo vsi za istimi <*ilji.
Poročevalec omenja razmerje med posojilnicami    raj fajzenovkami
— kmečkimi posojilnicami in posojilnicami Sulee - Deličevega sestava
— mestnimi posojilnicami: lahko bi nastalo kako napeto razmerje, katero pa mora zveza tako i ublažiti, kar se doseže tem I ožje, ako se delokrogi bistveno ločijo: po taki ločitvi 36 posojilnice obeh sestavov med seboj spopolnujejo in so v stanu, rešiti kmečko kreditno vprašanje.
V denarni krizi, posledici poraza, katerega je doživel kapitalizem, se je kapitalizem vrgel na posojilnice in je po raznih bankah skušal spraviti posojiluištvo v svoje mreže in zadružne denarje v svoje prazne blagajne.
Y naših posojilnicah pa leži kmečki denar in ta denar mora ostati ohranjen kmetijstvu, to so posojilnice uvidele in se niso dale premotiti od vabljivih ponudb raznih bank. resnici na ljubo se mora konstatirati: da slovenske banke niso iako hudo pritiskale, kakor razne tuje banke.
Z pzirom na lepe zneske rezervnih zakladov bo treba misliti na to. kako ž njimi oploditi naše narodno gospodarstvo, n«' da bi se pri tem rezervni zakladi svojemu pravemu namenu odtegnili.
Komaricu Peter.
(Iz   štndentovskega življenja.
France B r e g a r. i
Pozno v jutro je prišel Komarjev Peter, jurist v petem semestru, iz nočne kavarne. Pogledal je po trgu gor in dol, in ni videl druzega kot veliko, nejasno meglo, v kateri se je nekaj premikalo. Na uho mu je udarjalo uma/ločno ropotanje.
Že dolgo ni bilo take megle, si je mislil Peter in potegnil preko čela. Glava mu je bila silno težka, zdelo se mu je, da so v nji misli svinčene. GlolM)ko je vzdihnil in sel negotovih korakov v smer, ki se mu je zdela najbolj prava. Gotovo ni vedel, ker se ni mogel v oni megli orientirati in veliko premišljevati se mu tudi ni ljubilo.
»Ne bo vojske - ne! In čemu bi tudi bila? Čemu? Koristi nimamo — škode tudi ne — hm--«.
Začel je o tem razniišljevati, ali ničesar pametnega mu ni padlo v glavo.
»Že vedo zakaj,« je zagodrnjal ozlovoljen in trenotek na to se nasmejal. Obstal je na oglu trga, postavil se na rob trotoarja. S palico je začel dregati v blato, delal v njega linije in se še bolj smejal.
Z vez i na pisarna je do konca leta 1908 prejela oziroma odposlala 12.694 dopisov,   leti«   pa   že 9604;
knjigovodstvo izkazuje v dnevniku nad 5000 vknjižb,   katerih vsaka je
debitorna in kreditoma.
Koncem leta 1908 se je vršil v Ljubljani pardnevni dobro obiskani podučili tečaj.
Zveza   je   dosegla za svoje za d. •uge   udobnost,   da plačuje za nje skupno   neposredne   pristojbine in rentnino.
Denarna izravnava se je razvila jako lepo; zadruge so do konca leta 1908 uplačale v tekočem računu K 3,279,994*35 —-a zadrugam se je izplačalo K 4,325,118*99,
Tu se moram dotakniti »Kranj ske hranilnice« v Ljubljani, to pa ne raditega, da bi se ha vi I z razmerami tega zavoda ali morda hotel opozarjati na veliko napako v našem denarnem gospodarstvu, katera obstoji v tem, da Slovenci nalagajo svoj denar v nemško hranilnico, na drugi strani pa si zopet Slovenci izposojU-jejo tisti slovenski denar ter tako dajejo nemškemu zavodu dobiček, obstoječ v obrestni diferenci, omeniti hočem le, da se je mnogo denarja, dvignjenega iz »Kranjske hranilnice« v Ljubljani, naložilo v posojilnice, ker je ljudstvo vendar prišlo do spoznanja, da so ravno pri posojilni cah dani vsi tisti predpogoji, na katere se ozira previden človek, ko nalaga svoje prihranke.
Da sem se dotaknil »Kranjske hranilnice«, je glavni vzrok ta, ker si štejem v dolžnost, opozoriti na nauk, kateri nam je dan v slučaju »Kranjske hranilnice«. Naše posojilnice morajo biti pripravljene na vse eventualnosti, njihovi* naložbe morajo biti mobilne, a za seboj morajo imeti zanesljiv denarni vir — in ta vir jim more l>ili samo le zveza, torej se ?uij vse    zadruge popolnoma
oklenejo denarne izravnave pri zvezi.
Blagovnega     prometa   lotili smo
se z vso previdnostjo, preskrbovali smo svojim članicam razna gnojila, galico, krmila, a tudi druge razne potrebščine, vnovčevali smo jim mleko, maslo itd.
Pomožno akcijo je omenil že g. dr. Žerjav; pridenem samo, da smo v popolno zadovoljnost kmetovalcev dobavili krog 20 vagonov sena: sedaj se vršijo obračuni, a končni veliki obračun še pride!
Zveza je do konca leta 1908 revidira la 37 zadrug in se j«' pri revizijah našlo, da so zadruge v lepem, nekatere celo v nzornem redu. kar se mora marljivim načelstvom v veliko zaslugo šteti, tembolj, ker še pri marsikateri zadrugi do zdaj ni bilo temeljite revizije.
Najdeni nedostatki so se po navodilih zveze že odpravili ali se še odpravljajo.
Poročevalec opozarja na poedi-ne nedostatke in pojasni, kako jih odpravit i.
Stanje zveze in njenih zadrug je tako dobro, da najdemo le eno veliko hibo in ta je, da se zveza ni ustanovila že vsaj pred 15 leti — no. kar se je glede časa zamudilo, moramo z neumornim delom nadomestiti. (Splošno odobravanje.)
O obeh poročilih se vname Živahna debata, katere se udeležijo mnogi zborovalci. Gosp. deželni poslanec Gabršček iz Gorice v daljšem, od pravega zadružnega duha prevejenim govoru reasumira vsa poročila, daje razne dobre nasvete in sproži tudi idejo, da se osnuje jugoslovanska zadružna banka.
Konečno izrazi nnčelstvu vse priznanje, čemur vsi zborovalci živahno pritrjujejo.
»Glej norca!« mu je zaklicala zasmehljivo mlekarica z visoko iz-podrencanim krilom, da je bilo videti njene debele noge gori do kolen.
»Kadar boš nosila dolga krila, pa govori, baba neumna,« jo je zavrnil Peter flegmatično.
Nekdo v bližini se je zakrohotal.
> Neumno bi bilo, neumno —« je razpravljal Komarjev dalje. »Pa bi se kislo držala. Ela, ko bi moral iti. Eh, to pnnče. Se jokalo bi. Lepe oči
ima--. Veš, Ela, rad te imam —
rad--Moja golobica! Eh, to prokleto življenje!«
Šel je dalje. Zdelo se mu je, da megla ni več tako gosta. Razločno je videl velike hiše, malo smešno so stale in čudil se je, da hodi po tako neznanih krajih. Še nikdar ni bil tam. L gibal je, kako je zašel tja, ni se mu posrečilo razvozlati uganke in končno si je priznal, da je v življenju mnogo stvari, ki so nerazrešljive.
»Vsak dan je drugačno, forme se izpreminjajo kakor misli človeka,« je zamrmral in se zagledal v vrabce, ki so skakali po cesti. Ustavil se je pred njimi in jim začel govoriti. Smejal se jim je, mahal z rokami in razkladal svoje misli o življenju. Začudeno so ga gledali nekaj časa vrabci, ko pa je pričel gestikulirati, so se spustili v glasen
Prečita se poročilo nadzorstva, katero pravi, da je nadzorstvo več dni vse zvezino poslovanje natančno pregledalo   in   v    najboljem    red ti
našlo.
Po kratki debati se poročilo odobri.
Predloži se nato računski zaključek za prvo poslovno leto, ki iz kazuje prometa K 18,261.76288 (po ročevaleč g. Rozman omeni, da ima zveza letos že dosedaj skoraj toliko prometa) in čistega dobička 2684 K 1 vin.
Računski zaključek, obračun in proračun upravnih stroškov se soglasno odobri — in se sklene, da se porabi ves čisti dobiček za dotiranje rezervnih zakladov.
Pri volitvi odbora se 4 izžrebani stari odborniki zopet izvolijo, na novo se pa volijo v zvezin odbor gg. Josip Lapajne v Cerkljah, dr. Josip Mandič v Trstu in dr. Fran Novak v Ljubljani.
Pri slučajnostih se oglasi k be s.'di ljubljanski tržni nadzornik g. Ribnikar, kateri omenja veliko draginjo na ljubljanskem trgu, na katerem tudi redno primanjkuje dobrih živil. Kot vzrok za to navaja, da smo preblizu Trsta, kateri nam odtegn.* mnogo živil, nadalje nimamo primernega skladišča, tudi ni preskrbo-vanje mesta z živili dosti urejeno. Govornik svetuje zadružništvu, naj se ozira na ljubljanski trg, ker bo s tem koristilo producentom n si bo zaslužilo tudi zahvalo konsumentov.
Ta jako umesten nasvet se splošno odobrava in izjavi g. predsednik Lenarčič, da se bode uvaževal.
Predsednik posojilnice v Piš«>-cah izreka zvezi najlepšo zahvalo, da je posojilnico rešila pogube, v katero
se JO je hotelo t irat i.
Slišni  se  je  še   raz«*n   dober na svet   n.   pr.  glede  z; i družnega uradniškega    naraščaja.    zadružnega pouka itd.
Predsednik g. Lenarčič se konečno zahvali zborovalcem, kateri so skoraj 4 ure prisostvovali občne mu zboru in ga s poseganjem v debato in raznimi dobrimi predlogi zelo oživeli ter zaključi okrog 7. zvečer ta občni zbor »Zveze slovenskih zadrug«, katera je, če tudi je hodila brez bergelj državne podpore, vendar že v svojem prvem poslovnem letu dosegla najlepše uspehe.
zoo x iooo
nll: odjoMrtmo Rosejjerin.
Nemci so nam napovedali boj na celi črti. Niso nam še dovolj odtrgali naše zemlje niso nam vzeli še dovolj naše dece in jo žrtvovali svojemu Molohu. Prišel jim je na pomoč še njihov pesnik Rosegger z znanim pozivom, naperjenim na vse imovite Nemce, da naj pokažejo svojo ljubezen do nemškega naroda z dejanjem na ta način, da naj vsak določi iz svoje imovine 2000 K za ustanovitev nemških šol ob jezikovnih mejah. Znesek 2000 K naj zapade šele tedaj v plačilo, ako se naj]>ozneje v petih letih oglasi 1000 Nemcev, ki so pripravljeni žrtvovati vsak po 2000 K v ta namen. Dva milijona kron. ki se v ta namen nabereta, bosta zadostovala, da se marsikje utrdi nemška meja. Ne dvomimo, da bodo Nemci nabrali ta denar v znane svoje »kulturne« namene.
Rosegger izziva s svojim oklicem naš odgovor, saj je ta poziv obrnjen naravnost proti nam. Ali naj mirno gledamo, kako nam bodo stari naši sovragi trgal! kos za kosom naše lepe slovenske zemlje,   kako nam
vrišč. Ujezilo je to Komarjevega Petra.
»Tepci,« je rekel opovržno in samozavestno nadaljeval svojo pot. Premišljeval je še dalje o svoji filozofiji in prišel do zaključka, da ima prav. Spoznal je, da nihče ne razume njegovih misli in postal žalosten. Solze so mu stopile v oči in začutil se je grozno nesrečnega in osamljenega.
»Glej, Komarjev Peter si, iz Poljanske doline, pa se potikaš po bežni ca h z ljudmi, ki so duševne ničle. Sram te bodli Govoriš jim o svojih idejah, oni pa se ti smejejo in brijejo muca iz tebe. Prav ti je! Zakaj pa mečeš svoje zaklade v gnojnico. Zapravljaš čas, kot bi te bog samo za to ustvaril in uničuješ svoje talente. Eh, Ela zadnjikrat sva si1 videla nocoj, zadnjikrat —.«
Jutri začnem novo življenje, je pomislil Peter. Na uho mu je udarjalo silno zvonenje, nekdo je kričal.
Tramvaj, je uganil in premišljeval dalje, delal sklepe.
»Energije nimam. — Slab sem kot novorojeno dete. Eh, zvoni, le zvoni — — to prokleto zvonenje,« je zastokal. »Ničesar ne bo iz mene. Jalove sanje! Silen moram biti in nikamor ne pogledati, vedno le naprej in pojde. Eh, kaj bi ne šlo —.«
»Človek, se Ik>š ognil ali ne,« ga je pot rese 1 nekdo z vso silo za rame
bodo odtujali našo deeo in iz nje vzgajali janičarje, ki nas bodo še bolj zatirali nego onif
Ne, in stokrat ne!
Odgovorimo Roseggerju slovensko! Poživljamo vse zavedne Slovence, slovenske denarne zavode in občinske zastope, da naj žrtvuje vsak za ustanovitev slovenskih šol ob jezikovnih mejah vsaj po 200 kron. Ta znesek bi se moral vplačati najpozneje v petih letih in je dotičnik, ki se zaveže, v ta namen žrtvovati 200 Kr na svojo obljubo šele tedaj vezan, ako se najpozneje v petih letih zave že 1000 Slovencev žrtvovati v ta namen po 200 K. Na ta način bi prispevali v zgoraj označeni namen 200.000 kron — za naše skromne razmere veji ko vsoto!
Dotične obveznice naj se pošiljajo družbi sv. Cirila in Metoda, ki bo tudi sprejemala vplačane zneske in jih posebej upravljala. S tem zneskom izdatno ukrepinio našo mejo, ustanovimo v jezikovno nevarnih krajih nove šole in vsaj deloma pre-streženio delovanje nemškega Schul-
vereina.
Slovenke! Slovenci! Pokažimo dejansko, da ne ljubimo svojega naroda le z besedami! Žrtvujmo imenovani znesek, ki ga bode marsikdo mogel u trpe ti; položimo ga domu na oltar!
Sedaj, ko se hočejo naši so vragi s ponovljeno močjo vreči na naše ozemlje, bodimo si v svesti svoje dolžnosti napram naši domovini.
Slovenci! Slovenke! Ob dvanajsti uri. ko se nam bliža sovražnik. Vas poživljamo, da se ne odtegnete temu pozivu; pokažite dejansko, kako ljuba in sveta Vam je Vaša rodna zemlja, kako svet Vam je Vaš lepo doneči materni jezik! Vsi, ki so Vam blago vitejse razmere, k žrtveniku za dom in očetnjavo! —k.—
P r i p o m b a u r e d n i š t v a : Pisec tega članka nam javlja, da prvi podpiše v zgoraj naznanjeni namen pod navedenimi pogoji znesek 200 K; v tem se mu je pridružil tudi še neki drug gospod. Imamo torej podpisanih že 400 K. Hkratu nasve-tujemo. da se naša nova zbirka imenuj Ciril - Metodov obrambni sklad. Iskreno želimo, da bi ta poziv ne ostal glas vpijočega v puščavi. Blagovnic naj ga ponatisniti vsi slovenski listi, ki so prijazni našemu stremljenju. Obistinitev Ciril - Metodovega obrambnega sklada bi bila velikega pomena za naše narodno prizadet je. bila bi krepka zavora sovražnim nakanam! O bližnjem prazniku sv. bla-govestnikov žrtvujmo za Cirl - Metodov obrambni sklad!
»Slov. Branik«.
Zemlledelsho visoka šolo
(Poslanica   akad.    društva »Krasa< slovenskim abiturientom.)
Letos smo s svojim poročilom o zeniljedelski visoki šoli in o praktičnih službah, ki se dosežejo z zeml.je-delskimi študijami v dosti prijetnej-
*) Z ozirom na dejstvo, da se še vedno »Hochschule fur Bodenkultur« celo v slovenskih uradnih listinah popolnoma napačno prevaja in titulira z najkonfuznejšimi naslovi, bodi tu pribito, da se glasi njen edino pravi slovenski naslov: Zcmljedelska visoka šola. Ta izraz rabijo tudi Cehi in drugi Slovani, ter edino prav označuje vse tri smeri ali stroke te visoke šole. t. j. poljedeljsko inženirsko, gozdno inženirsko iu kulturno-inženirsko.
in ga povlekel čez cesto. Prestrašeno se je ozrl in ugledal policaja. Stal je ves čas sredi tira električne železnice in tik pred njim tramvaj. Sprevodnik je še vedno pritiskal na zvonec in kričal mul njim, okolu pa so stali ljudje in so glasno smejali.
Petra je postalo sram. ko se je zavedel in jo zavil v stransko ulico.
»Napije se in potem ne ve kaj dela,« je slišal še ono mlekarico od prej, ki je vestno razkladala zvedal-oem celo dogodbo. »Nesnaga je stal celih pet minut in se ni hotel umakniti, zapreti bi ga morali, pijanca. Prej —---.«
Začutil je grozno utrujenost in prijela ga je želja, da bi se peljal s tramvajem domov. Preiskal je žime in srečno našel še eno krono. Stopil je v trafiko, kupil cigarete in šel na tramvaj. Samo ena stara ženica je sedela pri vratih, zvedavo se je ozrla po njem, a^eter pa se je stisnil v kot. Strašno je postal zaspan, oči je držal le s težavo odprte in glava mu je zdaj pa zdaj zdrknila proti kolenom.
Še zaspal bom, si je mislil in začel opazovati ono staro ženico, da bi se motil. Preštel je gumbe na njeni zamazani bluzi, ugibal kaj ima zavitega v papirju, ki je ležal poleg nje na klopi in sć čudil, da je na tleh slamnata preproga. Potem je štel okna, motril ljudi, ki so hodili zunaj
šem položaju kakor prejšnja leta našega društvenega življenja. Vse, kar smo kdaj prej pisali o naši hodočno-sti in vsa naša priporočila slovenskim abiturientom glede zeinljedel-skega študija so izvirala zgolj iz dobrega instinkta in niladeniškega navdušenja, to pa, kar akad. društvo »Kras« piše danes slovenski srednješolski mladini, je dobro premišljeno in sloni na statističnih podatkih! »Kras« si j«- že prejšnje leto stavil nalogo, poizvedeti za vsako mesto, kjer lahko pride kak slovenski zem-Ijedelec v poštev, a stvar si je dosti lažje predstavljal, kakor pa se je pozneje pokazala. Čakati je moral pred vsem, da se je pomnožilo število njegovih starejši u v praktični služIli in tako je tale sedaj dorastel svoji nalogi. Seveda sc društvo ni zadovoljilo samo s privatnimi podatki, ampak oskrbelo si je tudi uradne podatka iz poljedelskega ministrstva iu na podlagi teh iu onih. ki so v soglasju s temi podatki, hočemo priporočati slov. abiturijentoni zemljede!-st vo.
Predno pa preidemo k si vari sa mi, moramo posvetiti par besedi onim gospodom, ki so nas hoteli lansko leto radi našega takratnega dopisa in vabila smešiti in ga imenovali »nepotrebno agitacijo«. Storimo to zato, ker je to njihovo smešenja imelo deloma tudi uspeh in slabe posledice /a slovenski zemljedelski naraščaj. Naš lanski dopis je imel razmeroma lep uspeh. Oktobra meseca L908 je prišlo 8 slovenskih ahituri-entov na zemljedelskn visoko šolo. a žal. vsled takih neosnovanih govoric sta dva kmalu opustila svoj načrt In zopet odšla. Zato nujno priporočamo vsem onim, ki niso doma V naših razmerah, da uporabljajo svojo zgovornost v boljše namen*'. Pribiti hočemo na tem mestu samo to. da ni še eelo v prejšnjih, za naše M roke res neugodnih časih, nobeden slovenski agronom kruha stradal, če si ga jo znal poiskati in imel potrebno energijo in primerno porcijo pridnosti.
Lansko leto smo priporočali pravzaprav samo gozdarsko inženirsko stroko. Pisali smo, da naj se oprimejo poljedelskega inženirstva samo oni, ki imajo doma sami veliko posestvo, ali pa. da naj študirajo to stroko v zvezi z jugom. Tudi kulturno in-ženirstvo smo priporočali samo mimogrede.
Danes obžalujemo srčno ta svoj čin, in tolažimo se samo > tem, da smo storili to vsled pomankljivih iu deloma popolnoma napačnih informacij in pa s tem. da letos to lahko popravimo. Najboljši dokaz zato, da je naše obžalovanje opravičeno, je to. da smo pred. kratkim dobili neko poluradno vprašanje, ako je kdo med Slovenci v poslednjem semestru, ki bi hotel sprejeti neko jako lepo mesto na jugu. Za to mesto se ni ravno zahtevalo, da mora hiti knmpotent poljedelec, a notorično je to mesto m poljedelca iu ta bi imel v tem sluča ju prednost! Pa še več: izvedeli smo tudi iz povsem verodostojnega vira,
da se v kratkem razpišejo V Istri 4 mesta za poljedelce. Končno oa Lmamc Slovenci še dvoje ali eelo troje kmetijskih šol, na katere lahko Slov. poljedelski inženir reflektira i. s v Gorici, na Grmu in nova. ki se šele ustanavlja, namreč v St. Jurju na Sp. štajerskem. Gorica gre z dobrim vzgledom naprej      nastavila   je v
poslednjih treh letih tri slovenski' poljedelske i nžeuirje,naše starejši ne. Štajerska kmetijska šola jih bo gotovo potrebovala iu potem smemo menda upati, da pricaplja tudi Kranjska za onima dvema.
(Dalje v prilogi).
po cesti in vse mu je postajalo vedno hol j nejasno.
Stopil je iz tramvaja in pogledal krog sebe----—
»Hudič!, je zaklel. »Kam sem se pripeljal, ravno v nasprotnem okraju sem, bil sem danes enkrat že tli. Vraga! Aha tam je naša nočna kavarna. Vozil sem se po mestu in
najbrže zaspal. Da. gotovo sem spni .«
Vzel je svojo staro uro brez verižice in samo z malini  kazalom v
roke, približno izračuni! koliko mora
biti ura in se zamislil.
»Prvega smo danes,v je vzdihnil in obšla ga je zelo neprijetna misel. Domislil se je, da se ima danes seliti. In brez denarja, brez strehe — pri svoji stari pa dolgove. Potrt jo je mahnil proti domu in ugibal med potjo, kaj mu je storiti. Moseč-niuo je dobival vsakega petnajstega, pisal bi domov, ali ne, od tam ni upal |h)inoči. Mogoče, da bi se dalo na kak način, ali predno bi predno
. Opustil je rezignirano to misel
in se Spravil na kolege. Prvega ima malokdo. Tretjega, petega to bo šlo.
pa danes--. Tudi nič.
Doma je odprl svojo omaro, malo je bilo v njej. Samo ena stara obleka je dolgočasno zevala iz praznote, nekaj perila in par knjig. Znosil je v kovčeg, ni imel veliko dela, gotov je bil k malo in i>oteni je sedel
21
1. rniog« „suvenateam Baraga" >t 148. tet 3 Janja 1808
Iu kulturna tehnika?! V Avstriji smo bili vedno strašni polovi-čarji v šolstvu. Prvotni cilj kulturno tehnike jc bil, vzgojiti nekega polčloveka, ki naj bi stal s svojim znanjem med inženirjem in navadnim travniškim mojstrom. Svet se je navadil na tega »kulturnega tehnika«, ki že zdavnaj več ne eksistira, in to je krivo, da današnji, z vsemi modernimi tehničnimi disciplinami opremljeni kulturni inženir še vedno ne more priti do svoje veljave. Po pre-osnovi »Zemljetl. vis. šole« 1. 1905 je dobil izdatno pomnožen program; njegova študijska doba traja 8 semestrov, lahko dela doktorat in je torej pravi inženir kulturne tehnike. Njegovo polje je hidrotektonika v najširšem pomenu besede. Vodno stav-benstvo se zanj predava 6 semestrov, torej 2 semestra več nego stavbene mu inženirju. Drugi glavni predmeti njegovi so: kulturno tehnično stav-benstvo, strojno stavhenstvo, cestno in mostovno stavhenstvo (izvzemši železnih konstrukcij), pa tudi iz elektrotehnike se mu nudi tolikor jo potrebuje pri svojih delih. Iz programa, ki je natisnjen na koncu tega sestavka, je razvidno, da je preskrbljen tudi z vsemi utenieljevahihni disciplinami, ki spadajo k tem glavnim predmetom.
Ta napredek v učnem programu kult. inženirja sam govori za študij kulturne tehnike, ker se bo kulturni inženir sedaj lahko povsod rabil in ne samo pri melioracijskih delih. Na Zemlj. vis. šoli« študirajo sedaj 4 Slovenci kult. tehniko. Značilno je, da imata dva od teh že drugi tehnični poklic, da sta bila oba že v državnih službah, a se povrnila na »Zemlj. vis. šolo«, da absolvirata še kult. tehniko. Ako bi jima ne kazalo, bi se najbrže ne povrnila zopet na šolsko klop. Lansko leto je bil razpisal dedni odbor kranjski 5 mest za kulturne inženirje za dobo 5 let. Po novem načrtu za agrarne operacije bo kreiran pri teh uradih poseben sta-lus za kulturne inženirje. Slovenci pa bi potrebovali tudi več samostojnih kult. inženirjev, zlasti, ako bi se taisti ukvarjal obenem tudi z geode-tičnimi deli.
Torej skratka, polje popolnoma odprto!
A kaj naj porečemo h gozdnemu inženirstvu ? Ko se je bilo pojavilo lansko leto na Zemlj. \ is. Šoli kar S prvi »letnikov in se izmed teh vpisalo b v gozdno inženirstvo, so celo nekateri naši kolegi zmajali z glavo, češ, kam bo ž njimi?! Kako neopravičeni taki dvomi, sledi že iz sledečega. Cehov je na naši vis. šoli nad 150, Poljakov nad 170. Od teh jih odpade na kult. tehniko in poljedelstvo težko r,05? . t. j. Cehi vzgajajo gotovo nad 100 gozdnih inženirjev, a Poljaki nad 120. .Jugoslovanski teritorij ni manjši od češkega, ali poljskega, a vse tri jugoslovanske narodnosti imajo na Dunaju komaj 72 zemljedelskih slušateljev, od katerih je približno 50 gozdnih inženirjev. Že te številke govori jo dovolj jasno, pa idimo dalje!
Gozdnemu inženirju so odprte tri poti v državni službi: L politična, -. k državnim domenam in 3. k za-grajevanju hudournikov. Skoro pri vsaki politični oblasti je nastavljen 1 gozdni inženir. Oglejmo >i te služ-n. pr. na Kranjskem. Tu imamo 1 želnega gozdnega nadzornika in 6 gozdnih inženirjev. Nadzornik je Italijan. 3 inženirji Nemci in torej le 3 Slovenci in to na Kranjskem!
Gnzdnodomenske službe za Slovence } uidejo v pošte v pri gozdno-domenski direkciji v Gorici. Le-in ima sledeče gospodarske okraje: Dol, Gorica. Šmohor, Idrija L, Idrija II.,
Klano, Kostanjevica, Meleda, Mill-statt, Montona, Gornja Bela, Pakle-nica, Zadoljica, Sachsenburg, Trbiž, Trnovo pri Gorici, Bled, Beljak, Ko-tiče. Evo vam mest za slov. gozdne inženirje na slovenskem ozemlju, a slovenske gozdne inženirje v teh krajih naštejemo na prste ene roke! Povsodi se šopiri ošabno nemštvo in to vsled naše malomarnosti in bojazljivosti !
(Konec prihodnjič.)
Poslanska zbornica.
Razprava o manjšin jsk i h šolah na
Češkem.
Dunaj, 2. julija. Današnja seja poslanske zbornice se je pričela oh x/4 na 12. Nadaljevala se je debata o nujnem predlogu poslanca Metelka o manjšinjskih šolah v deželah češke krone. Prvi je govoril češki radika-lee Lisv. Češki realist dr. Drtina je naglasa 1, da ima vsak narod pravico zahtevati, da se mu zagotovi njegov narodni obstoj. Za 30.000 čeških otrok na Češkem ni nobenih šol, za 70.000 otrok je treba vzdrževati privatne šole, za Nemce pa se ustanavljajo šole, ako je le par za šolo godnih otrok. To je krivica, ki jo je treba odpraviti. Vsem narodom naj se dado enake pravice in naj se vsakemu zagotovi svoboden kulturni razvoj. Govorili so še poslanci Ceplin-ski, Jaroš in dr. Herold, na kar se je razprava prekinila. Gostinčar je predlagal, naj se jutrišnja seja odpove z ozirom na to, ker se mnogo poslancev odpelje v Trst. Za slučaj, da bi ta predlog ne bil sprejet, je predlagal, naj se seja skliče tudi v ponedeljek ne glede na otvoritev turske železnice. Zbornica je Gostinčar je v predlog odklonila.
Nujni predlog.
Dunaj, 2. julija. Tekom današnje seje so bili vloženi ti-le nujni predlogi: Poslanec Roškar o zgradbi železnice Purkla - Št. Lenart - Ptuj-Rogatec - Brežice, poslanec Pišek o ureditvi zemljiških davkov, posl. Grafenauer o spremembi označbe »občevalni jezik« v »materni jezik« pri bodočem ljudskem štetju in o prodaji živinske soli, posl. Fresl o draginji moke. posl. Benkovič pa o ustanovitvi trgovinske in obrtne zbornice za Spodnje Štajersko.
Parlamentarni položaj.
D u n a j , 2. julija. Nemške stranke so sklenile,da se bodo pri razpravah o nujnih predlogih, ki jih je vložila opozicija, zadržali docela pasivno. Ako pa bo obstrukcija v parlamentu trajala še prihodnji teden, bodo nemške stranke vladi predlagale, naj zasedanje nemudoma odgodi ali pa zaključi.
D u n a j , 2. julija, (ilede opn stitve obstrukcije vodijo pogajanja z češkimi agrarei in slovenskimi klerikalci ministri dr. \Veisskirehner, dr. Braf in dr. Začek. Pogajanja so trajala danes pozno v noč, a so bila brezuspešna. Jutri se bodo pogajanja nadaljevala.
Jugoslovanska »Narodna zveza«.
Dunaj, 2. julija. Jugoslovan ska »Narodna zveza« je imela danes zvečer sejo, v kateri je izključno razpravljala o svojem stališču napram ustanovitvi italijanske pravne fakultete v Trstu. Debata je bila izred no živahna, ker so se je udeležili skoro vsi poslanci. Do formalnih sklepov še ni prišlo. Pogajanja z Italijani se bodo nadaljevala.
Iz Bolgarske.
Sofi j a , 2. julija. Vlada je izdala ukaz, s katerim strogo prepove-
duje priobčevati vesti o gibanju ar made, o mobilizaciji in o drugih vojaških odredbah. Brzojavni uradi so dobili v tem oziru potrebna navodila. Kakor se govori, namerava vojna uprava z ozirom na vladajočo nape tost med Turčijo in Grško izvesti delno mobilizacijo, da bi Bolgarska bila pripravljena za vse slučaje, ako bi prišlo do kakega konflikta radi Krete.
Iz Turčija.
Carigrad, 2. julija. Položaj glede Krete je še vedno veleresen. Turška vlada je poslala velesilam okrožnico, v kateri kategorično izjavlja, da Kreti hoče dati avtonomijo in ničesar drugega. Da bi bil guverner odvisen od grškega kralja, tega ne more Turčija nikdar dovoliti. Najmanjše kršenje turške suverenitete na Kreti s strani Grške bo imelo za posledico vojno.
Solun, 2. julija. Voji v Bitolju so pripravljeni, da odkorakajo na mejo. Odredila se je mobilizacija artilerije v Seresu. V par dneh odpošljejo artilerijo v Šerfidje.
Carigrad, 2. julija. Iz Soluna javljajo: 2000 mohamedaiicev iz Serfidja, ki so bili na potu na žetev v Tesalijo, je pri Elasonu napadel oddelek grških vojakov. Mnogo mo hainedancev je bilo ustreljenih ali težko ranjenih. V Serfidju je zavladalo silno razburjenje.
„ueleijdojniar proces v Zagrebu.
Konec procesa?
Kakor javlja »Pokret«, je imel predvčerajšnjim senat v veleizdaj-niškem« procesu konferenco z državnim pravdnikom Accurtijem. Na tej konferenci je državni pravd-nik Accurti izjavil, da po dosedanjih rezultatih dokazilnega postopanja ne bode več mogel vzdrževati obtožbe radi »veleizdaje« in da bo z ozirom na to moral modificirati obtožnico v toliko, da bo osumljence tožil samo radi zločina po § 65. k. z. (motenje javnega miru in reda) in radi zločina po § 300 k. z. (ščuvanje proti državnim organom). Višji državni pravdnik pl. Vencaž je nasproti temu izjavil, da se pod vsakim pogojem mora vzdržati obtožba radi veleizdaje proti 6 glavnim obtožencem (Adamu Pribičeviču,Valerijanu Pribičeviču, I. Oreščaninu, V. Lu-kaču, N. Milicu in G. Živkoviču), d oči m bi se naj proti ostalim 47 obtožencem omejila obtožba na ščuvanje proti hrvatski narodnosti. Na dalje se je na konferenci razpravljalo o dokumentih, ki jih je predložil glavni svedok Gjorgje Nastič. Konstatiralo se je, da je večina dokumentov, ki jih je Nastič porabil v svoji brošuri »Finale«, ponarejenih.
f
Obravnava.
Pri včerajšnji razpravi so bili zaslišani kot svedoki Andro Tuko-nič, Julij Herale, Albert Spitzer in Jakob Figuric.
Priča Tukonič ni izpovedal ničesar bistvenega.
Svedok H e r a k je pripovedoval, da Bosanci vkljub aneksiji še vedno zatrjujejo, da bo Bosna pripadla Srbiji, ki bo na to postala močna država, ki bo zedinila vse Srbe. V vasi Celinci je videl kmete, ki so govorili francosko. To se mu je zdelo sumljivo, za to je mislil, da je to kralj Peter, ki je prišel s svojimi častniki v Bosno.
Predsednik: V preiskavi ste rekli, da poznate osebno kralja Petra in da ste ga na svoje oči videli.
Priča : Nisem rekel, da ga osebno poznam, preiskovalni sodnik me je krivo umel. Glede obtoženca Kutuzova je rekel, da se ni postavljal kot veliki Srb, ker se je bolj Davil z gosiJodarstvom, kakor s politiko. Obtoženec Vukelić je često z navdušenjem popeval hrvatske pesmi. Glede sestanka pri Kalafatiču je priča rekel, da so prišli srbski častniki h Kalafatiču zgolj v to svrho, da kvartajo, političnih manevrov pri tem niso imeli.
Svedoka Spitzer in Figu-r i č nista izpovedala ničesar bistvenega; oba sta pripovedovala, da sta čula to in ono govoriti, toda, kdo je to govoril, tega pa nista mogla navesti.
Ljubljanski občinski svet.
Ljubljana, 2. julija.
Predseduje podžupan dr. Tvar Tavčar, vlado zastopa vladni svetnik K r e m e n š e k, navzočih 18 občinskih svetnikov.
Začetek seje ob b\ uri 15 minul.
Poročilo predsedstva.
Podžupan imenuje za overovate-Ija zapisnika današnje seje občinska svetnika Dimnika in L e n č e t a.
Občinskemu svetu je došlo poročilo upravnega sveta za plinovo razsvetljavo. Zavarovalna družba »Assicurazioni Generali« je poslala svoje letno poročilo. Slikar Rihard J a k o p i č vabi občinski svet k otvoritvi razstave umetnin. Udeležil se je otvoritve župan. Župnik Ivan Vrhovnik se zahvaljuje za streljanje na Gradu med obhodom na sv. Resnjega Telesa dan.
Mestna hranilnica poroča, da se je ravnateljstvo sestavilo tako-le: Predsednik IJbald pl. Trn k oc zy, podpredsednik Fran Pavlin. Anton S ve tek. ravnatelj; dr. Karel T r i 1 1 e r in Feliks U r b a n e . člana ravnateljstva: Robert Kolini a n n in Ivan Ve 1 kav r h , na mestnika.
Zapisnik zadnje seje se prečita in odobri.
Mestna občina in »Dramatično društvo«.
Poročevalec obč. svetnik M i 1 o-li noja poroča v imenu personalnega in pravnega odseka, da je »Dramatično društvo« končno sprejelo vse pogoje, ki mu jih je stavil občinski svet v zadevi prihodnjosti slovenskega gledališča. Pogoji so občinskemu svetu itak znani. Obenem je »Dramatično društvo« obvestilo občinski svet, da je bil na zadnjem iz rednem občnem zboru izvoljen v in-tendanco slovenskega gledališča g. Ktbin Kristan. S sprejemom vseh pogojev je postala torej pogodba med mestno občino in »Dramatičnim društvom« perfektna za sezono 1909/19. Odsek predlaga, da sprejme občinski svet to poročilo »Dramatičnega društva« odobrnje na znanje, kakor tudi, da je postala pogodba med občino in »Dramatičnim društvom« perfekt na. — Sprejeto.
Volitev zastopnika mestne  občine v društvo za zgradbo delavskih hiš.
Dosedaj je bil kot zastopnik mestne občine v odboru društva za zgradbo delavskih hiš ravnatelj Š n-b i e. Ker ta ni več član občinskega sveta, predlaga poročevalec občinski svetnik Milohnoja, da se izvoli v +a odbor obč. svetnik L e n č e k. — Sprejeto.
Napeljava razsvetljave v vojaško oskrbovališče.
Mestna občina je zavezana napeljati plinovo razsvetljavo v novo vojaško oskrbovališče. Ker pa to ni mogoče drugače, kakor po železniškem mostu, se je obrnila mestna občina na ravnateljstvo državnih železnic v Trstu za tozadevno dovoljenje. Ravnateljstvo je ugodilo tej želji pod pogojem, da mestna občina prav neveljavno podpiše reverz, s katerim se zaveže plačevati 1 K letne najemnine in nositi vse 'stroške naprave in vzdrževanja. Če bi uprava, državnih železnic zahtevala odstranitev naprave, je mestna občina zavezana napravo odstraniti tekom 14 rini. Odsek predlaga, da se sprejmejo ti pogoji. -— Sprejeto.
Prezidava v j a Id le jsk I ubožnici.
Obč. svetnik Knez poroča, da je uprava jubilejske ubožnice v zadnjem času zaradi nedostajanja prostora v deželni blaznici prisiljena sprejemati slaboumne. So pa tudi Že prostori v ubožnici premajhni« V ubožnici ste dve veliki obednici, ena v prvem, druga v drugem nadstropju. Ohednica v drugem nadstropju je postala nepotrebna. Zato je predlagal magistrat, da naj se ta obednica prezida in se napravi pet sob. Stavbeni urad je napravil načrt in proračun, ki izkazuje 2054 K 50 v stroškov. Odsek priporoča izvršitev tega načrta, stroški pa naj se postavijo v proračun prihodnjega leta. - -Sprejeto.
Prodaja mestnega sveta na Martinovi cesti.
Na Martinovi cesti je po napravi podvoza pri južni železnici ostalo pred Pavškovo hišo in hišo Punti-gamske pivovarne, kjer je cesta nekoliko zakrivljena, nekaj občinskega sveta v izmeri 221*95 m2, katerega želi Puiitigainska pivovarna kupiti. Župan predlaga z ozirom nato, da Je svet za mestno občino sicer majhne, za ku]k*a pa velike vrednosti, da naj mestna občina proda ta svet Punti-ganiski pivovarni po 12 K za m-. Finančni odsek (isti poročevalec) predlaga, da se sprejme županov predlog s pogojem, da ku^ce trpi vse toza-•devne stroške in pristojbine.
Podžupan pripomni, da ja za tak sklep v smislu § 57. obč. reda, ker svota presega 2000 K, treba kva lificirane večine, in ker take ni, navzočih je samo 18 občinskih svetnikov, odstavi zadevo z dnevnega reda.
Deželno gledališče.
Poročevalec obč. svetnik Milohnoja poroča, da je deželni odboj že dne 12. decembra 1905 s posebnim dopisom vprašal mestno občino, ali ne bi prevzela deželnega gledališča v svojo last in pod kakimi pogoji. Tedaj stvar ni prišla v razpravo. Letos pa je deželni odbor zopet vprašal. Finančni odsek se je o stvari posvetoval in pred vsem zahteval od deželnega odbora tozadevni računski zaključek za leto 1908 in pa proračun za leto 1909. Deželni odbor je ugodil tej zahtevi in iz doposlanega računskega zaključka je razvidno, da je imela za leto 1908 dežela pri gledališču 20.085 K primankljaja. Proračun za leto 1909 pa izkazuje nedostatka 21.017 K. Neplačanega dolga je 101.000 K. Ta dolg se amortizira letno po 7100 K. Ako se upošteva ta amortizačna svota, bi bilo v preteklem letu deficita okroglo 28100 K, v proračunu za leto 1909 pa okrog 29.000 K. Dežela ceni gledališče na 602.000 K, inventar pa na 26.300 K.
Deželni odbor je vprašal, pod kakimi pogoji bi mestna občina prevzela gledališče. Finančni odsek je prišel do sklepa, da  občina prevza-
na star polomljen stol in zopet pre-uišljeval.
Obleko bi prodal, mu je padlo v glavo. Par kronic že dobim, si je mislil in šel pregledovat obleko.
»Bo,« je zamrmral.
Skrbno je zavil svojo staro '■Meko v rjav papir, zaklenil kovček i u i »razno omaro, da bi gospodinja m- videla njegove revščine, prisluškoval pri vratih, če ni morda stara v predsobi. Vse je bilo tiho. Varno je odprl vrata in smuknil ven--.
»Danes se imate seliti,« se je •i'* oglasil za njim rezek glas.
»Popoldan se bom,« je odgovoril boječe.
»Petnajst kron mi imate še plahti,   sicer   dam    vašo   šaro pod
KljUČ.«
Boste že dobili---«
I'o par jen je hitel skozi stranske \e prijetna in u je bila pot in tikomur se  ni upal    pogledati v °braz, zdelo se mu je, da ve vsak, Kani da hiti.
Danes ste pa zelo moški,« ga je estrašil zvonki glas.
Vi sie. gospodična Vida — ni--ii vas videl,« se je začel opravičenci in oblila ga je rdečica. Postalo &a je sram, nervozno je stopal pred IJJ<> kot bi se mu bogve kam mudilo, vida, hči nadinženirja Jalovca, se mu je nagajivo smejala in videč nje-
govo zadrego, ga še nalašč zadrže va.
»Kam pa tako hitite? Kaj pa nesete,« ga je spraševala.
»Nič — knjige--predavanja ---.«
Stal je sredi ceste in ni opazil kako je prišel od zadej voziček z raznimi ropotijami. Zadelo ga je v rame in zavoj mu je odletel v blato in se tam razvil. Ves rdeč je hitel pobirati, klel od sramote in niti sliši I ni ironičnega pozdrava Vide, ki je, smeje se, odšla na drugo stran ceste.
»Ves svet se je zaklel danes proti meni,« je vzdihnil Peter obupno in nadaljeval svojo pot. Bilo mu je kot obsojencu, ali pa takrat, ko je bil pozvan na koinisarijat radi nočnih pretepov in razgrajanja.
Prišel je v ulico, kjer so stari-narji, ozrl se po ulici gor in dol, pogledal postrani v prodajalno in ko je opazil, da ni nikogar tam, je hitro smuknil skozi vrata.
»Kaj hočete?« ga je vprašal starinar, mežikaje s starimi, lokavimi očmi.
»Eh, nič — to se pravi, lepa, skoro nova obleka---.«
»Ne morem rabiti, imam že tako preveč take šare!«
Žid je zmignil z ramami in mu obrnil hrbet.
»Še prav dobra je —« je hvalil Komarjev in razvijal zavitek«
»Se sam ne morem prodati, toliko imam. No, pa pokažite!«
»Slabo je, na komolcih oguljeno, hlače razcefrane,« je kimal starinar, povesil obleko na kljuko in stopil k stari wertheimovki.
»Koliko hočete?«
»Osem kron!«
»Pet kron, več ne morem dati,« ga je zavrnil odločno stari Zid in mu dal petkronski novec.
Pet kron, je mislil Komarjev Peter žalostno na ulici. Gospodinje ne morem plačati, seliti tudi ne. Sta-navanje si lahko najamem, par dni vsaka baba počaka, pa jutri — in
potem--. Jesti mora človek tudi.
Šel je v kavarno, pregledoval tam inserate. Ničesar.
»Človek ima maturo, pretepa se par semestrov po univerzi in je na slabšem kot kak cestni pometač. — Niči a je, za vinar nima kredita, še pometač ga ima. To prokleto življenje.«
Vzel je v roke humoristične liste in se dolgočasil z neslanimi dovtipi, pregledal vse ilustrirane časopise in končno od dolgega časa zeval v zrak.
»Servus, amiee! Sediš kot bi bil prav sam na svetu,« ga je vzdramil Košir, njegov boljši prijatelj.
»Slaba je,« mu je potožil Peter. »Imaš kaj denarja?«
»Še za kavo nimam. Mislil sem, ali mi daš ti, drugače pa na puf«.
»Eh, toliko že imam,« ga je potolažil Komarjev in mu razložil svoje obupno stanje.
»Ne glej tako črno, dokler se časi ne izboljšajo, lahko pri meni spiš, sicer pa imaš še kožuh na sebi. Nesi ga v zastavarno, mraza itak ni več.«
»Ni napačna ideja!« je vzkliknil Peter veselo in obraz se mu je razjasnil.
»Pojdi!«
Šla sta. Pred zastavarno se je Košir poslovil, ker je imel doma še pregledati korekturo lista, ki ga je izdajalo dijaštvo. Komar pa je stopil v ono veliko hišo z izrazom, kot bi ne imel tam ničesar iskati.
V dosti prostorni dvorani je bilo polno večinoma starih žensk z raramnimi koši, cul jami in dva po-streščka. Dišalo je neprijetno po starih oblekah in silno zadnhel zrak je polegal v tem, vedno zaprtem prostoru. Naglo je slekel suknjo in se pomešal med čakajoče. Poleg njega je stala stara, zgrbljena ženica, v roki celo pernico, drugi še dosti mladi človek je držal v eni roki la-kaste čevlje in v drugi salonsko obleko.
Glej, sezone je konec, si je mislil Peter. Cesa ljudje vsega ne prineso. Celo posteljno opravo, perilo, obleko, čevlje---. Pravcati muzej.
Smeh se je vzbudil naenkrat v
dvorani, pol glasen, pol pritajen in šepetanje, vmes pa sonorni glas ce-nitelja. Komarjev se je radovedno ozrl čez ograjo.
Celo garnituro ženske spodnje obleke je prinesla ona v rdečem klobuku,« je zašepetal mladi človek z lakastimi čevlji in stegoval svoj suhi vrat, da hi videl vsako posamezno stvar.
»Deset ženskih srajc, osem kosov ženskih spodnjih hlač, deset parov nogavic--« je narekoval ee-
nitelj pisarju.
Tudi on se je smejal. Zdelo se mu je smešno, ko je cenitelj razgrinjal one ženske hlače in so čakajoči stegovali svoje vratove. Ene so bile celo kariraste, v stVašno neokusnih barvah in z velikimi čipkami. V duhu si je predstavljal Elo v onih hlačah in se skoro glasno zakrohotal.
Ženica poleg njega ga je pogledala razžaljeno in nekam sovražno so zalesketale njene vodene oči.
»Smešno, grozno smešno,« je momljal oni mladi človek.
Končno je prišel tudi Komarjev na vrsto. Globoko se je oddahnil, ko je stal zopet zunaj na ulici z dvajsetkronskim bankovcem v žepu. Solnce je tako nekam prijetno sijalo in njemu je bilo lahko pri srcu in s slastjo je vdihaval sveži zrak pomladnega dopoldneva.
gledališče z vsem dolgom, toda pod pogojem, ako se dežela aaveže, da bo dajala tudi za naprej gledališča enako podporo, kakor jo je dajala v preteklosti.
Za mesto bi bilo to novo breme, kolikor bi presegali letni doneski dosedanjo letno podporo 26.000 K. Ako se upošteva najemnina lož, bi se stroški za mesto zvišali na leto za kakih 5 do 6000 K. Ti izdatki bi se seveda množili, kolikor bi z leti narast-la potreba poprav in adaptacij.
Pričakovati je, da bo deželni od bor znal ceniti požrtvovalnost mestne občine in se zavezal, da bo dajal tudi, ako prevzame mesto gledališče, enako podporo, kakor v preteklih ča-sih. Ta zahteva je gotovo popolnoma umestna.
Finančni odsek predlaga: Mestna občina prevzame deželno gledališče z vsem inventarjem in vsemi neplačanimi dolgovi v znesku 101.009 K pod pogojeni, da se dežela zaveže, da bo dajala tudi potem gledališču ravno toliko redne podpore, kakor v preteklosti. — Sprejeto. Poročila stavbnega in personalno-pravnega odseka.
V svrho uravnave Prisojnih ulic je potrebna odstranitev kapelice na Friškovcu. Mestni magistrat je izdelal načrt za slučaj, da kapelica ne ostane več last mestne občine. Ker je pa želeti, da ostane kapelica še v občinski lasti, se zadeva vrne mestnemu magistratu, da poroča v tem smislu.
Po poročilu obč. svetnika Turka se ugodi prizivu Marije Potočnikove, lastnice hiše št. 5 na Sv. Petra cesti, proti odloku mestnega magistrata, ki je zaukazal, da prodajalec sadja, ki ima v tej hiši svojo prodajalno, ne sme za prodajalno ležeče sobe uporabljati za stanovanje.
Po poročilu istega poročevalca se dovoli Hinku P r i v š k u zgradba dvonadstropne hiše na Friškovcu po predloženem načrtu.
Podpore mestnim ljudskim šolani.
Poročevalec obč. svetnik Liko-zar poroča, da je doslej dajala »Kranjska hranilnica« mestnim ljudskim šolani letne podpore 1900 kron. T o p o d p o r o p a j e letos ustavila. Mestne ljudske šole so s temi podporami nabavljale u c 11 a ubožnini učencem. Sole so se obrnile na občinski svet s prošnjo, da bi mestna občina nadomestila to odpadlo podporo, ker bi si sicer ubožna mladina ne mogla nabaviti učil. »Kranjska hranilnica« je razdeljevala svoje podpore takole: T. mestni deški šoli 200 K. II. mestni deški šoli 300. III. mestni deški šoli 200, slovenski dekliški šoli 200, barjanski 100, nemški deški šoli 400 in nemški dekliški šo-li 500 K. Šolski odsek je po županovem nasvetu sklenil predlagati, da naj mestna občina dovoli šolam podporo v enaki visokosti, a podpora naj se razdeli posameznim šolam po številu učencev. Dobi naj I. mestna deška šola 350 K. II. mestna drška šola 450. III. mestna deška šola 150, barjanska 100, slovenska dekliška 550, nemška deška 10H) in nemška dekliška pa 200 K. Sprejeto. Vodovodna zadeva.
Poročevalec obč. svetnik d r. Tri I le r poroča o prošnji Franca Čudna za odpis pristojbine za večjo porabo vode. Ves znesek znaša K 64*22. Prosilec je dokazal, da večje porabe vode ni zakrivil sam, temveč da so podgane pregrizle dovodne cevi, kar se pa ni moglo takoj dognati. Predlaga, da >e prošnji deloma ugodi in odpise polovica pristojbine v znesku K 32*11.    - Sprejeto.
Nujni predlog.
Obč. svetnik d r. T rili e r poroča nujno o prošnji M e s t n e h r a -n i 1 n i c e . da se dovoli regulacija obrestne mere. Hranilnica je izpostavljena silni, nelojalni konkurenci in že s tega stališča je nujno potrebno, da se ugodi tej prošnji. Predlaga, da se določi od L julija naprej za pupilarne vloge, ako to stranka izrecno zahteva, obrestna mera na 4 V* c/<- • — Sprejeto.
Konec javne seje ob T. uri 15 minut.
Tajna seja.
Za asistenta pri Mestni hranilnici je imenovan s 1. junijem g. Matija Hode.
Občinski svet priporoča naučnomu ministrstvu, da stalno namesti kot ravnatelja mestnega dekliškega liceja dosedanjega začasnega ravnatelja g. Ivana M a c b e r j a.
Razpiše se stalno mesto učne moči na dekliškem liceju za prosilce z izpitom za nemščino za srednje šole.
Dopisi.
Z Blok. (Odgovor dopisunčku »Slovenca« z dne 26. t. m. št. 143.) Ob času občinskih volitev se narodno napredna stranka niti ganila ni, nasproti je pa S. L. S., na čelu ji kaplan in deželni poslanec Drobnič, delala na vse kriplje. Kaplan in Drobnič sta po polju ljudi lovila   ter po
vaseh prirejala shode in na vse načine ljudstvo pregovarjala, da naj pri volitvah izvoli Drobnica za župana. Ako je videl kaplan potrebo, se je hudoval na volilce, posebno nad takimi, ki imajo otroke v šoli, se je jezil, da je vera v nevarnosti, ter da hoče narodna napredna stranka križ iz šole ven vreči itd. Drobnič je pa vedno s prstom nase kazal in klical kmetom, mene volite, sem dober katoličan, ker sedanji župan pripada k propadli stranki. Vkljub vsemu temu se jima ni posrečilo boljših posestnikov na svojo stran pridobiti, ampak omejiti sta se morala na me-žnarje in ključarje, pa na enega posestnika, za katerega sta vedela, da županu ni naklonjen, ker ni hotel ž njim neke kupčije skleniti; torej je lahko S. L. S. ponosna na zmago Drobnica. I>a se je pa od Drobnica zahtevalo, od vseh odbornikov, razun dveh, torej tudi od njegovih pristašev, da naj prepusti sobo za občinsko pisarno in potrebna drva za kurjavo brezplačno, je pa kriv Drobnič sam, ker je vedno z rokama mahal, kričal ter ljudi slepil s tem, da jim je pripovedoval, koliko da je za občino dobrega storil. V resnici ji niti za vinar ni koristil. Zdaj je torej imel priliko pokazati, da je občini res naklonjen, ako bi bil 180 K v korist občine prepustil, pa tega ni hotel storiti. Že iz tega se razvidi, koliko misli za korist občine storiti. V varstvenem oziru se je od Drobnica zahtevah), naj poskrbi suho in kar je mogoče ognja varno občinsko pisarno, da ne bode v nevarnosti občinsko imetje, ki znaša mul 30.000 K. Iz navedenega se razvidi, da je »Slovencev« do-pisunček jako slabo informiran ali je pa toliko hudoben, da stvar drugače obrača. Bločan.
Iz Mirne peči. Dne 20. junija je bil vesel dan za Mirnopečane. Vršilo se je blagoslovljenje gasilnega doma in brizgal ne. Okrog 1. popoldne so začela prihajati razna prostovoljna gasilna društva iz bližnjih ' krajev, kakor iz Novega mesta, Trebnjega, Velike Loke, Valte vasi in Št. Petra pri Novem mestu. Ob 2. je bih) zbranih že 95 gasilcev pred društvenim domom, kjer jih je pozdravi] domači načelnik gosp. Alojzij Hude. Nato so odkorakali kcerkvi,spremljaniod novomeške godb«' na čelu. Po popoldanski službi božji so ognjegasci odšli zopet h gasinemu domu. katerega je blagoslovil mil. gosp. prost dr. Seb. Elbert iz Novega mesta ob asistenci domačih gospodov. Kmalu nato je prikorakal »Sokol« iz Novega mesta. Gasilna društva mu gredo nasproti do konca vasi, kjer je stal slavolok z napisom: Kdor Slovan, ta Sokol.« Sokola je pozdravil domači načelnik gosp. Alojzij Hude v imenu gasilnega društva in domače občine. Zahvalil se mu je starosta Sokola gosp. dr. Schegula v krasnem govoru, v katerem je poudarjal namen in pomen Sokola. Xato so odšli vsi, Sokoli in gasilna društva, na čelu jim godba v gostilno Martina Potočarja, kjer se j je vršila veselica in kjer SO nastopile Sokoliće ni Sokoli. Telovadba je bila tako izborna in natančna, da se ji je ljudstvo glasno čudilo in mislim, da bo vsakemu ta dan dolgo časa v spominu. Slavnemu Sokolu pa se srčno zahvaljujemo ter prosimo, naj nas o priliki še poseti, prinašajoč nam prosvete in naprednosti.
Iz Št. Ruperta. V torek, dne 29. t. m. smo imeli »koncert« na vrtu g. Tre lih a. ki ga je priredil pevski klub Mokronog.-. Občinstva je bilo jako veliko in z radostjo v srcu je poslušalo prekrasne slovenske pesmi. Peli ^o res prav izborno lepo in bi pač morah) biti kamenito srce, da bi ga ne ganilo. Pri vsakem odmoru se je čulo navdušeno živio-klice in ploskanje. Slišalo se je pa tudi nekaj, bar ni spadalo med našo lepo slovensko društvo. Ko je končal g. Lu-naček,, nadučitelj, svoj govor, pevci so se mu navdušeno zahvalili s pesmijo »Lepa naša domovina«, ko pa so pesem odpeli, slišali so se še hujši živio klici in ploskanje; vmes pa tudi »heil« klici. Od kod to? Ali so v Št. Rupertu res tudi Nemci? Ne! Opazilo se je pa huli pri dveh mizah, da se je govorijo skoro samo ljubeznivo nemščino. Vprašam Vas, gotove gospode, gospe in gospodične, ali se res sramujet'** svojega materinega jezika, da morate klatiti tujo blaženo nemščino v veseli slovenski družbi, da kalite drugim veselje in zabavo 9 tem, kar bi vas moralo biti sram. ako bi slišali druge kaj takega. Saj vas poznamo itak, da znate nemško, mislim pa, da bi se par ur že lahko zdržali, da ne bi razburjali druge, bolj zavedne. — Zahvaliti pa se imamo najtopleje celemu klubu, da se je potrudil in spomnil tudi nas, zapuščene Št. Rupenčane, razveseliti z lepimi narodnimi pesmi. — Želimo, da bi zopet prav kmalu kaj enacega slišali v Št. Rupertu.
flouencl In Slovenke! ne zabite družbe so. Cirilo m Metoda)
Dnevne vesti
V Ljubljani, 3 julija.
+ Občni zbor c. kr. kmetijske družbe in učite!jstvo. Pred tridesetimi in še več leti, ko je bilo kmetijstvo na Kranjskem še zelo zanemarjeno, smo imeli nekaj duhovnikov, koji so se jeli pečati z umnim kmetijstvom. Ti so kmalo zginili, a naraščaja v tem poklicu ni bilo med duhovniki," ker je njih poklic postal le politika. S tem večjo vnemo so se pa popri jeli kmetijstva, oziroma pouka o kmetijstvu učitelji. V zvezi s c. kr. kmetijsko družbo so storili za pov-zdigo kmetijstva v dveh desetletjih toliko, da nas sosedne dežele občudujejo in zavidajo. Kmetijska družba ni mogla toliko časa, dokler jo niso začeli podpirati učitelji, mnogo storiti za napredek, ker je naš kmet preveč nezaupljiv. Kolikor kmetijskih podružnic se je osnovalo, povsod je bil najdelavniši nje član ravno učitelj. Učitelji so z velikimi težavami napravi jal i šolske vrte ter v njih gojili sadjerejo, V koliko krajih so prišli ravno radi tega pri ljudeh v sovraštvo, ker niso odnehali prej, da se je vrt napravil. Ako je učitelj poleg drevesnice imel v vrtu tudi nekaj zelenjave in krompirja, že so začeli stari prijatelji učiteljstva hnj-skati ljudi, da je učitelj samo zato zahteval vrt, da ga ima za svojo porabo. Ko so pa začeli oddajati sadje, bi bili pa zopet najraje, da bi je bil učitelj oddajal zastonj. Šele, ko so ti učenci, koji so se učili v šoli sadjarstva in kmetijstva sploh, odrasli, začelo se je pravo zanimanje za napredno kmetijstvo. Sedaj ima c. kr. kmetijska družba lahko stališče. Ko so pred leti hoteli klerikalci dobiti kmetijsko družbo v svoje roke, so se zopet ravno učitelji največ trudili, da je prišlo toliko zavednih kmetov na občni zbor, da so bili klerikalci sramotno poraženi. Toda kmetijska družba je natihoma in počasi t. j. nje odbor, prijadrala v klerikalni tabor. Prvi nje korak je bil, iznebiti se učiteljstva, zato so sklicali občni zbor še med šolskim letom in v ponedeljek. Dosedaj je bil občni zbor c. kr. kmetijske družbe vedno okrog 20. julija in vsikdar v četrtek, da so se tudi učitelji, ker so ravno oni največ storili za družbo, lahko udeležili shoda. Letos prvič ne potrebujejo več učiteljev, zato je klerikalna večina pri c. kr. kmetijski družbi tako ukrenila. Le brezbrižnosti se imajo zahvaliti, da imajo v družbi, koja ima nad tri četrtine naprednih udov, oni večino. Ali mislijo res, da bomo še za naprej tako naivni, da jim bomo pustili c. kr. kmetijsko družbo, da jo bodo izrabljali v svoje umazane namene. Torej naši pristaši, udeležite se v obilnem številu občnega zbora v ponedeljek 5. t. m.
-j- Sokol 1. in vlada. Prav dobro vemo, da vlada še nikdar ni bila Sa-kolstvu naklonjena, ampak da postavi udeležbo šolske mladine naravnost pod nadzorstvo policijskega značaja in da tako malenkostno poizveduje, če z naraščajem nastopi tudi kak šolarček in da tozadevne opomine pošilja omenjenemu društvu, tega bi pač nihče ne pričakoval. Gospodje tam zgoraj, bodite potolaženi, Sokol L nastopa z naraščajem, toda ne s šolskim, ampak z obrtnim, ki ni podvržen onim ozkoprsnim šolskim predpisom, ki jih vlada vedno in dosledno tako tolmači in vrši kakor hoče in želi vsakočasna volja vladajoče politične stranke. Zakaj gre pa vedno vse tako gladko pri podobnih prireditvah v lunam in v nemški Tonhalle ali na kazinskem vrtu.' Ker nastopajo Orli in turnarji. Ali ne vidite tu dvojne mere. iu vi zahtevate, da naj Ljubljana in naša široka javnost goji do vas zaupanje in spoštovanje. Da, vi pravite, da je na teh prireditvah v nevarnosti ura vsi veno-verska vzgoja! Hinavski glas lačnega lažnjivca, vemo, odkod prihajaš in kake namene imaš. smrdeče in temno je tvoje bivališče, si organiziran denuncijant, če si škodoval dobri stvari, si dosegel svoj zahrbtni namen, kaj ne? Vlada pa naj za te nosi odij! Kdor pozna delo društva Sokol L, je prepričan, da je to institucija vzgojnih smotrov brez po litike, le prečita j pravkar od tega društva izdano brošuro »Sokolski evangelij«, kjer se bori za najviše ideale človeštva: bratoljubje, discipliniranost volje in zmernost v uživanju. .Jasno in naravno pa je, da Sokol I. ne more prirediti večje ljudske slavnosti, če bi bila ta tudi popolnoma brez fiskalnega ozadja, v slogu absolutne abstinence. Hinavski glas s krinko poštenosti in strogega čuvaja t. z v. n ravne in verske vzgoje, poskusi to najprej upeljati pri onih društvih, ki imajo s teboj več notranje, duševne sorodnosti, reci starim, da naj pijo mesto vina vodo, mladini pa, da namesto plesa naj napravijo pobožen sprevod medsebojnega bičanja za grehe, najmlajšim pa, da naj ostanejo doma in mo lijo rožni venec. Zakaj ne povzdigneš hinavskega glasu, t da tvoji duševni sorodniki ne korumpirajo s slu
bim zgledom šolske mladine? Ne zavijaj oči, hinavec, pojdi in stori, da dosežeš svoj ideal davne preteklosti, mi pa stremimo po idealu sedanjosti in bodočnosti in vam odločno odrekamo pravico razlaganja pojma nravnosti, ker vas predobro poznamo. Škodljivcev imamo mnogo, naši sovražniki delajo sestavno, po načrtu, ti narodna slovenska javnost pa pokaži v nedeljo z obilnim obiskom, da znaš ceniti naše narodu posvečeno delo in težnje in da na ta način odgovoriš najizdatneje na zahrbtne reak-cijonarne namene gotovih življev!
+ Klerikalen shod v Škofji Loki. Poroča se nam: Dne 27. junija smo imeli v Škofji Loki klerikalen shod. Po kratkem odmoru zopet enkrat tri lepe goste krščanskega značaja. Prvi govornik je bil neki Jarc. Pravijo, da je profesor, a po njegovem govoru bi sodili, da je vse-vedež. Ta mož vam vse zna, celo kako se gnoja travniki, kako se orje in seje in živina redi. To vendar ni samo kak profesor! Privošči nam, da bi več pridelali, menda da bi laglje »dajali« . . . Hvalil je klerikalno stranko, koliko je že dobrega storila za kmeta (začudeno spogledovanje med kmeti) in obljubil celo plemenske bike zastonj, samo če ostanejo kmetje zvesti klerikalni stranki. Radovedni smo h', kdo bo vse to plačal. Jarc in Šusteršič gotovo ne! Morda bo Potiorek kaj dosegel! Seveda se je gospod Jarc tudi zaganjal v loške naprednjake, a ker smo takih napadov že vajeni, se ne bomo nanje ozirali. Pridigoval je potem dr. Krek. ki je povišal Škofjo Loko za biser klerikalne krone. Dr. Krek se je pač hudo zmotil, kajti v klerikalni kroni se ta biser ne bo svetil. Lepo je, da je Krek nam naprednjakom privoščil vsaj častno smrt pred puško, in da nas ni obsodil na vešala ali na kol. Konečno je hlastal še Coč, da ni tako študiran, kakor njegova tovariša Jarc in Krek, potem pa se 11 a - i enkrat ustavil in mogel šele s po močjo Šinkovca in Kreka nadaljevati. — Zdelava 1 i so narodno-na-predno stranko kakor so vedeli in znali. Iz vseh besedi pa se je dalo jasno in razločno spoznati, kako velik in silen je strah, ki ga imajo pred narodno-napredno stranko. Opravičen je ta strah: kmetu bo le enkrat padla mrena z oči in tedaj bo klerikalnem taboru jok in šklepetanje z zobmi! — Ločan.
-f-Goriški deželni glavar, sloviti dr. Pajer pl. Monriva, je obhajal te dni svojo ŠOletnico. V visoki starosti se nahaja ta laški mož ali liberalni Lahi trdijo, da je še tako svežega in vedrega duha, da si ne morejo želeti boljšega vrhovnega političnega voditelja kot je dr. Pajer. Mož je bil že v svojih mladih letih poslanec ter je od takrat v deželnem odboru, dlje časa kot odbornik, potem kot deželni glavar skupaj celih 48 let. Liberalni Lahi te dni proslavljajo v vznesenih besedah Pajerja ter poudarjajo, koliko je storil za laško stvar v Goriško - Gradiščanski. Res je to. Najbolj od rok pa mu je šlo laško delo na večeru življenja, ko se mu je bil vrgel pod noge dr. Gregorčič za dr-žavnozborski mandat iz pete kuri j«', kateri mu je bil preskrbel Pajer s furlanskimi glasovi. Od takrat naprej je hitel s svojim delom in res je storil od leta 1900. naprej toliko za laštvo na Goriškem, kolikor poprej ne skozi desetletja. Slovenci se z grozo spominjajo Pajerjevega imena in istočasno Gregorčičevega. Proslavljajo ga h1 laški liberalci, laška ljudska stranka se za ŠOletnico niti ne zmeni ne; ni pa dvoma, da sta se mu lepo poklonila ob tej priliki tudi slovenska poslanca Gregorčič in Ber-buč. Slovenska goriška klerikalna lista bi najrajši tudi slavo pela Pa-jerju, ali bojita se ljudstva, zato hinavsko molčita. Goriški Slovenci zrejo z gnjevom v srcu na Pa jer je vo laško gospodarstvo ter težko pričakujejo preniembe v deželni hiši. — Pajer je velik Lah, ali v njem ni nič laške krvi, pač pa slovenska in nemška.
-j- Nemška   izzivanja v uradu. Ce bi kak slovenski uradnik na uradno pismo prilepil kako znamko družbe sv. Cirila in Metoda,   bi njegovi predstojniki seveda nanj planili kakor volkovi in disciplinirali   bi ga, da bi bilo joj. V Nemcih je drugače. V rokah imamo   zavitek uradnega pisma, ki ga je nekam poslal »k. k. j Bahnstationsanit     Notseh    a.    Do- j bratseh« in na tem zavitku je velika znamka društva »Smlinark«!! Kaj si dovoljujejo paiigermanski uradniki, ; presega že vse meje.
— Glavna skupščina družbe sv. Cirila in Metoda bo letos v nedeljo, dne 8. avgusta na Jesenicah.
-— Politično gospodarsko in izobraževalno društvo   za vodinatski okraj vljudno opozarja svoje člane j in narodno občinstvo,   da se pridne . kegljanje na   dobitke v ponedeljek, dne 5. julija ob 8. zvečer v gostilni i gospe   M. Draščkove v Bohoričevih j ulicah št. 9. Kegljalo se bo vsak večer od 8. naprej razun sobote. Ob nedeljah in praznikih le vsako dopoldne do 1. avgusta, dneva ljudske ve-
selice. Na ta večer ob 10. se bodo razdelili dobitki in sicer I. dobitek 20 K, II. dobitek 10 K, m. dobitek:
5 K in IV. šaljivi za največ serij.
— Sokol I. stopi prihodnjo nedeljo 4. julija zopet pred našo javnost, da javno in na glas razvije bilanco svojega celoletnega tihega, toda napornega in vztrajnega dela Smatramo za svojo dolžnost, da stopimo vsako leto enkrat pred forum sodeče javnosti — zavedamo se, da je vsakoletna prireditev spojena z javno telovadbo za društvo dan računa, oni veliki dan, ko javnost govori, sodi in ima pravico tudi obsoditi. Naše delo je v službah naroda in javnosti: svoj narod nravstveno vzgojiti, dvigniti v njem narodno zavest t. j. poučiti člane o žalostnem položaju in o težnjah svojega naroda in s tem vcepiti Slovencem ono globoko ljubezen k vsemu temu, kar koristi naši duševni in gospodarski moči, nadalje vzgajati za ona vzvišena demokratična načela, ki merijo višino človeka po notranji vrednosti, ne po stanu, vzgojiti krepka telesa in silne značaje — to je smoter Sokol-stva. Temu smo posvetili svoje društvene moči, čas in denar. Za seboj imamo leto čilega življenja, nebroj sestankov, kjer se je posvetovalo, kako poglobiti društveno organizacijo, da bi bolje služila sokolski nalogi, cela vrsta sestankov s predavanji in poučnimi razgovori, koliko knjig se je prečkalo iz društvene knjižnice — in koliko trdega dela se je izvršilo v telovadnici! Ce so bile naše moči posvečene narodu, mu tudi prisojamo pravico sodbe, zato pridite in sodite. In če bo sodba ugodna, pod] i-rajte naše delo, ker s tem podpirate sebe kot prislušnike slovenskega naroda, člani, ostanite zvesti našim težnjam, nečlani pridite kmalu v našo bratsko družbo. Lansko leto je nastopilo pri javni telovadbi samo članstvo, letos se pokaže prvič tudi obrtni naraščaj in upajmo, da čez leto dni tudi že vrle Sokoliće. Mi ras! e-mo in vzgajamo v sebi ono mogočno notranjo silo,ki je potrebna,če hočemo vršiti pravo sokolsko nalogo ki naj bo preporod narodne zavesti in nravstvenih sil vseh slojev, osobito v delokrogu naših predmestij. Nedeljska prireditev naj v skromni meri tudi na zunaj pokaže naše delo v telovadnici. Na Ledini se je razvilo kaj živahno življenje! Voz prihaja za vozom s stavbenim materijalom, paviljoni že dobivajo polagoma svoje pravo lice. člani veseličnega odseka, odborniki, mlado in staro in vse, kar se zanima za Sokola, se tu srečava in skuša z nasvetom in roko nekaj pridati, da bo prihodnja nedelja tem večja in da bo sokolski dan tem čast-neje praznovan. Oblaki pač strašijo, toda tolažimo se s tem, da vzklije v nedeljo iz vsake padle kaplje v dobi priprav cvet veselja in zavedanje lastne moči. ko bomo videli pred seboj številno množico mladih, krepkih junakov. Da ho temu tako, skrbi vsakdo za to med svojimi znanci in prijatelji. Ne vabimo vas na prostor surovega gmotnega uživanja, prosimo vas pa. da nas s svoji« navzočnostjo okrepite v dobri volji, da vztrajamo, mi pa vam damo b svojim nastopom nove hrane navdušenja za narod in dobro.
— Odbor Sokola II. opozarja vse svoje člane na izredni občni /bor. ki bo danes, v soboto ob 8. zvečer pri Loza r ju v Rožni ulici št. 15.
— Sokolski izlet. Kakor smo poročali že v četrtek, priredi »Telovadno društvo Sokol« v Ljubljani jutri, v nedeljo, dne 4. t. m. izlet na Grosuplje,kjer se istočasno vrši veselica novoustanovljene podružnice družbe sv. Cirila in Metoda v vseh prostorih renomirane gostilne gospoda Rusa. Ob tej priliki nastopi »Sokol« s telo vadbo ter se bodo izvajale vaje, tako zvani boks. Da pa ne bo manjkalo tudi zabave, za to jamči jako delavni podružnični odbor, ki se ni strašil ogromnih stroškov, da pride občinstvo na svoj račun. Zatorej opetovano poživljamo brate Sokole, posebno pa še starejše, da se udeleže izleta v največjem številu ter s tem dokažejo, da vedo v polni meri ceniti delo mi še prve in edine šolske in obrambne družbe. »Sokol« se zbira na Južnem kolodvoru, odkoder odhaja vlak ob 1. in 32 minut. — Torej jutri na Grosuplje!
— Opozarjamo še enkrat na veliko veselico, ki jo priredi pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« jutri popoldne v prostorih hotela »Tivoli« — novi Švicariji. Društvo se je potrudilo res vsestransko, da bi se občinstvo čim najbolje zabavalo, in res škoda bi bilo obširnih priprav, ako bi bile zastonj. Nikakor pa ne m NI i mo, da bi bilo kaj takega mogoče, »Ljubljanski Zvon« pač zasluži, da mu občinstvo oh taki priliki izkaže vse svoje simpatije. Saj bi rekel človek: »pa ne bom šel, morija«, ali če se ti oh tako nizki vstopnini nudi koliko lepega, toliko zanimivega, toliko zabavnega, 1h>š vendar šel tja, kjer sprovedeš lahko v veseli družbi nekaj veselih uric, ne da bi se ravno
(Dalje v prilogi).
2. Priloga ..samzaafa MarsJa« tt 148. lat 3. laltta ltOt.
moral zato drugi dan prijemati za glavo, če pogledaš v svoj mošnjiček. Tu godba, tam petje, tu ti ponuja krasno dekle sebi enakih cvetk, da jih podariš še lepši, tam lahko oviješ svojega znanca i najdaljšo seri>enti-no. Ce pogledaš tja na mizo, kjer so razstavljena darila sreeolova, ne l>oš čakal, da pride gospica do tebe in ti ponudi vrečico, ne, sam boš tekel k njej in pograbil eelo pest številk in nazadnje ti prav gotovo ne l>o žal, če tudi ne najdeš med njimi nobene številke. In ko se zmrači, ko tivolski gozd zažari v bajni bengalični luči, ko polete v zrak ognjene kače, kdo ne bi hotel biti navzoč! Potem pa zaigra godba k plesu. Pravijo pravzaprav nekateri ljudje, katerim pa tudi sicer ni ravno preveč verjeti, da je strašansko pregrešna taka stvar, no, pa vendar ne bo menda res tako hudo, saj tisti ljudje sami tudi prav radi in najbrž brez greha delajo take okrogle in poskočne grehe. Ce pa že nočeš plesati, pa lahko gledaš, je tudi zelo mikavno, ali pa sedeš za mizo, pa si naročiš kaj tekočega, pa malo založiš zraven, saj bo vsega dovolj, pa dobro. Samo bog daj lepega vremena, pa bo jutri popoldne od 4. naprej v Švieariji zabave, da bo kaj. Da se vidimo torej jutri na veselici, če bo pa dež, pa jutri teden!
— Umetniški odsek »Matice Slovenske« bo imel sejo v ponedeljek, dne 5. julija t. 1. ob pol 8. zvečer v društvenih prostorih »Matice Slovenske« (Kongresni trg 7). Dnevni red: 1. Poročilo o »Zgodovini umetnosti v slovenskih deželah« (glavni poročevalec gospod cesarski svetnik Iv. Franke). 2. Izdanje »Umetniškega Kola« (|H) vzorcu »Kola« »Matice Hrvatske«). Na to sejo vabim vse strokovnjake in ljubitelje umetnosti. Dr. I 1 e š ič.
»Slovenska Filharmonija.« Nasprotja med slovanskimi in neslo-vanskiini godbeniki »Slovenske Fil-harmonije« so postala v zadnjem času taka. da je trpela godba in da je vsled tega tudi časopisje poseglo v to zadevo, zahtevajoč, kar je pač ob sebi undjivo. da naj se naredi tem razmeram konec. To se ne tla drugače doseči, kakor da se sestavi slovanska godba iu se odstranijo tuji elementi, rim je vzelo to stvar časopisje v roko. je bilo pač brez dvoma, da se tako zgodi in da bo odbor ukrenil, kar je umestno in zato ni bilo ravno potrebno, da se je pri snoČnjem koncertu v tivolskem parku uprizorila demonstracija proti nemškem in lahkim godbenikom. Opravilo bi se bilo tudi brez demonstracije, dasi je na drugi strani ta demonstracija gotovo dokaz, kako občutljivo je občinstvo v narodnih stvareh. Saj pa tudi ne gre. da se slovesno proglašajo na-cijonalna načela in uprizarjajo za zmago najtežji in z velikimi žrtvami združeni boji, <>\»enem pa se prezirajo ta načela v lastnih vrstah. Snoči se je po drugi koncertni točki uprizorila proti tujim godbenikom demonstracija, katere nspeh je bil, da so neslovanski godbeniki odšli, na kar se je proinenadni koncert v redu nadaljeval in zaključil. Ker je slovanskih godbenikov dobiti. kolikor jih le hočemo, se bo zdaj stvar pač tako uredila, da bomo imeli slovansko in dobro godbo.
—    »Slovenska Filharmonija.«
K včerajšnji naši notici obljubljeno nam je od odbora »Slov. Filharmonije« pojasnilo. Nocoj se vrši od borova
seja.
Izleti ruskih učiteljev na zapad. Te dni je odpotovala iz Petro-grada ona skupina učiteljev in učiteljic, ki pride na povratku domov tudi v Trsi in Ljubljano. Določeno ima tole pot: Odesa, Carigrad, Smirna. Katanija, Napol j, Rim, Flo-renca, Benetke. Trst, Ljubljana, Dunaj, Varšava in Moskva. To letovanje bo trajalo, kakor je preračun-jeno, 43 dni. Ta skupina učiteljev torej pride v Ljubljano začetkoma meseca avgusta. Smer potovanja 4. skupine ruskih učiteljev je določena tako-le: Berolin, Monakovo, Švica, Milan, Florenca, Benetke, Trst, Ljubljana, Dunaj, Varšava in IVtrograd. Ta skupina pride v Ljubljano sredi meseca avgusta. Ruskim učiteljem je dovolila avstrijska železniška uprava 207* popusta pri voznih listkih. Na čelu komiteta, ki oinogočuje potovanje na zapad, je grofica V. N. B o b r i n s k a. Letos se udeleži izletov na zapad 1500 ruskih učiteljev in učiteljic, v celem pa se jih je priglasilo 5000. Interesantno je, da je ruska vlada učiteljem zabranila poset — Pariza in Londona. Menda se boji, da bi se tam učitelji preveč nalezli svobodomiselnega duha.
— Ruski gostje. Dne 9. t. m. se pripelje več ruskih učiteljev in učiteljic v Ljubljano. V našem mestu se pomude dva dni. Ruski kružok vljudno prosi one stranke, ki bi bile toliko frostoljnbne in bi sprejele kako rusko učiteljico brezplačno na stanovanje, te naznaniti tajniku ^društva-dr. Ivanu Lavrenčiču, odvetniškemu kandidatu v Ljubljani.
— Izredni občni zbor N. D. O. v Ljubljani se vrši dne 11. julija ob 10.
dopoldne v veliki dvorani »Mestnega doma« s sledečim dnevnim redom: 1. Pozdrav predsednika. 2. Poročilo tajnika o položaju društva, 3. Volitve: a) predsednika, b) spopolnitev odbora. 4. Ustanovitev bolniško podpornega fonda. 5. Volitev krajevnih zaupnikov in denarniških poverjenikov. H. Slučajnosti. Člani N. D. O. se že danes opozarjajo, da se v polnem številu udeleže tega izrednega občnega zbora.
— Slovenske abiturijente opozarjamo, da išče južna železnica slovenščine zmožne uradnike. Prošnje je poslati na ravnateljstvo na Dunaju.
— Prijazna dama. Dne 23. junija je bil mirozov po mestu. Tedaj je stala na Bleiweisovi cesti v Pajhlovi hiši na odprtem oknu dama negotovi starosti in z roko držala psa. Ko se je pr i bližala ljudska množica, se je slišalo klicati to damo »puc, puc — diese slovenische Bande.« Ta prijazna in olikana dama je soproga realčiu-ga   profesorja Mamila.   Fbogi mož!
— Tvrdka Siemens & Schuckcrt namerava v kratkem ustanoviti v Ljubljani svoje zastopstvo. Ta tvrdka se je na Češkem dolgo branila sprejemati v svojo službo Slovane, a Čehi so jo končno le prisilili, da je nastavila samo češke inženerje. Tudi mi zahtevamo, da nastavi tvrdka \ Ljubljani slovenske domačine, ne Nemcev, ako hoče od Slovencev zaslužka.
— Razglednice vižmarskega tabora so izšle pri Ivanu Bonaču v Ljubljani. Sliko znamenite skupščine obkrožil venec takratnih narodnih voditeljev. Ta spomin največjega slovenskega tabora naj si omisli vsak narodnjak, to tembolj, ker je znaten del čistega dobička namenjen »Družbi sv. Cirila in Metoda«. Te razglednice bi se naj prodajale zlasti na narodnih prireditvah. Razglednice stanejo na drobno 10 vin., trgovci dobe popust.
— Risarski izdelki gojenk mestnega liceja in višje dekliške šole bodo razstavljeni v risalnici mestnega liceja na Blei\veisovi cesti dne 7. t. m. od 3.—5. popoldne in dne 8. t. m. od 9. —12. ter od 3.—5. popoldne.
— Umrl je v Ljubljani v deželni bed niči gosp. Fran S a r t o r v, 58 let star. Počivaj v miru!
— Umrla je v Ljubljani na Barvarski stezi št. 6 ga. Marija J a k li č roj. Uda, stara 64 let. Počivaj v miru!
— Društvo slovenskih trgovskih sotrudnikov za Kranjsko s sedežem v Ljubljani najvljudneje vabi vse gg. člane in enakomisleče k pri-jatelskemu sestanku, ki se vrši v ponedeljek, dne 5. julija 1909 ob pol 9. zvečer v restavracijskih prostorih »Meščanske pivovarne«, Sv. Petra cesta. - .Iako važne zadeve zahtevajo, da se vsi člani snidejo polnošte-vilno.
— Podružnica društva državnih slug v Ljubljani vabi vse člane dolenjskega okrožja na sestanek po § 2 d. z. v Rudolfovo dne 11. julija t. 1. ob 2. popoldan v gostilno pri »Slonu«. Tovariši, pokažite stanovsko solidarnost ter pridite vsi na ta shod, ki je velevažnega pomena. Ljubljanski tovariši se snidejo na Južnem kolodvoru ob 7. zjutraj.
— Občni zbor »Društva za varstvo živali«, ki bi se bil moral vršiti snoči v pisarni »Deželne   zveze za tujski promet«, se je   obnese! jako klaverno.    Navzočih je    bilo vsega skupaj šest društvenikov, ki niso vedeli, kaj naj bi storili, ali naj bi zborovali ali ne. Končno je ob 9. predsednik grof M a r g h e r i otvoril, seveda n e ai š k o , ob    tej velikanski udeležbi občni zbor. se spomnil umrlega člana g. R o m a in povedal, da se sestanki  med  letom  niso obnesli. Največ sestankov se je vršilo ]K> zimi, kjer živalstvo potrebuje izdatnejšega varstva.        Društveni tajnik g. dr. P o n e b š e k poroča,   da   je poleg g. Roma umrlo še pet društvenih članov. Društvo je delovalo na za prečenje trpinčenja živali, skrbelo je tudi za krmljenje tičev, zima je bila zelo huda, zato tudi stroški večji. Mislijo,   da je odveč   krmljenje tičev, ali s tem se je pritegnilo velikansko število   ščinkovcev posebno v tivolske gozde. Vseh krmilnih mizic je bilo   skupaj 84. Ljubljansko okrajno glavarstvo se je v treh slučajih obrnilo na društvo za mnenje v zadevi oddaje dovoljenja   za tičji lov in se tudi oziralo na to mnenje. Društvo sploh dela na to, da se tičji lov u tesni. Društvo je dobilo 150 K izredne podpore. — Blagajnik gosp. F r a n č i č poroča nemško, da je imelo društvo dohodkov 4659 K 57 vin., stroškov   pa 2748 K 74 v, prebitka torej 1910 K 83 v, za krmljenje tičev se je izdalo nad 1100 K. Poročilo se odobri in se izreče blagajniku absolutorij. Tajnik predlaga, da se v proračun postavi na račun stroškov za prihodnje leto 400 K.   G. P o č i -v a 1 n i k predlaga, da- se tičja krma. zmeša s prosom in ajdo, kar bi bilo cenejše. — Odbor se nato popolni s
sledečimi člani: Prof. Petkovšek, Jo-sip Mazi, dr. Fran Dolšak, župnik Janez Kalan, Gabrijel Jelovšek, Fra uja dr. Tavčarjeva, Ana Kra schowitz, Aleinda Mardetsch lager jeva,, Ludovik Morro in Te rezina dr. Jenkova. Za računska preglednika se izvolita: Josip Mazi in Merlak. Pri slučajnostih se je razvila živahna debata glede pasjega kontuinaca. Dr. Robida je predlagal, da naj bi se v zabranitev pasje stekline uvedel za daljši čas kontuinac za celo deželo. Strogo naj se pazi potem nato, da bodo vsi psi nosili nagobčnike, opusti naj se pa nepotrebno vojenje na vrvici. Naj se izdela spomenica v tem oziru na deželno vlado. Društvo naprosi zdravnike dr. Plečnika, dr. Robido in dr. Stojca, da povedo svoje mnenje o pasji steklini in pametnih naredbah, kako preprečiti steklino. Na predlog tajnikov se odpošljejo desetere zapovedi za varstvo živali v priohčitev časnikom in družbi sv. Mohorja. Sprejme se predlog, da se izpremene društvena pravila v toliko, da se občni zbor javno naznani le s dni ne 14 dni prej, samostalni pred logi se naznanijo odboru le 8 dni prej, število odbornikov se zniža od 30 na 12, od katerih izstopijo vsako leto 4. Slene se obrniti z vlogo na mestni magistrat in okrajno glavarstvo ljubljanske okolice, da naj se urede pota v okolici, posebno pri opekarnah na Viču in cesta s Studenca v Zalog, kjer se živina nečuveno muči, in pa da naj se naroči orožnikom iu mestnim stražnikom, da naj strogo pazijo na mučila vprežne živine. Naročilo se je tudi odboru, naj posreduje, da izvoščki ne bodo vprega li v »landaverje« samo po enega konja, ali pa da se vsaj določi, da ne bodo vozili predaleč iz mesta. Po stavodaja za tičje varstvo stoji do-sedaj povsod na podlagi utilitetnega principa, dasi ravno so prijatelji ži valstva že zdavnaj zavrgli to stališče. Leta HM 12. se je v Parizu sklenila mednarodna pogodba v varstvo ptic, temelječa sicer na utilitetnem principu., ali obetajoča vsaj nekaj uspe ha, žal pa tej pogodbi ni pritrdila Italija, kjer se ugonobi največ ptic. Pri nas je pred vsem dobro, da daje dovoljenje za ptičji lov le politična oblast, prepovedana so tudi razna lo-vilna sredstva itd. Seveda je vse to le še načrt, kateri pride šele v obrav navo pri deželnem odboru in potem v deželni zbor. Sprejel se je predlog, deželni odbor se naprosi, da se neka tere točke tega načrta izpremene in vzamejo v varstvo še nekatere vrste ptic, a o celi stvar; naj se še prej posvetuje odbor. Ker je bil s tem spored končan, se je predsednik zahvalil udeležnikom za udeležbo, zastopnikom časništva za naklonjenost in zaključil občni zbor.
— Za zboljšanje travnikov. V prepričanju, da je za zboljšanje živinoreje in mlekarstva neobhodno potrebno, dvigniti pridelovanje dobre krme, je sklenil deželni odbor kranjski, podpirati to panogo našega narodnega gospodarstva s tem, da upe-Ije na raznih krajih dežele vzorne travnike. One korporacije kot živinorejske, mlekarske zadruge in kmetijske podružnice, kakor tudi posamezni kmetovalci, ki se za stvar zanimajo in imajo eventuvalno pripravne travnike na razpolago, naj se blagovolijo obrniti do 1. avgusta t. 1. na deželni odbor.
— Nove poštne spremnice izda postno ravnateljstvo 15. julija. Imele bodo natisnjeno znamko za 60 v, in so namenjene za male poštne pošiljat ve.
Vse v Grosuplje, kar čuti narodno in je vneto za »Družbo sv. Cirila in  Metoda«!     Skoro najmlajša podružnica naše    prekoristne družbe praznuje v   nedeljo,   4. julija svoje prvo slavje.     Zaorila bode lepa slovenska pesem preko poljan solnčne Dolenjske, vihrale bodo lepe slovenske zastave v pozdrav   milim gostom, v dušah pa bode vstajalo novo žvljenje:   življenje   narodne samozavesti, narodnega ponosa. Nov duh bode prihajal v srca mladine ob pogledu   na   mogočne   vrste bratov »Sokolov«.   Vrhunec navdušenja pa hoče pomeniti krepki »priročiti« ob razvrstitvi sokolsih vrs   k prostim in redovnim    vajam.    Kakor zazro oči sokolova v sinjih daljavah svoj cilj, tako bodo zazrle   oči mladine svoj cilj v ideji sokolski: kalokaga-tija iu ljubav do rodne grude. Ne umreti, ne potopiti se v morju pro-dirajočega tujstva, ampak živeti hočemo! To hoče biti resni del našega slavnostnega dne.   Poleg tega pa se bode radovalo vsako pošteno slovensko srce ob vseh mogočih ugodnostih, ki jih hoče nuditi cela prireditev. Močni pevski zbor bode brzo izkoristil vsak presledek godbe, ob koje zvokih bodo lahkonogi pari v poskočnem   tempu   merili obširno plesišče.     Dragoceni dobitki na ke-glišču vspodbujali bodo kegljalce k vstrajnosti:   ne odnehati, dokler ni zmaga zagotovljena. Srečolov z 200 dobitki bode zanimal vse občinstvo. Poleg tega pa kaže biti izvrstna zabava:   lepo urejeni muzej ha z naj-
nenavadnejšiini eksemplarji oskrbljena menežarija. Spomin na prijazno Grosuplje pa si bode oskrbel lahko vsak v najmoderneje urejenem fotografskem ateljeju. Ce odgovarja slika resnici, bode povedala tehtnica. Razlike dobiti, ne bode težko. Ko pa se bode oglasil v grmovju slavec in bodo zadnji soln-Čni žarki poljubljali dolenjske gore, zagorel bode veliki kres v proslavo naših blagovestnikov in v slovo milim gostom. Daleč bode sijala svetla luč, prodirala z nevidljivo silo vedno dalje v temine, se širila v mogočnih kolobarjih dalje in dalje, dokler ne zaplameni vsa okolica v velikem žaru domovinske ljubavi: »ljubavi do rodne griuU* in lastne dece«.
Za Ljubljančane so zveze vlakov z Grosupljem kaj primerne. Odhod popoldan z južnega kolodvora je 1*32. Prihod v Grosuplje 2*36. Zvečer odhod iz Grosuplja v Ljubljano 8" 15. Sicer pa se zna zgoditi, da 1)00*6 za one, ki jih ne bode mikalo pustiti veselja v najlepšem trenutku, oskrbljeno , da bodo lahko odjadrali šele ob 10 uri. Oni torej, ki se imajo namen udeležiti veselice, lahko ugrabijo lepo priliko. Za izvrstno pogostitev pa jamči izborna Rusova kuhinja in tudi za izvrstno pijačo je preskrbljeno. Pa tudi za sladkosne-deže je imenitno oskrbljeno. Vsega bode dovolj, zato pa vsi 4. julija v Grosuplje.
Prodaja Juvančičevega posestva v Spodnji Šiški. Pri včerajšnji dražbi Juvančičevega posestva je kupila vinska veletrgovina »Simeta i sinovi« v Stariju pri Splitu v Dalmaciji hišo z gospodarskimi poslopji in vrtom za 92.000 K, travnik, na katerem se nahaja ledenica, gosp. Š t e p i c, gostilničar v Ljubljani za 3000 K in travnik ob železniški progi za 9000 kron gosp. Rosner, trgovec v Ljubljani. Ker se bo moralo za projektirane ceste precej od tega sveta občini odstopiti, pride na štirjaški meter čez 6 K. Cene stavbišč v Spodnji Šiški se torej nenavadno zvišujejo.
Slovenski    tabor   v Vižmarjib. Letos je minilo 40 let, odkar   se je zbralo do 30.000 mož na Vižmarskem taboru, da manifestirajo za naše narodne    ideale:    zedinjeno Slovenijo, narodno ravnopravnost v uradu in šoli itd. Narodnjaki so hoteli tudi postaviti primeren spomenik in so zanj zbrali potrebni denar.   Spomenik je naredil kamnosek Camernik v Ljubljani. Merodajni možje so hoteli da stoji spomenik na bolj vidnem kraju blizu železnične postaje, ne pa na viž-marski gmajni, kakor je    bil tabor. A c. kr. vlada tega ni   dovolila iu spomenik je ostal pri — Camernikn do pred par leti, ko ga je ta potem predelal in prodal. V nedeljo 20. junija so vižmarski gasilci vabili na svojo veselico, ki je imela    na »pro gramu tudi    proslavljenje 401etnice tega slavnega    tabora.    Toda pravi vižmarski tabor je razgnal dež, njegovo 401etnico pa Klanfarjeva burja. Imeli so godbo   naročeno, teleta zaklanega, pivo nastavljeno itd. Tudi dobre volje je bilo precej, posebno med gosti. Pa   — ko se   je oglasi'a godba in vabila na — ples, je cesarski namestnik  Klan farjev    Tone iz Št. Vida ta ples kratko malo prepovedal.   A vedel se pa ni tako kakor se spodobi županu ali celo cesarskemu namestniku, nego tako, kakor se vede vsak reven možiček, ko ga ima malo preveč pod — kapo. Tolkel je z rokami ob mizo; kričal, kakor je na vajen strahovati svoje hacke, iu eelo za godci jo je mahnil, ko so se mu ti umaknili  v sosedno gostilno. Pripoveduje se, da je nekemu godcu celo lok zlomil. Dovoljenje za godbo je si-cer dal že par dni prej, ko so pa godci zagodli, je pa na vse   pozabil in mu je le njegova mogočnost rojila po glavi in po mizi. Navzoči ljubljanski gostje so zahtevali vsaj kako nadomestilo, če se že ples   ne   vrši. Pa Klanfarjev   Tone je oblastno skoči po konci ter kričal* Tiho! Jaz sem tu župan, jaz sem gospodar.   — Drugi junak tega dneva je bil načelnik viž-marskih ognjegascev, znani Jože Arhar, ki je z županom gotovo   vsaj v kolenu v — žlahti. Ta je bil pa vsled svojega vsestranskega delovanja toliko razburjen, da je ljubljanske goste naravnost žalil.   Toda par Ljubljančank mu je njegovo vest tako temeljito izprašalo, da ga je potem milostiva prav lahko — izpovedala. Ko so se tako kepali, je seveda kaka kepa tudi priletela v Klanfarjevega To neta in njegovo milostivo, ki sta pa vse to s potrebnim samozatajevanjem vtaknila v žep. Med tem se je pa načelnik gasilcev še malo po cesti povaljal. Končno so se malo pokregali, nato pa razšli z zavestjo, da so rešili domovino. Prihodnji dan so pa iskali načelni ko vo — sekirico in mislih, da mu jo je celo kdo ukradel. Še celo aretirali so par delavcev, seveda -samo po teh dveh generalih, Klan-farju in Kozlarju osumljenih! Zato so jih pa tudi takoj izpustili. Kozlar je bil namreč še ko j popoldne iz samega navdušenja   tako skrivnostno sladko ginjen, da ni vedel kje je sekira padla od njega. — Tako so praz-
novali torej 40Ietnico Vižmarskega tabora. Upamo pa, da 501etnice več ne bodo tako nedostojno.
Kolesarski izlet na Dobrušo bo
v nedeljo 4. t. m. Odhod ob pol 2. izpred »Figovca« na Dunajski cesti. I (leleženci dobrodošli.
Junaštvo    Marijine    hčere. V
Škofji Loki so nabili vabila za občni zbor »Narodnega političnega in gospodarskega društva za sodni okraj Šhofja Loka«, ki bo jutri, v nedeljo 4. t. m. v hotelu Štemarje. To vabilo se je nabilo tudi na neko hišo pred Thalerjevo trgovino, kjer je usluž-bena neka Marijina družbarica. Ta ni mogla prenašati, da bi to vabilo viselo ravno pred njenim nosom. Šla je vzela palico, s katero vrata zapira, in junaško raztrgala vabilo. Za to junaštvo že prejme, kar ji gre. Pribi:o pa bodi, tla je taka podivjanost sad večnega hujskanja župnika Šinkovca.
Sokolova   slavnost v Radovljici.
Na veliko sokolsko slavnost v Radovljici vozi dne 11. julija iz Ljubljane poseben vlak. Vlak odhaja iz Ljubljane (južni kolodvor) zjutraj ob 9. in se vrača iz Radovljice ponoči ob pol 12. Vlak se na vožnji iz Ljubljane v Radovljico ne ustavi na nobeni postaji, nazaj pa na vseh postajah. Voznina znaša iz Ljubljane v Radovljico in nazaj 1 K 70 v. Prijave, katerim je priložiti tudi vozni-no, sprejema g. Vojteb Vidmnjer v Ljubljani, Cigaletove ulice 7. Sokoli in drugi gostje sokolske slavnost i v Radovljici, dne 10. in 11. julija t. k, ki hočejo prisostvovati tudi serenadi in vrtnemu koncertu »Slovenske Filharmonije« na večer 10. julija, naj se prijavijo najkasneje do 9. t. m. Sokolu v Radovljici, da jim preskrbi prenočišča.
Društvo za otroško varstvo in mladinsko skrb v sodnem okraju Litija vabi vse cenjene člane in člani ce na svoj občni zbor, ki ga sklicuje na dan 8 .julija 1909. ob 2. popoldne v sodnijsko poslopje v Litiji.
Je - li mogoče? Poroča se, da ustanovi »Sudmarka« v Trebnjem na Kranjskem svojo knjižnico Kako je to mogoče. Trebnje so vendar skoz-inskoz slovenski kraj in se ni še nikdar čulo, da bi bili tam kaki nein-škutarji. Kdo so pa ti ljudje, ki snujejo »Sudmarkino« knjižnico. Te bi radi poznali!
Nesreča. V sredo popoldne je prala perilo ob narasli reki Idrijci štirinajstletna Josipinn Moravče v a, hči rudarja in posestnika .los. Mo-ravca v Idriji. Ker je nenavadno dolgo ni bilo domov, so šli starši gledat na kraj, kjer j«' navadno prala. Tu pa so našli le perilo, ličerke in perilnika pa ni bilo nikjer. Takoj se je vzbudil sum. da je utegnila ponesrečiti. Preiskalo se je vso Idrijco do grabelj, pa brez vspeha. Šele drugo jutro, ko je Idrijca nekoliko upadla, so našli ponesrečeno deklico utopljeno v strugi Idrijce poleg grabelj. Pri pranju je najbrže zdrsnila in padla v deročo reko. m' da bi jo kdo zapazil, dasi se je to zgodilo skoraj v mestu. Starši so jo svarili, naj gre drugam prat, vendar je šla na Idrijco in tu našla mnogo prezgodno smrt. Bila je zelo marljiva hčerka, staršem iskreno sožalje!
Železniški »Sokol« na izletu. Piše se nam iz Železnikov: Naš »Sokol« je imel v torek, dne 29. junija svoj prvi izlet, spojen z javno telovadbo v prijazni Zalilog.   Točno ob času, po sporedu   določenem,   je prikorakal lep oddelek »Sokolov« na   čelu jim starosta br. Ivo Demšar in načelnik br. Zvonko Pengov    v vas Zalilog. Njim je sledila v mali razdalji vrsta naraščaja pod vodstvom br. Klopčl-ča. Z nepopisnim navdušenjem    in z veselimi »Na zdar«-klici jih je spre jelo mnogoštevilno občinstvo, katero se je nabralo pri vhodu v vas; gospo dične pa so jih obsule s cvetkami. Takoj po prihodu se je vršila javna telovadba.   Z velikim veseljem je pozdravilo občinstvo, katerega   se je kar trlo okrog telovadišča, četo čvrstih telovadcev, ki je ob sviranju sokolske koračnice prikorakala na te-lovadišee. Proste vaje, kakor tudi telovadba na orodju, vse je izborno izpadlo. S preciznostjo so izvajali naši krepki telovadci vse vaje pod vodstvom načelnika br. Pengova. Občinstvo je pazno   spremljalo izvajanje vaj, ter ves čas   veselo   in viharno odobravalo. Reči moramo, da tako sijajnega uspeha pri tako mladem društvu nismo pričakovali, kakršen se je dosegel. Po javni telovadbi pa so je vnela prav živahna zabava, v prijazni hiši g. župana Fr. Demšarja v Zalemlogu. — Prihitelo je prav veliko gostov in prijateljev   društva iz različnih krajev naše doline, kateri so se z domačini, katerih je bilo tudi jako mnogo, zabavali dalj časa prav prijetno. H koncu bodi izrečena tem potom prijaznim sosedom v Zalem logu, kakor tudi gostom za. sprejem in poset najiskrenejša zahvala. Bratom iz Dražgoš, ki so prihiteli počastit našo slavnost, ter  prav pridno sodelovali pri javni telovadbi, izrekamo iatotako našo  najtoplejšo zahvalo. Posebno pa se še zahvaljuje-
o g- županu Demšarju za gostoljuben sprejem in izborno postrežbo. Našim vrlim »Sokolom« pa kličemo: »Le tako, vstrajno in pogumno naprej po začrtani poti!« Na zdar!
Od Sv. Trojice nad Cerknico se
nam piše: »Domoljub« je v 24. št. z dne 17. junija t. 1. prinesel dopis, ki se jako pohvalno izraža o tukajšnjem novozgrajenem župnišču; omenja, da se je vršila kolavdacija zgradbe ter da se je komisija jako ugodno izrekla o stavbi. Kar je pa najvažnejše, tega dopisnik ni povedal, da se namreč kolavdacija sploh ni mogla vršiti, in sicer zato ne, ker računi o zgradbi župnišea niso bili še v redu; župni-šče je bilo že meseca oktobra 1908 dograjeno, računi pa še sedaj niso v redu. to je pač skrajna zanikrnost, da očka Zore in župni upravitelj ne moreta sestaviti računov. Dopisnik piše, da Petkovemu atu ali Štefanu Kovačiču in njegovim pristašem ne ugaja delovanji1 stavbenega odbora — to je gotovo, da ne ugaja, ko je vendar stavb, odbor tako zanikaren, da niti tekom (> mesecev ni mogel urediti računov, akoravno ima župni upravitelj 24 ur časa na dan; s tem se delajo le nepotrebni stroški faranom. da se bo morala še enkrat vršiti kolavdacija. Takega delovanja ne more pač nikdo hvaliti, kdor nima otrobov v glavi. Proračun se je, kakor se sliši, visoko prekoračil — seveda s tujim denarjem se lahko dela, saj župnega upravitelja Bajca stavba ne bo stala niti vinarja, lahko dela stavbo za kavalirja in ne za »hišnega pastirja! Kako pohvalo neki bodo izrekli ta ran i takrat, ko ho račun.goto vi Očita se Štefanu Kovačiču in njegovim strankarjem, da se pokopališče in šola podirata; naj vpraša dopisnik glede pokopališča pri sodišču. Da je pa šola iz slabega gradiva napravljena, je pa kriv klerikalni pristaš Janež Zal ar. ki je dal mesto dobre slabo opeko. Dopisniku tudi ni povolji, da je pri občinskih volitvah oziroma pri volit vi podžupana prišla na dan narodno-napredna stranka ter da je v/lic temu, da je župni upravitelj Baje sam sebe volil ter da je agitiral Zore zanj od hiše do hiše. Baje pa napravi jal shode v cerkvi — on vender propadel ter bil izvoljen mož, do katerega imajo več zaupanja, da bo v vsaki zadevi bolj uspešno zastopal občino, kakor pa Baje, ki itak druzega ne zna. kakor farauo psovati z lece. "kakor v kaki a'aški gostilni. Nezmotljivi in sveti so seveda pristaši Bajca: očka Zore. Lorenc Zal ar p. d. Zaje. Janez in Jernej Korošec, dam1/ Mramor, široko-uStni Anton Rot, ki je par dni pred volitvijo kričal, da se far ponuja in da ne farja« volit, sam ga je pa volil, taki so možakarji v Jeršano-vem: Franc Korošec je pa kakor se je izjavil volil Bajca za plačilo litra vina. Očita se tudi, da je hotel Štefan Kovač i č na vsak način na sv. Trojice dan plesati, pa ni mogel do-tibi godca: dopisnik naj le dokaže, kje je Kovačič godca  iskal. Resnica
pa je, da se na Zorčevem in Bajče-vem kegljišču keglja, ki je v bližini cerkve med. službo božjo in do treh zjutraj in to za \ i><>k denar; to so krščanska dela. ki jih povzroča župni upravitelj Baje na svojem kegljišču, da morajo očetje in matere svoje sinove hodit iskat ponoči na kegljišče in odvračati od igre Mladina bo dobro znala krščansko igrati in težko prisluženi denar zapravljati. Ali ima očka Zore Sploh dovoljenje za  igre l
Novo vrsto strupenih gob, kate-rib doseda.] še nismo poznali,so zasledili na Krasu. Največ jih je v šta-njelski okolici. V teb gobab so dobile nenadno naravnega sovražnika kobilic*', katere napravljajo letos, kakor že znano, ondotnira kmetovalcem ogromno škodo. Ta goba uničuje namreč kobilice ravno tako, kakor že znana strupena goba »Empusa muscae« jeseni muhe. Nameravajo jo v odpomoč kmetijstvu umetno razširiti in razmnožiti po celem Krasu.
Utopljenca so potegnili iz Save 20. junija pri Hrastniku. Spoznali so ga za 251 etnega delavca J. Koširja iz Bazovice pri Vrhniki. Delal je v apnenicah Mikoličevih v Zagorju. Ponesrečil se je pri kopanju.
Vlak je povozil pri Ponikvi ob Južni železnici 701etnega proužitkar-ja M. S 1 a t e n š e k a. Mož je šel v svoji neprevidnosti, dasi neokreten in gluh, pori zaprtimi zatvornicami čez progo. Zgrabil ga je v istem trenutku došli vlak in ga popolnoma raztrgal.
Romanov studenec pri Ruški koči, sezidan v spomin Romana Trstenjaka, otvorijo v nedeljo, dne 11. julija.
V Dravo je skočil pri Mariboru 27. junija 521etni delavec Ignacij •Krejac iz Št. Petra. Dr. Jurič iz Studenec in realec Z a g o d a sta šla sicer takoj s čolnom na ]>omoč, toda bilo je prepozno. Vzrok samomora ni
znan. .   . _
Iz mariborske jetnisnice. Porotno sodišče mariborsko je obsodilo dne 2. aprila t. 1. 301etnega Franca Ploja, trgovca   v   Poljancih pri
Ptuju zaradi goljufije na tri leta težke ječe. Mož je dosledno med obravnavo in po obravnavi zanikaval vsako krivdo. Ko je tudi ničnostna pritožba ostala brezuspešna, so hoteli pred par dnevi prepeljati Ploja iz jetnisnice okrožnega sodišča v mariborsko moško kaznilnico. Ko so ga prišli iskat, so ga našli v celici popolnoma slečenega. Vil je roke, prosil in kričal, da naj ga puste, ker je nedolžen. »Izpuščate vlomilce, ubijalce in roparje, mene pa ste po nedolžnem obsodili v tri leta težke ječe in me uničili.« Branil se je na vso moč in nastopal v obupu tako silovito, da ga je G mož le težko uklonilo in preneslo na voz. Pred kaznilnico ga je čakalo 10 paznikov, ki so ga s pomočjo spremstva z največjo težavo spravili z voza in odnesli že onemoglega v ječo, kjer kakor blazen še vedno kriči, da je nedolžen.
Pri občinskih volitvah v Blatu pri Pliberku so zmagali v vseh razredih Slovenci.
Nesreča pri delu. A' električni tovarni pri Bistrici na Koroškem se je razletela v ponedeljek glavna vodovodna cev. Močan vodni tok je zadel 321etnega strojnika »1. Wurzerja in 421etnega delavca L A menica. Vrglo jih je v tovarniški odvodni rov, v katerem so jih dobili šele čez par dni. Oba sta bila dobra in priljubljena delavca. Prvi zapušča vdovo, ki je v blagoslovljenem stanu, drugi pa "> nepreskrbljenih otrok.
Na ženskem učiteljišču v Gorici se je oglasilo k vsprejeninem izpitu 150 deklet! [zmed teh bodo sprejeli le predpisano število 40.
Stavkati so pričeli v četrtek sobni slikarji in pleskarji v Opatiji, Voloski in Lovrani.
Prvi kinematograf Pathe prej Edison na Dunajski cesti Štev. 22. ima od sobote. 3. do torka 0. julija 1909 sledeči spored: Rešilni čoln. (Naravni posnetek.) Vojaški begun. (Drama v 17. prizorih.) Mali čarovnik. (Trik.) Na prihodnjem sporedu: Slavnost 251etnice društva »Slavec« v Ljubljani. Ubogi mali. (Barvna slika.)   Prijateljica mojega soproga.
Klektro-radiograf »Ideal«, Franc Jožef ova cesta št. 1,hotel pri »Mali-ču«, zraven glavne pošte ima od sobote, dne 3. julija do torka, dne 0. julija 1909 sledeči spored: Hitro ženit-vanje. (Komično.) Revolucija v Turčiji. Zmaga Mladotnrkov. Na prihodnji spored pride slika: Slavnost '27)-letnice delavskega pevskega društva Siavec«. Grbasti. (Žaloigra v 15. slikah.) V deželi polnočnega solnca. (Krasna slika po naravi.) Eno noč v Parizu. (Komično.) Ob lepem večeru >e vrši zadnja večerna predstava na prostem in se doda še nekaj slik razen sporeda.
Stari znanec. Sodišču, policiji in orožništvu dobro znani 441etni postopač in velik nepridiprav Mihael Komar, ki brenči kaj rad tudi po Mestnem logu. včasih pa poseti tudi deželnim, obhaja sedaj v sodnijskih za]M>rih svoj 54. letni jubilej. Mož je pripraven za vsako »dobro delo«, vsled tega je skušal l>oleg svojih 54 kazni tudi še prisilno delavnico. Sedaj je bil prijet zaradi beračenja in ni misliti, da se bode sploh kedaj poboljšal. Brenčal bo in pikal dalje, dokler bo mogel, kajti njegov princip je. živi, saj drugi delajo.
Navihan natakar. 291etni natakar Pran Pegan iz Prelok pri Rudol-
fovem je bil naposled par dni \ ho-telu »Union«. Potem, ko že ni imel službe, je prišel v ta mošnjo trafiko in vzel za restavracijo za 8 K 50 vin. svalčic. Ko se je dognalo, da je vzel le zase, ga je policija še tisto noč are-tovala ter izročila sodišču.
Cea eno leto prijet. Tržaška indicija je prijela prostaka Franceta Hammerleta, kateri je še meseca avgusta l.'l. pobegni] iz tukajšnjega garnizijskega zapora.
Delavsko gibanje. Z južnega kolodvora se je pred včeraj odpeljalo v Ameriko 73 Hrvatov in Macedoncev, iz Amerike je prišlo 25 Slovencev in Hrvatov, *J5 Hrvatov se je odpeljalo iz Reke na Brdo, 45 Hrvatov pa iz Bad (iasteina v Zagreb.
Izgubljeno in najdeno. Zastopnik pivarne Peter Hartman je izgubil srebrno tula-uro z verižico. — Šolska učenka Milana Debevčeva je izgubila zlato brožo. Mestni delavec Lenart Prosen je našel niklasto uro. — Delavec Andrej Zima je našel suknjen površnik.
1'radne vesti. Razpisano je mesto pisarniškega oficijanta pri okr. sodišču v Višnji gori. Prošnje do 12. julija. — Lovska dražba lovov selskib občin Vel. Poljane, Loški potok. Dolenje vasi, Struge in Sušje bo v občinski pisarni v Ribnici, dne 21. julija 1909 ob 2. popoldne. Lovi se oddajo v najem za dobo 5 let in sicer od 1. avgusta 1909 pa do 31. julija 1914. _. P o d s k r b s t v o je prišel radi zapravljivosti Jakob Hartmann, posestnik iz Sp. Bitnja št. 9 na Gorenjskem. Skrbnik je Mat. Dolenc, posestnik tam št. 8. — Javna dražba treh vinogradov pripisa nib zemljišču vi. št. 395 k. o. Rado-vica v metliškem sodnem   okraju se
1 vrši 16. avgusta ob 10. dop. pri okr. sod. v Metliki. Zemljišče je cenjeno na 1052 K 81 v, najmanjši ponudek pa znaša 701 K 88v. — Javne dražbe. Pri okr. sodišču v Črnomlju bodo sledeče javne dražbe: 1. dne 7. avgusta 1909 ob 9. dop. dražba hiše št. 9 v Kotu s trtjem, pašnikom, travnikom in nekaj pritiklinami. Vrednost znaša 2878 K, najmanjši ponudek 1918 K 67 v; 2. dne 10. avg. ob 10. dop. dražba dveh njiv v občini Griblje. Določena vrednost 930 K, najmanjši ponudek 620 K 1 v in 3, 20. avg. ob 11. dop. dražba ene njive v občini Tribuče, cenjene na 80 K, z najmanjšim ponudkom   53 K 34 v.
1 radne vesti. Razpisano je mesto pisarniškega uradnika v 10. ali 11. činovnem razredu pri okrajnem sodišču v Pliberku. Prošnje do 31. julija predsedstvu deželnega sodišča v Celovcu. — Javna d r a ž-b a zemljišča \ lož. št. 48 in 269 k. o. Podhrezje s pritiklinami se vrši dne 9. julija ob 9. dopoldne pri okr. sodišču v Kranju. Določena vrednost znaša 1945 K 14 vin., najmanjši ponudek pa 1290 K 76 vin.
Rožne stvori.
* Angleška se boji. O letošnjih vajah angleške mornarice, katere se zaključijo s tem, da se postavi vse brodovje k zaključni slavnosti po Temzi, smo že omenili. Sedaj pa so sprožili nekateri strokovnjaki proti temu jako nevarne pomisleke. Lord Ellenboraugh je opozoril vlado, da če kdo blokira z minami ali z nalašč potopljenim] ladjami izliv Temze, s tem zapre v njeno strugo celo angleško brodovje. Vse obrežje bi bilo brez obrambe in primerno mala moč lahko izdatno in uspešno napade An-glijp.
* Radij —  povzročitelj krofov.
Po krajih, kjer so krofasti ljudje in v soseščini se navadno sliši, da povzroča ljudem krof tamošnja voda. Vendar so bile to dosedaj le navadne govorice in javno ljudsko mnenje. Raziskavanja radija pa dokazujejo, kakor zatrjuje francoski zdravnik Repim da to naziranje ni popolnoma neutemeljeno. Ljudje so prav slutili,
seveda niso vedeli, katera vodna primes jim povzroča to nadlogo. Omenjeni francoski zdravnik, ki je znan kemik in se posebno peča z raziska-vanjem radija, je našel v Savoie in Hautsavoie studence in vodnjake, kil -terih voda ima sila veliko radija. Ti studenci privro namreč jako globoko iz tal. In ravno v teh kraji b je našel dosledno polno krofastih ljudi. Še zuačilnejši pa je slučaj, katerega je opažal v Pourg- d'Oisans. Vsi studenci in vodnjaki v vasi in okolici nimajo skoraj nič radija. V eni hiši pa je našel vodnjak sila globok in napoljen z vodo, ki je bila tako nasičena z radijem, kot je še ni dobil. In ravno v tej hiši so imeli vsi Štirje prebivalci izredno velike krofe, medtem ko v celi vasi in okolici ni opazil krofastega človeka.
* Nemški razuzdanci. V Saar-bruckenu so zaprli 21. t. m. nenadoma 40 oseb, ponajveč iz boljših rodbin. Dognali so namreč, da so ti razuzdanci počenjali jako nečedne stvari v hotelih za tujce z mladimi šolaricami. 24 deklic je priznalo in izpovedalo o celem početju, nakar so jih seveda izključili od poduka in izročili staršem. Preiskave si' nadaljujejo in bodo kakor kaže odkrile še več zločincev.
:: Cigani dekliški roparji. Desetletna hčerka arhitekta Voruda iz Karlovca je šla 21 t. m. ob železničui progi na sprehod. Ko se je že precej odaljila mestu, so skočili naenkrat nanjo trije cigani. Presenečeno in preplašeno deklico so brzo zvezali in jo položili na voz, ki jih je čakal ob robu gozda. K sreči pa je videl ta napad železniški čuvaj. Tekel je takoj deklici na pomoč, toda borba proti trem bi bila brezuspešna, da niso prišli na klicanje mestni stražniki in nekaj sprehajalcev. Iztrgali so ciganom njih rop in jih zaprli. Preiskava je dognala, da so vozili s sabo že tri oropane mlade deklice. Ni pa tem pohotnežem zadostovalo, da so jih utrgali domu iu staršem, vrgli v najnižji prepad življenja in jih vlačili s saboj kot sužnje, marveč so jih še celo grozno trpinčili. Eni so iz-drli oko, drugi so popolnoma zdrobili roko in tretjo so pohabili po obrazu tako, da je ni več spoznati. To so pa seveda naplavili tudi radi tega, da odvrnejo deklice vsled sramu od vsake misli, vrniti se še kdaj domov.
* Najnovejšo torpedovko je razstavil v Parizu na reki Seine izumitelj Gabet. Napravil je tudi strelne poskuse, ki so se izborno obnesli. Izstreljeni torpedo ženo namreč električni valovi, s pomočjo katerih se ga lahko tudi poljubno krmari. En sam milnimi napravami stane 600.000 do .torpedo opremljen z električnimi kr-80.000 frankov. V očigled tej draginji pa je vsled krmila gotovo da zadene, in zadostuje en sam radi grozovite razstrelue moči, ki jo vser buje, za razstrelitev najtežje in najbolj zavarovane oklopuice. u
Izpred soffifii
Kazenske obravnave pred deželnim sodiščem.
Jeza zaradi dekleta. France Korošec, slikarski pomočnik v Bizoviku, je prišel ponoči k hiši Marije Hlebš v Bizoviku in iz hudobije razbil tri posode s cvetlicami vred, eno pa treščil v svinjak. Na to je snel dve oknici ter jih vrgel skozi zaprto okno, da so se pobile šipe in polomili okvirji. Ena oknica je padla blizu Marije Hlebš, druga blizo postelje Frančiške Brezovar. Korošec je bil namreč jezen na perico Mar. Hlebš, ker si je domneval, da brani Frančiški Brezovar ž njim občevati. Sodišče je Korošca obsodilo na tri mesece težke ječe.
Krivo pričevanje. Ko je bil Jožef Novak še ključavničarski vajenec pri Omanu \ Ljubljani, je odstranil po naročilu nemško napisno tablo Just. Maschke v Židovski ulici. Zbrana množica ga je nato pripravila tudi k temu, da je snel napisno desko gostilne pri »Roži«. Med to množico je bil tudi trgovski so t rudnik Krnest \Vindišer, katerega je Novak že od preje poznal. Pred preiskovalnim sodnikom za pričo zaslišani je pa izjavil, da izmed množice ni nikogar poznal. Ko so mu predstavili \Vindišerja, je odločno trdil, da ga ne pozna. Šele pri drugi zaslišbi je priznal, da ga pozna iu da ga ji1 tudi videl med množico v Židovski ulici. Obdolženec pravi, da se je zaradi tega bal govoriti resnico, ker so mu v delavnici grozili, da bo tepen, če katerega izda. Bal se je tudi Windišerja, češ, ker ga je tako grdo gledal. Priča Josi]) Magerl je potrdil, da mu je Novak že pred njegovim prvini sodnim zaslišanjem pravil, da Windišerja dobro pozna. Dobil je tri tedne ječe.
Nevaren lat. Jožef Kopač, vdovec, delavec v Gorenji vasi, je bil že ničmanj kot tokrat predkaznovan. On je namreč jako nevaren tat. Dne 10. majnika t. 1. popoldne je prišel v Kranj na tedenski semenj. Tam vidi privezanega rdečepisanega voliča, vrednega 254 K, brez nadzorstva. Ne da bi izgubljal čas. odveze voliča in ga pelje v smeri proti Škofji Loki. Med potjo ga je prodajal, a brezuspešno. Z lažnjivo trditvijo, da je vol last njegove sestre, je dobil tudi živinski potni iist. Na ovadbo pravega lastnika posestnika Janeza Kristana so zasledovali orožniki tatu, dobili Kopača in ga izročili sodišču. Dalje je izmaknil Kopač v Sori Neži Dermoti gare in Francetu Slugi ročni \ oziček, oboje vredno 29 K. Kopač ne taji tatvin. Dobil je dve leti težke ječe.
Aretaciji se je uprl. Filip Mrak iz Šentviške gore se je izprosil pri Mariji Petrovčič, posestnici v Mar-tinjevem hribu, da ga je vzela za hlapca. V zahvalo jo je pa po preteku petih tednov že okradel. Vzel ji je iz zaklenjene skrinje dva bankovca po 50 K in dve srebrni uri z verižicami, nakar je skušal pobegniti. Gospodinja ga je zasačila na kolodvoru. Na njen poziv ga je prijel službujoči vratar, a ga je moral izpustiti, ker mu je ta zagrozil z nožem. Tudi došlemu orožniku, ki mu je napovedal aretacijo.se je ustavljal, zagrabil za nožnico sablje in se naval ž njim. Šele s pomočjo drugih ljudi ga je bilo možno ukrotiti in okleniti. Obdolženec je na potu k sodišču in ponovno tudi v zaporu zagrozil, da bo kolodvorskega vratarja zaklal ali pa ubil, če je prav celo življenje v zaporu. Obsojen je bil na 13 mesecev težke .ječe.
Tepež zaradi harmonike. France Haler, delavec iz Notr. Goric je vasoval v družbi nekaj drugih fantov pri posestniku Matevžu Novaku. Domovgrede so se sprli zaradi neke harmonike, katero je vzel Haler Janezu Japlju. Ta jo je zahteval nazaj, obdolženec pa mu je ni hotel dati. Koncem prepira pa mu jo je vrgel pred noge. Novaka to razjezi v toliko, da da Halerju krepko zaušnico, ta pa potegne nož ter sune Japlja v leve nadlehti. Zagovor, da je delal v siiobranu, mu ni pomagal. Obsojen je bil na 6 mesecev težke ječe.
Tatinski prisiljenec. Tukajšnji prisiljenec Alojzij Jevšček je delal pri zgradbi vojaškega oskrbovališča na Kodelovem. Tam je izmaknil delavcu Janezu Podržaju žepno uro z verižico. Cez en teden je Jevšček pobegnil ter vzel seboj obleko prisilne delavnice. Prijeli so ga v Švici in izročili avstrijski oblasti. Obsojen je bil na 6 mesecev težke ječe.
MefHđn h tozolnn nrotOL
Odmevi MSlav6avih" slavnosti. Kraljevi Vinohrady 3. julija. Pri povratku v matičko Prago pošiljamo prvi pozdrav v belo Ljubljano vam dragi bratje pevci, ter vzklikamo iz srca: »Živeli Slovenci!« — Vinogradski »Hlahol«.
Tabor 3. julija Iz domovine bratski »Nazdar!« — Člani »Hlahola« t Taboru.
Praga 3. julija. Vrnivši se v svojo matičko Prago se spominjamo znova nepozabnih vtiskov, ki smo jih dobili v beli slovanski Ljubljaoi, izrekamo srčno zahvalo za bratski vsprejem ter želimo »Slavcu« mnogo sreče v nadalj-nem njegovem delovanju. Nazdar, Živio! — »Hlahol« v Pragi.
Praga 3. julija. Stopajoč na prag zlate naše matičke Prage, spominjamo se drage bele slovanske Ljubljane ter se vnovič zahvaljujemo županu Ivanu Hribarju, slavnemu mestnemu občin skemu svetu in vsemu slovenskemu prebivalstvu za bratski sprejem. Živio, Nazdar 1 — »Hlahol« v Pragi.
Poslanska zbornica. Dunaj 3 julija. V zbornico je prišlo danes tako malo poslancev, da je jedva sklepčna. Podpredsednik dr. Starzinski je čakal skoro pol ure, predno je mogel proglasiti sklepčnost ter otvoriti sejo. Ko so vstopili češki radikalci v sejno dvorano, so jih socialni demokratje pozdravili z ironičnimi vzkliki. Vsled tega je nastal oster konflikt med Čehi in socialisti. Nato sta govorila poslanca Seliger in Grafenauer. Ker je med Grafenauerjevem govorom rabil krščanski socialec Bielohlavvek neko žaljivo besedo, naperjeno proti Jugoslovanom, ga je podpredsednik dr. Laginja poklical k redu. Prihodnja seja bo v torek.
Vlada se pogaja.
Dunaj 3. julija. Danes zjutraj se je ministrski predsednik baron Bienerth jel pogajati s strankami. Dopoldne je konferiral s predsednikom češke agrarne stranke Udržalom, s predsednikom >Poljskega kluba« dr. Glabinskim in dr. Gessmannom. Bienerth bo nadaljeval pogajanja popoldne in v ponedeljek. Splošno se sodi, da se bo posrečilo češke agrarce in slovenske klerikalce pregovoriti, da bodo odnehali od obstrukcije. V tem slučaju bi že v sredo prišel v parlamentu v razpravo pooblastilni zakon.
Ministrski svet. Dunaj, 3. julija. Danes popoldne ima ministrski svet sejo, na kateri se bo  izključno posvetoval  o parlamentarnem položaju.
Josip Gregorig umrl. Dunaj 3. julija. Tu je danes umrl bivši krščansko-socialni poslanec Josip Gregorig. V širši javnosti je bil znan radi svoje afere z Vsenemcem Irom.
Ovacija predsedniku hr, aško-sroske koalicije. Rogatec 3 julija. V tukajšnjem kopališču se že dlje časa nahaja predsednik hrvaško-srbske koalicije dr. Grga Tuškan. Hrvatje in Srbi, ki se zdravijo v tukajšnjem kopališču; so se mu te dni poklonili izrazivši mu svoje simpatije in nado, da bo skoro končala borba hrvaško-srbske koalicije s popolno zmago.
Ogrska kriza. Budimpešta, 3. julija. Dr. Lukacs se je danes vrnil v Pešto. V političnih krogih zatrjujejo, da bo \Vekerle poklican na Dunaj še pred vladarjevim odhodom v Gastein in da mu bo cesar znova poveril misijo, razplesti krizo in sicer na temelju koalicije s Kossu-thom.
Vohun Vrdoljak oproščen.
Zader 3. julija. Včeraj je bila končana razprava proti bivšemu pro-kuristu »Ljubljanske kreditne banke« Ljubomiru Vrdoljaku radi falsificiranja vrednostnih kuponov. Porotniki so krivdo zanikali, nakar je sodišče Vrdoljaka oprostilo. Državni pravdnik je prijavil ničnostno pritožbo. Pravorek porotnikov je vzbudil silno senzacijo.
Proti „veleizdajniškemu" procesu".
Pariz, 3. julija. Na včerajšnjem protestnem shodu proti zagrebškemu »veleizdajniškemu« procesu se je na Denisov predlog sklenilo poslati pe-štanskemu parlamentu adreso, v kateri se zahteva, da se napravi konec škandaloznemu zagrebškemu procesu.
Gospodarstvo.
Mednarodno registriranje varstvenih znamk. Od 1. januarja 1909 pripada Avstrija madridskemu dogovoru o mednarodnem registriranju varstvenih znamk. Temu nuni ridskemu dogovoru pripadajo sedaj razun Avstrije naslednje države: Belgija, Brazilija. Francija z Alžirom in kolonijami, Italija, Kuha, Nizozemska z nizozemsko indijo. Suri lian in Curaeao, Portugalska z A/o-ri in Mndejro, španska, Švica, Tunis in Ogrska. Znamka, ki se za mednarodno registriranje položi v Avstriji in ki se v registru mednarodne p: samice za varsivo obrtne lastnine v Bernu registrira, pridobi varstvo v navetleinh državah in navedenih kolonijah. Nasprotno pa je mednarodno registriranje za druge, kakor navedene države (tedaj posebno tudi za Nemčijo) brc/ vsake veljave in aa more varstvo znamk za ozemlje teh
3. Priloga ..Slovenskemu lareda" št 148. tat 3. julija 1909.
tovariši oMtamenll!
Cez malo dni se vam odpro vrata, življenja. Doslej ste bili pod vplivom avtoritet in dogem, učilo se vas je misliti in delati pod nadzorstvom, nastopati z zavestjo, da je nad vami oblast, ki opazuje in ocenjuje te vaše nastope in jih lahko tudi kaznuje. Sedaj stopite v prostost! Ce se obrnete na visoke šole, ste prepuščeni svoji lastni volji, izročeni svoji lastni vesti.
Obračamo se oh tej priliki na one izmed vas. ki so se naučili samostojno misliti, samostojno nastopati, na one, ki so prosti tradicionalnih spon, prosti doprem, prosti slepe vere avtoritete.
Vam, tovariši, grozita sedaj dve nevarnosti. Dvoje potov je, ki vas moramo pred njima svariti. Prva pot pelje po vabečih ovinkih do blazira-nosti in do popolnega egoizma, do »štreberM va«. Ta pol mami ravno oue. ki so prijatelji prostosti in neodvisnosti, in ta je žalibog danes med našim dija£tvom zelo razširjena. Razširjena .it4 ta antipatija proti vsakemu društvenemu življenju, in če se bo razvijala tako naprej, utegne zamoriti vse društveno gibanje slo-venskriiJi ciijaštvu. »Der Starke ist am maehtigsten allein-. pravi Schil-lerjev Teli, ali kdo se hoče primerjati s Telloml In v sedanjem socijal-neni času ta lepa fraza ne velja več; dandanes znano vam bo to dovolj, vlada in odločuje masa. Stan pa. ki zanemarja svojo lastno organizacijo, si koplje sam svoj grob. Sinovi malega naroda snu, zaničevanega, prezi-raneira: naša dolžnosl je, da stojimo v prvih vrstah za obrambo njegovih pra vic.
Morebiti ste čitali o bojih na univerzah v prejšnjih dneh. morda ste bili tedaj še toliko mladi, da ste hoteli hraniti, toliko nehlazirani. tla ste hoteli braniti svojo narodnost, čeprav z bari-arskim sredstvom svoji!) pesti. I.i taki boji. tovariši, nam groze tu na Dunaju danzadnem; niste varni pred oholimi nastopi nemškega radikalnega dijaštva, vedno morate pričakovati surovih napadov na dijaško menzo, na podporna društva, na vas same in na naš narod eelo v auli dunajske univerze. Odpo-moč temu je edino krepka organizacija v dijaških društvih: in kdor tu obzalovalno skomigne z rameni, je najbolj sam vreden obžalovanja.
Druga nevarnost grozi od baš nasprotne strani. Kavno nasprotno temu ekstremnemu indivalizmu. ki se pojavlja v blaziranosti ali »štre-herstvu . je socijalno demokratično naziranje. Ono pomenja uniformiranje nazorov in misli. Komaj ste se oprostili enih dogem, ene avtoritete, že se podaste1 v okrilje drugih dogem. Treba je. da strogo ločite med socijalizmom in socijalno demokracijo. Eno je svetovni nazor in pravzaprav že vednost, drugo je stranka ali se bolje, niti stranka ne, ampak obsežna organizacija delavskega stanu, podobna v nekoliko katoliški cerkvi, vsaj v svojem dogmatizmu in v svoji intoleranci. Tovariši! Premladi ste še. da hi si mogli v takih težavnih in po večini narod.-gospodarskih vprašanjih pripisovati pregled in popolno umevanje. Življenje leži pred nami; mi akademiki, v slavnostnih govorih imenovani »bodočnost naroda«, smo zavezani, da se ne v«/.«-mo na nobeno stranko. Posebno v gospodarskih vprašanjih, ki so mnogo težja • ><! kulturnih in narodnih, nam manjka vpogleda, skušnje, razumevanja. Mi hočemo po Mon-taigne-jevem izreku te reči preiskovati. sfcSKTsiv, kaj je /. njimi, in če postane kdo Izmed vas socijalni de-mokrai po treznem preudarku čez pet. šest let, ne ho imela stranka nobene škode, on sum bo pa prišel vanjo večji in s prostejšim obzorjem.
Očitalo se nam je. da nima »Sava», društvo svobodomiselnimi akademikov na Dunaju, nobenega programa. T<> pač ni res! Ona ima v svojih pravilih kratek, a pomemben program. Te točke se glase: L) Namen društva je svobodomiselne slovenske akademike na Dunaju kolegijalne* družiti. Društvo je nepolitično. J. • Sredstva za to so: Društvena zborovanja, družabni večeri, čitalnica, knjižnica m predavanja nepolitične vsebine. To je naš kulturni program. Znano vam je morda, da svo-bodomiselstvo ni Identično niti z brez verstvom, niti s prostozidar-stvom, da se tudi ne obrača izključno proti katoliški cerkvi----- proti
njej sploh samo kot proti politični organizaciji, ki j<- nasprotna svobodi. Pri narodnem programu je treba samo pripomniti, da smo tudi mi »narodno-radikalni«, to je, da hočemo hraniti pravice svojega naroda in odvračati vsa sramotenja, ki ga dolete od strani sovražnih narodov, in to z vso energijo in vsemi svojimi močmi. Ure/ slavospevov je baš naše društvo izvršilo lepo narodno delo, ko je s svojim »legitimacijskim listom« pridobilo »Družbi sv. Cirila in Metoda« doslej nad 500 K.
»Društvo je nepolitično.« To je ob enem naš gospodarski program.
Ne vežemo se na nobeno gospodarskih strank, uiti na agrarno-konser-
vutivno, niti na uapredno-industri-jelno,   niti   na soeij.-demokratično.
Kdor izmed vas se čuti solidarnega s tem programom in solidarnega z dosedanjim nastopom našega društva, tega vabimo v svojo sredo. Dobrodošel bo vsakdo, ki pride kot dober Slovenec in kot akademik, ki mu svoboda ni praznodoneea beseda, ampak najvišji vzor življenja.
Tovariši! .Mnogo vam morda ne more nudili uruštvo. Gotovo pa vam bo nudilo za vrst. da stvar manjšine ni vedno slabša stvar, da zaničevani, i p! ju vani in izdani ideali ostanejo še vedno ideali, dokler se najdejo ljudje, ki se zanje bojujejo in da beseda svoboda« še ni identična s pojmi »Židov« ali »rodoljubov«. Z vsakim zvestim in delavnim članom se povzdigne ttiveau društva, to vam hodi vedno pred očmi.
Prihodnje leto bo leto bojev, to se lahko že sedaj prorokuje. V prvi vrsti naših interesov stoji vprašanje naše univerze. Kdo izmed vas, tovariši, bi si dal očitati, da za ta naš največji kulturni ideal niti z mazin-cem ni ganil: In vendar, osamljen, kot »divjak« je ničla v teh bojih; kot član društva pomeni znatno količino. Tovariši! bodočih petdesetih letih se OdloČi bodočnost Avstrije, o moči ali nemoči njenih narodov, o obstanku nas Slovencev. To petdeset let je je naše petdesetletje, mi bomo v njem na braniku narodu, mi bomo imeli odločilno, ali vsaj veliko besedo v njegovi zgodovini, mi, sedanji akademiki bomo sodeležni njegove moči ali pa — sokrivi njegovega pogina!
Kdo izmed vas bi se ne bal sodbe zgodovine: V teh časih je nehal narodno živeti slovenski narod, nekdaj krepak in zaveden, vsled narodne brezbrižnosti in samopašnega egoizma njegovega mladega naraščaja«.
Odbor društva svobodomiselnih slovaških     akademikov    »Sava« na Dunaju.
Opomb a : Kdor želi natančnejših informacij o teh ali drugih točkah, naj se obrne od 1. oktobra t. I. na odbor »Save«, Dunaj. VIII., Laudonga-ise 25,v počitnicah pa na naslov Mile Jenko, cand. iur., Litija.
Afflgrlfkfl poročila.
Razstrelim plinov. V premogovniku v Pittsimrgu je nastala razstrelila plinov in zasula vhod v glavni rov. Podsutih je okoli 150 delavcev. Dosedaj so izkopali izpod kamenja več grozno raztrganih trupel.
Carino za premog je znižal senat Zjedinjenih držav od 67 na 60 centov.
Tropi ču a vročina vlada v Xe\v dorku. -5. t. m. je umrlo na solnčari-ci 40 oseb.
Znorel je v Jolietu Slovenec Al. Župee. Policija ga je našla v jutru blaznega na ulici. Vzrok je žena, ki mu je z drugim ljubimcem ušla in mu zapustila vrhutega še tri nedorasle otroke. Žena, ki se je preje pila Rošel, je doma iz Stavce vasi pri Žužemberku. Junaški zapeljivec pa je Adolf Travnik iz Trebnjega.
Nov umor mlade ženske zopet razburja amerikanske kroge. V zalivu Ana po! is pri Xe\v Jorku so do-i)ili ubito truplo 201etne, izredno lepe Žene K. \Voodiilove. Imela je r;me na glavi, okrog pasa pa debelo vrv, na kateri je bil pritrjen kotliček, napolnjen s kamenjem. \Voodillova je poročila kot 171etna deklica nekega zdravnika iz Bostona, kateremu je pa kmalu ušla. Cez dobro leto je poročila bivšega moža VVoodilla, s katerim sta živela zadovoljno, ugledno in izborno dobro. Toda, kmalu ko se je seznanila žena s časnikarjem Ro-bertsom, se je vanj zaljubila in z njim ušla. Ko so vprašali Robertsa, kje da je gospa, je rekel, da je šla na obisk k sorodnikom. Ko pa so dobili truplo, so hoteli Robertsa zapreti, toda ta se jim je postavil v bran. V boju so ga policaji ubili. V nekem pismu, katerega so dobili v Robert-sovi zapuščini, pravi Časnikar, da se je gospa VVoodillova na njegovi ladji že precej sladko ginjena z neko drugo gospo skregala. Med prepirom je udarila dotična gospa Woodillovo s šampanjsko steklenico po glavi in jo ranila tako silno, da je v kratkem umrla. Ker se je bal, da bi bil on osumljen kot morilec, če dobe truplo na njegovi ladji, ga je obtežil s kamenjem in vrgel v vodo.
Avstro - ogrski ataše v Was-hingtonu Aleks. T 6 r 6 k je padel pri vstopu v voz električne cestne železnice in se močno poškodoval. Odpeljali so ga v bolnico.
Svobodomiselni Slovenci in Slovenke m        prispevajte za ^Trubarjev spomenik.
17 KljiianibinitTo
Ig. Faschioga vdova Poljanski nasip Sev. 8.
Reichova hiša.
livrstM ta mN*m ista;
Cene zmerne. Popravil« se
: točno izvršujejo. : :
Največja ziloEiimdnih do lajfiujiii
otroških vozičkov
In navadne do najfinejša
■iiaflaV
zime
JK. Pakte
v Ljubljani.
Neznanim naročnikom is pošilja s pivzitjoa.
t
k
Jos. Rojina
krojač prve vrste
I Šelenburgove ulice št. 5
nasproti glavne pošte
konkurira z ne Večjimi tvrd-kami glede I nega kroja
in elfgii^tiiti izvršitve.
k
Tioniiko nltgi nsjf. cngl. li Ime. SKilJalltct Migi.
Zavoj za uniformiranje.
i k
k k k
Svoji k svojim!
Te Sitno droie, izborne po kakovosti, se priporočajo go »podom pekom, trgovcem in slav. občinstvu. Prodaja jih
v korist Ciril -JUletodovi družbi
po nizkih cenah samo
JKaks Zatoker
v Ljubljani
» lastni httl
Klačczne ulice it. 17 in Rečne ulice št. 5.
Pnra b. rrondca tiaTirjBT
Ljubljana
flllierjevMlIce 5     Blizu firatlitfl
Rudolf A. Warb?!i»
o m
m
O
3
svoje prve vrate, solidno narejeno m kanaeatio tnai
Priporoča podnebja
klaviri*
za gotov denar* na delna odplačila aH napoaodo.
la as^aieva^
lepo posestvo
10 mit nt od Kočevja oddali* v i obstoječe is UŠO, fOOpOsUr
, i periepla. teii*. a|lv itd.,
vse arondjrano, m proil po niski coni skupaj a fond. inatrnkt tor žetvijo.
Naalov pove upravniitvo „Slov. Narodau. 2298-6
v ▼asi
Lancaster od .   . ■ SO* Plobort      n  -  - n a*50 Pištola      N . . n S-Samokresi „  .  . „ 5*—
naprej. Poprave ceno. llustrovan cenovnik franko.    F Dutek, OpOCDO 76
ob državni železnici, Ćesko.     1501 — 12
tfet/dlitv		
	II	
		
		I
Najbolje za zobe		
	•	
Svoji k svojim!     Narodna tvrdka!
i a \
Milko Krapes
nrar in trgovec
Ijubljana, juračev trg štev. 3.
——   Ustanovljeno leta 1852. —
Cenj. občinstvu   priporočam svojo bogato zalogo i95>—i u
stenskih In topnih nr, uhanov« prstanov In verižic.
Osobito sedaj ob priliki birme, namenil sem se prodajati dobro blago po lired no nlskl coni.
popravila točno in ceno!
Za vsako prodano ali popravljeno uro jamčim 1 leto.
Cenike brezplačni in poštnino proste
Jfabop kosmetikši predmeti
za olepšanje polti in telesa so:
J-s* milo po SO h, U«i s croam po ::
I
1387 14
__1 E.
za gojitev zob in ust:
Jk*± 88 "■•»•bol s D8 natnavodapo
assaan 1*1
sobni prašek po 00 h|
sa ohranitev in rast las:
da1—«7?
TI izdelki .Ada-, Id so oblastveno varovani, so naprodaj le ▼
Orlovi lekarni
n. Nr. Josip džinffl
v Uubljanl.
Kapajte umpM U talit litritol
(pisala*) m p« mbI proda, i
Poiave ae pri arelat|b Z BOtaiB
pri „Hatiza
«1
1892-16
S leni
obstoječi is 3 sob, knhln|o In druge prltikllae, popolnoma oprt milo i, Se odaati v vil! ftoss v Ksmniau.
Več se poizve v trgovini Šinko-vic v L|nbljSDi. 2:133-5
&
s
iS
Pr Nedosežno J. najnoiielSe sm^j. 1 mn mm** T
■IgllonaiLO saa&asto blago t:t- moška. Porabno no leta. X 4-SG.
Cez S railjona kosov prodanih t kratkem .
Slgliensbo gumasto blago za tenaka.
(Varstvo žensk.) Priporočili naj prvi sdnv olški strokovnjaki, porabno na lata. K 2*00.
Kdor pošlje denar naprej (tudi pismen* Ecamkd) m a posije diskretno in pošte m« prosto,   steer  50 vin.   več,   edina prodaja
JaH.AOER, tvornice za wJL w — mimo maso. —X
Baz al ni, Nuidorterttr. >- 0.
?tock Cosnoc Mediclnol
I *^
Pristni vinski destilat v uradno plombiranil steklenicah.
Camis & Stock
E/aP«Wm«i
Edina parna žgalnica l
j konjaka pod državno kontrolo.   3819 37 3essj
an t*
Barkovlje.
*ssr od.
Bergerjevo medicinsko
kotranovo milo
g% prlpcroozjc odlični sdrzmlld, zkorn t %ni 4 vropzklh držatTsb s odličnim azpehom a por* bij z pre,
vsake vrste Izpuščajem
.      proti kronlćsiia lliajem in paraa. Izpozuajem, daJ>«
c-otl rdoHai na con, ozeMinttzn, potenju uogt lnzkinz'•-it 81*vi ln ▼ bradi. W«vfrjm< kotranovn mtilo fcpjp \ 'M dO Odfiotkor Irmotfa kvtran* ti: m razlikuj« 1 i-4 t»ao od *««h drajrih kontranoviL mil, *r m cahajajo *
hsjpaSal
r*rl poltnik  M««aM rabit* jako ospftauo
Bsrgorjivo kotranovo žvdplsno isiio.
fe!oi h!iaJ* hotremrvo mWa za oUpnuzi^acjt raz
nesnago s polti,
?:ctt   apozcaoam nx
y • v        ryuw«jwn    o*    {>uiU   in   glfcTl   pri OtTOOltl,
1 l (di k«it nsuadkriljlzo koametišuo —Uo sa i m> v» JSOsMzKJ« ms vtOdhđatOo rabo «!c£<
Bergerjevo fiiicsinovo-kotranoro aiiio,
v Bz^ssaza "c ZA u dal  ciloarica tn ki j» p*r;u -o *mxy-
Slot odlično aradatve za glaro za rabi dalj« z U«Tztn^aa a<poham
Bergerjevo boraksovo oilo
i • sloor proti offreena, O|rorcnja, pe«ikiu m<»ljem Lu dlraipluz noprlltlKizn« faoi«
Gena kcsia^n ^oaita vrsta i sa Q aporsU 70 v
cahtozajta po lzkarnab tn zadevnih tr-fjvinah likljaci.o HrTy*-rJ*va kotranova »"ila in pazit« cjc poleg ztojodo rara*r«no
s lamko    ln   na polegatojao* nrmln podpia G. HeU d» Oc. ra vzaki otiketi   Odlikovan a rastno diplomo na Douajjn 1SSS i"j z kisuo aaetiulo um iv«t«Tui ravaa avl v Hajrlnu 1S0O. Spj dro^a nadle. ln hiarian. mila znamka Bararer sa naitota z navodile, kd ao pridana vsakama miln. Vaprodad z zzab Lekarnah ln zadevata trgovina*. "
Ns debelo:
O. Hei! A Comp., Dunaj, I.,   Blberstreaae O
V IjJubijani   se   debiva v lekarnam: Hllamn  IruMlrli, 91. STIzardetaioKlSi-(?»r,  J. .tliavr,   «J. Ploeoll, U. pl Trasao«Msy io v vsah dragih lekrar^ah ca
Krs.u 'lAk c m 1246— 11
Supcrfosfati
rudninski in živalski, najbolj preizkušena, najzanesljivejša in najcenejša fosforokisla gnojila aa vse 127 18
vrste zemlje.
Verblnaa otro>a;o sejaiiiieriiaz.
JamČeno najhitrejši učinek, najvišji donosi.
Neutrpljivo ss apomladnjo setev. Dalje sssentlsJinTo, kaJtfOM
in
dobavljajo tvornioo umetnih gnojil, trgovci kmetijske sadruge
in
društva.
Pisana praga, PHkesv 17
54
D+8A
38^199
Laugen & Woif, Dana) XM Luenboifer&traBai 68.
Svetovno-lavni zaradi preproste la solidue a^otave. Vsa pojasnila in cenike daje brezplačno tvrdka D. S Fahin kot zastopnica aa Kranjsko Mafeljana, Pol|anaka ceeta at 67. talal. T3.
• asm«»*cMr»|*B*
Originalni motorji fOtto'
v svati »7l8 87
1 MMlVi zi MMtol pila
aa kerteaje s rjavim pratsogoa, fta-iftaekta. ali »Imovim kokaoai, kaaama-sitoai ali ofijem.
Oospodarsko najbolj primarna obratna mod novoga 6a\aal Irajbabl astsrD jm* aa svatttai adia,
baaaia, benool, petrolio, karboaol.
Julija Štor
▼ f^i-a^ćei-iiovili mmlioa.il akt.. 45
Ni|YtčJa zilifi Mikih, daiskll la otroiklk 4ol|n, čevljev za lata-tanais la prisilit
luiicrAik imltik folije!.
Elegantna
|n 2178—5
lako skrbna Izvršitev po vseh oenah.
Poštne hranilnice štev. 49.086.
Telefon štov. 1».
Glavna posojilnica
registrovana zadruga z neornefeno zavezo
- I   pisa,i~Ti£i;   l —
U Kresnem triu it. 15, Soflvonovo hiša v Ljubljani
sprejema in izplačale hranilne vloge
je po 43u % od io vložitve do dne Tzdip
2—27
brez odbitka rsntnega davka. Uradne are od 8.—12. dopolndne in od 3. — 6. popoldne.
Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotovina, ne da bi se obreatovanje pretrgalo.
Postajo Zabok In portajalitfe Zagorjanske železnice Kopališče Stanica.
Sezija od i. maja do 30. oktobra.
Topli vrelci 53° C toplote in lužne kopeli so pripravne posebno za zdravljenje protina, revmatizma, ischias, dalje ženskih bolezni, kroničnih katarjev, eksudatov, živčnih bolezni, kožnih bolezni, prebolelosti. Najboljša poraba vrelskega mahovja, enakega onemu v Fran-covih varih. Kopališki zdravnik. Zdraviliška godba. Prekrasen gozdni park, najlepša okolica Najcenejša brezkonkurenčna prav dobra prehrana in stanovanje. =   MS A .....~ _ —------ ~
Soba od K 1— naprej. Pojasnila in prospekte daje I* o »»vali« Um uprav« kopulUe itabtrn   nb  llrtaikrm.   Poatit /hbi*l*.
interurbani telefon.
Brzojavna postaja Stubica.   Postaja za
15 »O—22
Veletrgovino z železom
11
Merkur"
1358 14
Peter Majd č v Celju
se priporoča cenjenim odjemalcem.
2421 —2
Celju
ima v zalogi izvrstna spodnještajerska vina vseh vrst po zmernih cenah. — Vzorci so na = razpolago, ======
Klet se nahaja
v Sokolskem domu v (Jaberju pri 6eljn
eripotoea ye esleli|lh ssnsh
87
Zananja naroetla ae toioo izvriijejo.
„Pri zlatem čevlju"
Ljubljana
Stari trg št. 9
velika zaloga
čevljev
domačega in tujega izdelka.
Trpežno blago. — Cene solidne. Tetea pestrsibs.
-V«
Avg. Agnola
v Ljubljani, Dunajska cesta 21.
Velika zaloga
steklenine, porcelana, svetilk, zrcal, šip, kozarcev, vrčkov itd.
Gostilniška in kavarnarska namizna posoda
pa aajaižjik cenah.
lltlllHIlIHIIIIllllllllllllillllHIlllliiii"
Uetaaovljemo leta 1S4S.
Edini zavod
v Llabllsnl
xm kemično člSčenje obleke ter lastorjsv, barvarlja in likanje sukna
===== na par =
m REICH
Poljanski nasip —
Ozke ulice it. 4.
Sprejemališče
Šelenburgove ulice štev. 3.
Postrežba točna. Soilioo cano.
=||||||||||HHIM»IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIMtlllMimiMMIIIIMIIIH
jmmLmsMtottotKHO
,m Važna! |
Oažno!
gospodinji, trgom
Najboljša la aajeaaa|ia postrežba
sa d ogve, kemlkalje, sellifte, cvetje, korenina Itd tudi po Knalppu, ustna voda In sob*i prašak, ribje olje« re-dllne In peaipelne otoke aa otroke, dišave, mrla in »ploh vse toaletne ta, r ii»«t«Bieraaeraie
predmeti
in p»tr«-te«*ttte, k»e*#d*a obve-alle vsake vrste, areSelse ae dealn-fakcljo, v«mh m *ee*» aa tka Ud. — Velika taloga nelOaaHosa teeenu. in HeitJaAo. Zaloge ovadili sail-.erafote ved * aafl 1^^'
Oblasti nmt, mtm sVtt.
mm <lwiss#«fse
poeebno priporočljivo:  mpmrmm eol, dvojne eol, solKor, eoojen, koleno*, krmilno apno Itd. — Vnanja naročila ae asvriujejo točno in solidno.
Dref erlja
Jlaton ICsnc
Ljubljana, Židovske ulice št 1.j
aalalSnfffiS^ rTatfs. anrialsT* eeeaT 1 na, skotje ssi. asi.
isniiuiisiieiirisseetatnn^
Ha mestni realki ▼ Idriji ae vrši v poletnem terminu
vpisovanje v I. razred dne 11. julija.
Btre|esssne isKkem*naJe3 aeam la?. Jmnllfaa ob dep.
Zglaaiti se je v spremstvu staršev ali njihovih namestnikov in se iaksaati ■ rojstnim (krstnim) liatom ter % obhkovalnim izpričevalom ljudske dole.
Podatki o sprejemu v I. razred v jesenskem (septembrskem) termina, kakor tudi o sprejemu v ostale realne razrede in v pripravljalnico se razglase poaaeje.
Ravnateljstvo mestne realke v Idriji. »09
				
J t lit^iant m	• 1		... 1	
Nizke	cene	kakor doslej, vkljub	času primernih	novosti.
Od 1. septembra do 1. |nnl|a 25°/0 zniianie. ĆudoviU zdravilni napehL Radloktivno termalno kopališče 35—44' C
m~ Krapinske toplice
HrvaŠko (Hnraika telca). Termalno pitno zdravljenje.
Razpošiljanje termalne vode.   —   Frekvenca 5600 oseb. Basinske, marmorne in prsne kopeli. Sudariji Prospekte in pojasnila daje kopal ško ravnateljstvo in kopališki zdravnik dr. Mai. Pravilen naslov samo: Krapinske toplice.
Hrvaško.
Zdraviliški dom 2t0 komf sob, prekr park, terase, sestanki, Čitalnica (vsi časopisi) biljardna soba, stalna vcjaška zdravil ška godba. Lift, telefon, garaža za avtomobile, izposojanje avtomobilov.
Na postajo ROGATEC 2 uri in na postajo ZABOK - KRAPINA-TOPLICE 1 uro Pri vlakih poštni landauerji Privatni vozovi in privatni avtomobili proti naročilu pri ravnateljstvu 1674-8
1
1
Ustanovljeno leta 1842.
Tovarna oljnatih barv, laka 1
in firneža |
Brata
Ljubljana M3_26
črkoslikarja, lakirarja, stavbna in pohištvena pleskarja.
Prodaja'&ica:       * Delavnica:
Miklošičeve ulice št. 6. *   Igriške ulice štev. 6. nasproti hotela „Union". #
Ustanovljeno leta 1842.
^SKZ K? ***** ******
^ Slovenska tvrdka g
* Združenih čevljarjev v Ljubljani '
WoIfove ulice štev. 14
priporoča slavnemu občinstvu svojo lastno konfekcijo vseh vrst it*^ a^^ Obuval od enostavnih do najmodernejših sedanjosti. a^ej Ker ima društvo že več let Jahtno zalogo sarovirj pripo-
roča tudi iidelovanje raznih naroČil točno po meri in okusu,
^s^ kakor jih zahtevata moderna ortopedija in anatomija       1525 12
^st| ===== popravila sc izvršujejo tocno in solidno. == |^
Telefon štev. 269.
Čekov promet it 47.864.
promet, pisarna Blazija KamenšeK
Uumjono   SođniHte ulice št. 4 UuMluna.
posreduje
naknp in prodalo zemljišč, hiS itd. ter prlskr'-ule posojila ua zem-.*.   .'. ljiiča in na osebni kredit ceno in pod kulantnimi pogoji.
3ma naprodaj 981 19
▼elOpOSOStra na Kranjskem, Štajerskem in na Koroškem — hičo In ■tavbliča v Ljubljani, Kranju, na Jesenicah in v Celovcu — Posestva
v prometnih krajih na deželi z gostilniškimi obrti.
3(npn|e I   3SSe kompanjone
.     * . . .       ; aa d^bro upeljana in dobičkonosna
P«»#)at¥a ln pjozdove. ,        majhna in velika podjetja.
!
Jfova modna trgovina za gospode in 5ame
tjubijam peter Sterk vvm
Stetri trgr štev. IS
ae priporoma alav. obStnatvn kat aolo lOMioa aa nakup rasnega modnega blaga.
Velika zaloga Moškega, ženskega in otročjega perila, najaoJer-•epa iho, spodnjlk kril, modercev, preosasaikov, rokavic, nogavic, ovratnikov, krivit, seri, pijcobnov, žepnik robčkov.
Otroojo oMokoo. avBo aa Maso ta aakHo, avltal traka*!, ■tlatital. Tonalao. aonanotilla. aorto, olako, tfrvrt** orratalfel ta vao pMnUtai aa atvolo.
Velika aaloga nainovejaih JtS96 -10
moških klobukov, ooplo In alamnlkov.
7Q
Samo pristne, črevo raikuiujoCe, antleeptkme
prašičje kapljice „Suasanol"
z varstveno znamko obelisk so uspešne in varujejo izgube.
Dobivajo se pri edinem izdelovalcu 1930*8
P. Birnbacher, lekarna ,,pri obillsku''. Lastilk; Viku Hiuir t Miri.
1 steklenica i K, 10 steklenic 8 K. Gosp.       P. Blrnbaeherlu, lekarna „prl paoltaSar« v Celovcu.
Bodite tako prijazni in pošljite mi 25 steklenic kapljic proti prašičjim kolesnim Kapljice so izvrstne; Še nisem imel nesreče pri prašičereji, odkar mam te kapljice.
S spoštovanjem IvanLeskoschek. gostilničar.
Wirtstein, Spodnje Štajersko, dne 2. julija 1906.
Prva borovska orohotvoraiSa dražba
Peter Wernig
dr. z om, z. v Borovljah na Koroškem.
C. kr. dvorni dobavitelj Iznajdi'elj in izdeloval* c »Triumph Rifled vrtanja« in »Werni-govega univerzalnega vrtanja« z najgostejšim, neprekoukljivim vrtanjem, kakršnega še ni bilo, velikanskega strelnega učinka in predornosti ob polnem jamstvu in zmernih cenah 2i44—4 P. n. lovcem priporoča svoje
Izdelke prve vrste in pa kaker pero lahke trleevke. kratke lovske puške, dveeevke za šlbre In krogle, risane dvooevke (Boekgewehr), Mannlicher Schdaaucr]eve kratke puike In pa
ave»   6tli"leevne   aatBBssaaeB« —-
Jfovost!
Priporočam svoje puške za krogle, kaliber 9'3 mm, preizkušene na različne stre'e.  Kot največjo novost za dvocevke za šibre in krogle pripore čam patrone z nikljastim p aščem 9'3 mm s svinčeno Ostjo in 9'3 mm patrone z legirnimi streli in papirnim vodom. — Cenovni* zastonj in franko
* K
X
Tovarna pohištva J. J. NAGLAS
Ljubljana, Turjaški trg št. 7.
350 27
H. X
X
r-go
eo c
ca u5
Največja zaloga
pohištva
za spalne in jedilne sobe, salone in gosposke sobe Preproge, zastorji, modroci na vzmeti, iimnatl modroci, otroški vozički itd.
CD 03
čo
-J
Vajnlije ernr.
VaJMulhlneJMP bla»i
G. kr, on v. zavarovalna družba. C. kr. priv. zavarov. družba za življenje-
^Avstrijski Feniks" na Dunaju.
Vplačana dslnlška glavnica K 6,000.000.
Dražba lavamje: v proti prodam vsled ognja, strele in pamt ali plinsve razstreibe, kakor tudi proti iiodaa vsled gašenja, podiranja poslopij in proti škodam vsled odnašanja premičnih reči, nadalje proti požarnim škodam živino, zalege vsakovrstnega blaga, knietrjfka oredjs, prideike itd.;
Dj proti pežarnim šk d-m poljske pridelke in
klajo ^ poakpjin iz ivpicab; s) proti ftkodam vsled ti nosnega uTcitja zrcal-
saga »tekla; i; raznovrstno blago proti Škodam, nastalim
pri rrevazanjn po suhem in po vodi;
c) preiti Škodam vsled tatinskega vi cm a in vsied tatvine iz zaprtih in odprtih prostorov ;
f) prut! vsakovrstnim telesnim nezgodam, nadalje  sprejema jamstvena zavarovanja
obrtnih podjetij, občin, lekarnarjev, hišnih posestnikov, voznikov, lovcev itd
Vplačana delniška glavnica: 2ezervnt fond .  .      . -Stanje zavarovanih svot . Letni dohodki na premijan
2
2,i0O.0OC
4S,ooo.oo;
188,000.0OC SMO0.00C
Dražba zavaruje na človeško življenje pc najraznovrstnejSih kombinacijah, kakor:
a) za slučaj smrti, glavnica plačljiva tako; po zavarovančevi smrti u a njega zaostale ali kako drugo določeno osebo;
b) za sincaj smrti in mešana zavarovanja z oprostitvijo plačila zavarovalnine, o sir a priznanjem dosmrtne rente ob nastaV onemoglosti; nadalje sprejema
a zavarovanja za doživetje, preszr olje nje « starost, zavarovanje otroških dot, p.ačTjivc pn dosegu določene starosti na zavar' vanca samega;
d) zavarovanje dosmrtnin rent, za preskrb, vdov in vzgajninskih rent po najnižji*, premijah in pod najugodnejšimi pogoji, kakor neovržnost in nezapadlost polica jamstvo tudi za slučaj vojske bre/ po nebne premijske d oklade itd
Naianćnep pojasnila daje radovo^jno
Generalni nastop v Zsjublja
Soduijske ulice štev. 6.
Vodja generalnega zastopa: Jos. prossac.
15 6
FR. ŠEVČIK
v LJubljani
Židovske ulice št 7
puikar
priporofta svojo veliko zalogo rasnovrataiJi
ia-27
pušk in samokresov
lastnegs Izdelka, kakor tudi MUfgUfe,
atrofjo preliJnaJenia pnšk, za katere Posebno priporočam lahke treMvk* in
in
m dober atreL Beak ■ Krup-
povimi oevmi aa breadimni smodnik.
Priporočam tudi
:. veliho zalogo vseh lorckfli potreUOD
ee autfatt|B. cenah, ••pravila la uralt« — tata* ta |i
Osaoraifci a« saatsraaja sastoig in poitaiM prosto.
AVGUST REPIC
Nodar LJubljane, Kolosijeke ulioa 16.
■ iv Tr^vsasl a
■ izdeluj«,   popravlja in prodaja ■
■ vsakovrstna ■
S as o de:
I p* aaa.ftaal»Jlla aasneeBa.    27 I
—m—*
Blaž JeseoEo
LJubljana, Stari trg 11.
priporoča
t
cilindre. Cepiče itd.
—  nnjtio vrjar facone —
po na|nli|l ceal.
smm§
ID
domašdga izdelka priporoia
JOSIP VIDMAR
lemaeftiaajaaaa Pred ikoflio It,        Start trp 4, Prešernovo allee 4.'
f.XXaiser
stila v UHUuI ŠcleBbsrssvc sike It. 6
priporoča stojo bogato zalogo raznovrstnih
pilila SaMbuov,
lovskih potrebščin, vseh
del kOlee (biciklov) kakor tudi fJKtihrf Sidi
nspanarv vnavesm v^a^eaai
po najnižjih oeneh.
Popravila pušk, samokresov, bioiklov točno in solidno.
hrlvnostl beremo
ni tako zanimiva kakor naših tkanin in pavolnin vzorci cefirja, damasta, kanefaea, platnin, okaforda itd.
»olaaaWeae»a*<
>aaa*saSZ
]
in naročite 6 rjuh, beljenih, la, brez siva, 150/200 cm vel., K 13 50.
- Tkalalea Brstfs Kre|ear, Debroaka SlSl, Ceaks. -
2330 9 Vzorci vaega blaga gratis in franko.
i
s/v
>rss
m
Kapa|ta le pri domačih sloven
lih tvrdkahl
Cenjenim trgovcem v mestu in na deželi naznanjam, da sem poleg svoje detajlne trgovine uvedel veliko dobro sortirano zalogo na debelo, in sicer vse »rate papirnatih Izdelke', uradniške in Šolske potrebščine, pose ono pa sem se založil z
galanterijskim in norimberškim blagom
ter 9robn.no.
3726-45
Holoetlo zalo$a motnih m trtonklh Knjij.
Priporočam tudi posebno veliko zalogo reklamnih koledarjev za
leto 1910, opozarjam vsakega trgovca, da predno si jih naroči, naj si ogleda mojo krasno kolekcijo, ki jo pošljem franko na ogled
Ker mi je vsled ugodnih sklepo/ večjih množin blaga z največjimi tvornicami mogoče vsakemu postreči z nizko ceno, se priporočam za cenjena naročila
FR. IGLIC, Ljubljana, Mestni trg 11.
Na|.et;i eksport in lzdelovan|e vseh mit razglednic.
s.
i a
II
B
m
aa
o b
5
Slovensko tttovsko šolo v Ljubllnnl.
Vpisovanje v pripravljalni razred in novootvorjeni I. trgovski letnik ae bo vršilo
dne 8. in 9. julija od 9. —12. ure dopoldne
v iolski pisarni na Kongresnem, t'ejn št. 2.
Za vsprejem * pripravljalni rasred se zahteva 13. leto starosti in najmanj dovršeno ljudsko šolo 2*£0-l
Za vsprejem v I letnik se zahteva 14 leto starosti in dovršeni pripravljalni razred, dovršeno meščansko šolo ali 4 rasred srednjih šol; vspre-jemajo se pa tudi učeaci, ki sicer niso izpolnili teh pogojev predizobrazbe, ki pa dokažejo svoj j zmožciDst s posebno izkušnjo iz slovenščine, nemščine, računstva, geometrije, z*mliep'sja, prirodcslovja in Drirodopisja.
Vpisnina znaša 5 K, prispevek k učilom 10 K, Šolnina v pripravljalnem razredu 50 K, v trgovskem letniku 100 K; Šolnine lahko oprosti šolski kura torij.
Na novo vstopajoči učenci naj se oglase v spremstvu svojih staršev ali njih namestnikov in naj prinesejo seboj svoj krstni list in zadnje šolsko izpričevalo.
V LJubljani, dne 11. juuija 1909. gaVnsteljStVO.
Najkrajša  in  najcenejša po
V AMERIKO
s modernimi velikimi brzoparniki iz Ljubljane tez a\nt¥srpen ▼ New Torto
je proga
deča tnetd* m
Na naših parniklh rialand, Vaderland, leeland, Lapland ta
ki oskrba jejo vsak teden ob soboten redno vožnjo me« a.ntwerpnom in Novim Vorkom je tnašaoat, irOorna hrana, vljndna postrežba in spalni ta p« povem urejene ▼ kajite sa 2, 4 in 6 oeeb, v a asakega potnika eminentnoga pomena, ter traja voinja 7 dni. Odhod is LJubljane vsak torek
oopoldne. i?~27
Naši par n tki vosijo tudi na meeoe po ved krat čea Kanada v Severne Am<*«ik« iu je ta voinja iadatne eenejša kaker na Novi Teta.
Pojasnila daje vladno potrjeni zaatopoik
Franc Dolenc
v Ljubljani, Kolodvorske ulice »d..., 26
od aitnega kolodvora na levo pred zcano goe<>lu-> MpH StareanTlšlerla14.
Dober postranski zaslužek!
sa trgovce, obrtnike, loterijske kolektante, gostilničarje, i kavsrnarje in saaebnike itd. ————
■taT*    bres vsakega risika ^|
Vaak ima agodno priliko, da a prodajanjem areSk        1006 11
cesarske jnbilejske dobrodelne loterije
dri. droitva e. kr. poštnih ia braojavn h ualaibencer doeeie dober poatrmnaki aaeleiek. Srečke ae bres vitkega riatka na narošilca pošljejo v komisijo ia ima od vaake prodano srečke popust Ker bo vsak odjemalec kupil eao ali veo srečk ia Jo loterija prav bogato opremljeaa a dobitki, eo te srečke pripraven la laoek postranski aanlalek za vsakega človeka.
ive taksa srešk nsj se assisvt|ale
Srečka ataoe 1 K ia dobi prodajalee aa vaako visok rabat po števila p« odanih
ta brsojavaki
aase aaav«
i1
2169—5
Jfajsiar^Sa hmh slovaška titana ptCL
Ustanovljena L lam
Založnik zveze ccs. kralj.
Alojzij Va-45«J
Ljubljana, Trnovo, Opekarska oeata, Veliki atradon it. 9 priporoča vsem stavbnim podjetnikom in si. občinstva svojo velijo zalogo najtrpežnejših in sicer od najmodernejš h prešanih in poljubno barvanih do najpriprostejših n»n*e**a~ aulna različnih LZOi?eM k*k0T ,en*!ssancef barok, gotske, aeceaion itd, kakor tudi Štedilnike in krušne peči lastnega in domačega izdelka po najnižjih cenah ter je v svoji stroki popolnoma izvežban.
Mestni dekliški licel v Ljubljani.
Vpisovanje bode dne 9. julija od 9. Bo 12. ure dopoldne.
Deklice, ki se dajo vpisati v I. razred lioeja, se morajo oglasiti v|L 8prem8tvu roditeljev ali njih namestnikov s kratnim listOSS tal l zadnjim šolskim i x priče valom.
Za sprejem so zahteva: a) da dopolnijo Se tekom leta 1909 deseto leto starosti; b) da napravijo sprejemno izkušnjo. — Ta ae vrši
dne 10. julija t. I.
po določilih, ki veljajo za srednješolske ucenoe slovenskih vzporednia.
Deklice, ki hočejo vstopiti v II. alt 111- razred liceja, se morajo izkazati poleg zadostne starosti zjavnoveljavnimizpričevalom, da so z uspehom dovršile prejšnji letnik enako organiziranega zavoda ali narediti sprejemno izkušnjo, ki bode dne 10* julija*
Sprejemnina 4 K, prispevek za učila 4 K. Izpitna pristojbina sa aprejem v II. ali III. razred 20 K.
Jeseni se bode vpisovalo dne 16- septembra Od 9.—12. ure, pa le tedaj, če bodo v razredih še kal prostora.
Natančnejša pojasnila v zavodu v pritličju na črni deski ali pa pri
ravnateljstvu
V I letnik višje dekliške šolo so deklice no kodo več spre
|8™l63 Ravnateljstvo.
Slovenci, pozor!
prt mmnpww]a «ntwl
Fr. Ulit
£jubljana, JKfestm trg 11
priporoča največjo zalogo krasnih
irti vence?
344-27
teta-1 napisi.
Zunanja naročila se izvrsn Jejo hitro in točno.
Cene brez Konkurence!
o
30*
e
a
a
C
O
C 0>
99
a
aa
a
en
00 00 10
rMtetroviuui »»vor-ajj* a neomejeno snveso
»lastnim zadružno« domu ^ [jtjfjSljjJO! "a D"Đa>sfcl c<>tl 18
je imela koncem leta 19(8 denarnega prometa apravnega premoženja .       .   .   *       .   . .
E 71,417.344-71 B 17,519 982-M
obrestaje hranilne vloge po 4I|S°|0
brez vaakega odbitka* rentnesa oitsvKa*. &ue teren;** plaeuja poaoJHlnl^a mama w,& vK^Aiail*©.      4» 14
Spreiema tudi vlo?£ na tekoči račun v zwzi s tekovjum prometom in jiii obrestuje od dne ?k>ge d* dne dviga.
Stanje hranilnih vlog dne 31. decembra 19C6   .   . 1 17.10atMl°17. PoHojuJ«; oa aemajlšea po *'/,'/, * 1 V,0',, aa amortlaaevja ail pa pa *•/.•/# br*s lamoroonatHJei aa« menic« p* • • f.
Posojil, sprejeme tudi vsek drugI nećrt glede emortiiovanje dolge.
r/UADKB TJRB. vsaki dnu od ».12, ln od 3
nedelj tn praznikov.
4. laven
Ani Presker
27
krojač,
UuDUana, K Petra c 16
priporoča
svojo veliko salom gotovih oklek m gospodo ln dečko, Jopio in plašoov sa gospe, neprentočljivih kavolokav Itd. itd.
Obleko po meri se po najnovejših vaorcih in najnižjih cenah izvršujejo.
9
Mastni trg št. 14
pole? Oraaim saaaaaa tiftvai
ariaera&a
lobnke
in slamnike
mi Gioško tate, ovratnike iti
UagC ;£Ti32m SGfldnO, G8R8 Zinef^B
Postrežem torno.
a
1 \W
Vsak dan svez
in
edena kava
srw
se dobi
o slatiKornl
•e
a
rs« -
: r .» 1.
mm „66M
SINGER
iivalni stroj. = fcjffiž' sam po naSih proJajalnicah.
liabijan Singer Co. odn.ir.za šivalne stroje, sv. petra »sta.
oarllmetalni ogenj.
Prireditve umetelnega ognja, razsvetljav itd.  prevzemata najbolje in najceneje _ _ —
Juri W«lnbera«rJ« iinmI. 1924 -8
o. kr. koac. plrotehn. tvornico, kom r snen t a ssesta dnnsjskegs, DUNAJ IV/I Ouoohauootraooe 9, telefon 9637.
Cenovniki o pirotehnih predmetih in bakljah vseh vrat, speciali-teta: olnkova plamenica „ a ust ris", obi. var., se na željo pošiljajo gratis in franko.
Na željo po poŠti in braovozno.
Zastopaiki se iačejo   Preprodsjalci popust
Izvolite pihati oj vzorce
V. J. HovlKek m m v Podčhratfecli
iavozaa trgovina platuenega in modnega"blega priporoča preizkušeno in po kakovosti dobro znano 776 20 volneno in pralno, damsko in moško, platno, lamaste, namizne prte, brisače.
modno blago
Somourl nos pristao Zejirji
za srajce obleke itd
Opreme 20 neveste
po nizkih stalnih cenah.
Mnogo pohvalnih pisem. Naročbe preko 15 K poštnine prosto. Omot s 40 metri pralnih ostankov, okusno razdeljenih,   za   18   K po povzetju t\anko.
m,
fl.
Jaz Ana C
s svojimi 185 cm dolgimi orjaškimi lore-lelakiml laaaal, ki sem jih dobila po 14 mesečni rabi pomade, ki sem jo liiiasla sama. To je edino sredstvo proti izpadarju las, za njia rast in negovanja, za ojačitev lasišča, pri moških krepko pospešuje rast brade in ie po kratki dobi daie lasem in bradi naravni bleak in polnost in j h varuje pred
prezgodnjim osivenjem do najvišje starosti.
Vhakdo 9i lahko do visoke starosti po rabi od gospe Ane CsiHag iznajdene pomade obrani svoje lase goste in dolge* Neti no drngo sredstvo nima toliko redilnih snovi
za lase kakor ponuda Calllag, a i si je po
vsej pravic, pridobila svetovni Sloves, ker dame in gospodje že po rabi prvega lončka pomade dosežejo najboljši uspeh, aer izpadanje las pojenja že po nekaj dneh popolnoma in začno poganjati novi lsaje. Ta uspeh dokazuje mnogo tisoč iz vsega sveta dospelih priznal asa pisem, ker ie resnica veaea napah. 804 20
£ončekstane2X,4X,6in10K.
Po posti se pošilja vsak dan po vsem sveta s poštnim povzetjem ali denar naprej iz tvornice
AnoCsNloUunajl.,
Kohlmarkt štev. 11,
kamer |e Bastaellatt vsa naročila.
ar
Hsjcenejia i npytaptiijiiaw ie i paril Jeambfi L
in
CIM
eesersklml brso&ernlkt „KAJSER WI1.Hfc1.nt H.' , ^aHOM^Hi W!LH£LM<S, lvKAi^EII WILHELII d. GRDSSU". Pi^ateiiiaMka voinja traja aaano »   tt sla s.
i«atftn«en, leauealjiv pođak in veljava© vossno &»ata;» aa paraikt sort navade uogiH pacobrotSne^a drostva kakor tudi listka
nib dobita v/ aUfamaaalf 1
pro%i aaarjetaa au*«-' M edine te &z
IVABDU TAVČARJU, KolSdTOrslIB BiiGS Bi. 36 s
laapreai «.^osn^nt gMtil&J „prl Slarsia Tiilerjm44,
Odhod in Idnbljane Jo vsak torek, detrten ln soboto. — ▼na pojmnnila, ki no tikajo potovanja, tedne in brezpla-dao, — Postrojba poštena, reelna in ooiidna, aj
ODloredo. aterrffco, Csnfo> WaahbgUKi nad na*»
IMtnlkcnsa osmenjenim v sspadne đrisva kaiter nJJo, aitsuna Dum, ^tomin«, Navada, Oregcia ia
druStmt povahno oroUno in izradno o Sso oran aatveeten.  Odhoana U1
prosi ie tavana enkrat mesečno 3370 44
ffo ae evttvaje na sodi satts prešo Đ**Umore *n o» vr* oateto dete sveta KTibo, BanuM»4taea, CoJambo, Bnaaapotev Avstralijo
sni
8872
BZnSBn
-držav, kakor doslej, le po neposredni položbi znamke na pristojnih mestih teh držav pridobiti. — Mednarodno rearistriranje znani k in jrjede teh nastale izpremerabe v stanju registra se objavljajo v časopisu mednarodne pisarnice »Les marques intematio-nales«. Dosettaj izišli letniki (1898 do 1908) so iui prodaj v zadružni tiskarni v Bernu (Neugrasse 34), in sicer letniki ISVVi -1898 in 1899—1905 mehko vezani v dveh zvezkih za ceno po 10 frankov, letniki 1906, 1907 in 1908 tudi mehko vezani po 3 franke 60 cent. Te objave se morejo vpo-srledati tu« I i v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani.
Seznam t v rti k najpomembnejših trgovinskih met > Aziji. V pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani je interesentom na vpogled seznam pomembnejših tvrdk v največjih trgovinskih mestih Azije.
V seznamu ie tudi označena boniteta tvrdk.
— Ljubljanska kreditna banka.
V mesecu rožniku t. 1. vložilo se je na knjižice in na tekoči mči.n 1,865.437 K 62 v, dvignilo pa 1.472.843 K To v. Skupno stanje koncem rožnika znaša 11,314.361 K 52 v.
— Obrtno pomožno društvo registra zadr. z omejeno zavezo v Ljubljani je imelo v mesecu juniju 233.486 K 21 v denarnega prometa in sicer je bilo dohodkov 121.787 K t;7 v. stroškov pa 114.080 K 19 v. Skupno stanje hranilnih vlog znaša 240.500 K 26 v, stanje meničnih in li i potočnih posojil pa 375.654 K 93 v.
Kmetska posojilnica ljubljanske okolice, regiMiovaiia zadruga z neomejeno /.avezo v Ljubljani. Bilanca /. dne 30. junija 1909. Aktiva: Gotovina K 54,532*75, naložen ienar K 2,837.140*30, posojila K 14,736*697*78, vrednostne listine 357.343*26, zudmž. dom K 201.628*46, zadružni iii^i K. 313-974 1, zadružno zemljišče K i09.253*50, Inventar 10*955*17, prehodni zneski K 5.025*29, znosi, obresti K 142.735*91. Pasiva: [Jeieži K 2(>.(>r>S - . hranilne vloge 18,379.410*38, rezervna zaklada K 288..M 1()H, pokojninski zaklad K 30.40<>"S4. prt'dplnčaiie obresti K 16..i>24*81. CTpravnb premoženje K L8.772.286"83. Denarni pro-iet K 37,493^0*15.
— Mestna hranilnica v Kamniku. V mesecu juniju 1909 je 214 strank vložilo 46.962 K 99 v, 153 strank vzdignilo 4b\447 K (>8 v, 4 strankam izplačalo se je hipot. poso-
4o<M) K. Stanje hranilnih vlog 1.760.068 K 65 v. Stanje hipotečnib f..»>ojil 1,2711669 K 91) v. Denarni promet 188.374 K 24 v.
— .Mestna hranilnica v Radovljici. V mesecu juniju 1909 je 332 strank vložilo 96.928 K 75 v, 283 strank vzdignilo bV>.9(*:i K t o v. *;<> strankam se je izplačalo posojil 79.421» K. denarni promet 625.006 K 25 vin.
.Mestna hranilnica v Novem mestu. V meseeu juniju 190.) je 16-3 strank vložilo 101.871 K 42 v, 2:i<; strank vzdignilo 62.109 K 90 v, torej več vložilo 39.761 K 52 v, 13 stran; kani se je izplačalo hipotečnib posojil 15.900 K. 356 ru« nic se je eškomp-tovalo za 106.496 K. Slanje vlog 3,504.556 K 23 v. Denarni promet 127.458 K 03 v. Vseh strank bilo ie 1264.
Bratje Sokoli!
Podpisali odbor vljudno vabi brate Sokole, da se udeležijo v kroju zleta na Grosuplje, kjer bo ustanovitvena veselica podružnice družbe sv. Cirila in Metoda, v čim največ jem številu. Nastopi vaditeljski zbor ljubljanskega Sokola z boksom in vrs a telovadcev na drogu
Peljemo se do Šmarij in odtam odkorakamo na Grosuplje. Zbirališče na južnem kolodvoru točno ob eni uri popoldne
Na zdarl
Odbor ljubljanskega Sokoln.
Poslano.
Vsako nedeljo kakor tudi ob delavnikih gremo po prijazni Dolenjski cesti na Zeleni hrib, kjer se dobi res dobra pijača in okusna jedila, pa ne predrago, tako pove vsak, ki je že kdaj bil na Zelenem hribu.
Pa zakaj bi se ne pohvalili, ker je tamkaj v resnici prijazen senčnat vrt, toči se izboino Aurovo pivo ter razna samo pristna vina, dobe se vsak čas topla in mrzla jedila, jako • -ca kava, vsak dan sveže domače surovo maslo.
Tudi za mladino je mnogo zabave. Postavljena je nova gugalnica za 6 otrok in jako velik godbeni avtomat in Se druga razvedrila za otroke.
Ker je torej zopet obnovljena gostilna na Zelenem hribu, ae sa mnogo broj en obisk prijazno priporoča.
2494 A. Premeri.
A vatri).*. »».o)t<M.<». ■* molan h*
ono domača edkmv »o ia vpkrva no M#
Po poitnam povzetji rmoluja to zdravil* trnek dan lekarnar A. afOLL, o. In kr. dvorni eataamtetj, DUNAJ, Tucnleuban 0. V na delan zahtevati je parat.
• podi
ovan ■
oi*orn
MOLI*«* pes 6 t 9
X naivttlo odliko „zlato ,
edino v tej nt roki so bi U p ed aekal dnevi odlikovani na II. strokovni rjsntavi. Zvene nemških drcgiitov iidelki tvrdke Frita Habala jun. — dtln. dr. v Haba aa Ceftkem ia sicer: čistilni ekstrakt .Globo«*, briljantni ikrob aa blesk, odstranlevalec madeSev „Globus", ftfottlon 8'nmnikov in vsi drugi iidelki te firme. Tudi sicer je tvvdka dobila ie večkrat najt Uje odlike ia sicer „alato svetinje** na svetovni razstavi v Pariiu '9C0, . g ran d zrla" aa svetovni raz-.tavi v 8t. Louiau ltoOt ia .sla t o državno svetinjo* v Norimbergu 9rf(j.
Se dobi povsod f
neobhodno potrebno zobnn Creal
vzdržuje zob« 6lst«, b.l. in zdrav«.
Proti zobobolu in omioDi m
Izborno deluje dobro znana
Melu8ine ustna in zobna voda
iSrelt dlesne Id ■•prijetno aspo is «■■*• t etol&leatfee ■ nevede** • K.
BI gor o dnem a gospoda H. Le ve tlita, lekarnarju v ^ubijani. Vafea izborna Meluaine astna in zobna voda je najboljša sredstvo zoper aobobol, rjdatiranjt^je neprijetno aapo is uet in ia neprekoaijiv pripomoček proti gnjilobt sob, zato jo vsakemu najtopieje priporočam.  Obenem pa prosim, pošljite a« 3 steklenice Melos, ustno in sobte vooe, Dovoum, da to javno osnas %\ :-toc *e caa hvala vredno.
Leopold tangi, mostni tajnik. Metlika, M. aprila 1900.
DiL likMiu Mil Liustiki
l Ljuiljinl; talim tub *t I
■o? a* novoazrajenega Fran io^of"*^
Darila.
Za družbo sv. Cirila In Metoda:
Gospa Pranja pl Wurzbachova in gospica M ci Pancer nabrali na gozdni veselici pri pečenem jancu litijskih fantov iz Trtice \0 4b K. — Gospa MiUa Zeleznik v hotelu Štrukelj nabrala 5 6o K v veseli družbi katera ravno tako rada pije dobro vino, kakor navzoči g Selovin. — Gospa Justina Turk nabrala v gostilni g. Medveda ob priliki zagorskega- „žegnanja" 420 K — G Ivan Murni k ces svetnik, sedaj v Radovljici ln K mesto venca na krsto g E Perdana. Med navdušenim petjem SI P. D. in nekaterih koperskih gospodov nabral na Cavnu 8 K 38 v. H. M - Slov. d.uštvo „Lipaa v Zagrebu 2*60 K: „Društvo je še mlado, vendar koliko je mogoče daruje rado M — Skup«j 41 13 K. — Srčna hvala! — Živeli!
žitne oene v Budimpešti.
Oa» 2. julija 1909
Pšenica za oktober 19o9 za 60 kg K 13*46 Rž za okt 1909 za 50 kg K 976 Koruza za julij „     za 50 kg K  7 64
Oves     za okt.       1909  za 60 kg K 771 Efekti v. Nespremenjeno.
neteorologitno porodiš,
"lila* n»d morjem 808-3   Sadnji m(ml tlak 7840 aa
"3
Caa opaso-vmnjn	Stanje barometra v mm	t! j i	Vetrovi	Nebo
P- av. 7. z). 2. pop.	732 0 7339 7357	16 6 p. m. zah. 13 9 si j j vzhod lb'8 j   si. jug		del. jasno oblačno dež
2. 3.
Srednja včerajšnja temperatura 171 , norm 19 2   Padavina * 24 urah 00 mm.
Zalivata.
Povoda« bridka Izguba sm sfrIMfcttt soevege, as atetfo obut. tata, gospo
Ane Zupull i roj. Vdopič
aa zahvaljujemo vse« sorodnikom, prijateljem in zoaacem za njih tolažbe potne besede v težkih urah. Posebno pa ae zahvaljujemo čc. du-bovičinl, gg. župnikom od Sv Helene, Dola, Sv Trojica in D M v Polju, nadalje učiteljstvu v Dolskem ki ae je s šolsko mladino udeležilo pogreba, g. dr. Premrovu Is Litije kot požrtvovalnemu zdravniku, kakor tudi velerodni rodbini RačiČevl. Slednjič vsem ki so darovali prekrasne ve ice, ter spremili mjaico k večnemu počitku. 2486
V Kamnici pri Dolskem, 3. jul. 909
imlnje* oatalL
Učenec
M apr«|«i« v tri«Tint «499 i
I. Krivic v Ljubljani.
Mesečno sobo
s hrano in vso preskrbo ali brez nje eaezt   odda.       J 482-1 Kje, pove upravn. „Sl. Naroda".
}fedosežna ponuda za lase
ali lasa* veda za dosego krepke rasti las in brade; v kratkem času presenetljiv uspeh Cena K 2 in K 3 po povzetju pošilja
gospa Batne MenzeL, Donat, VTJ Mariahilferstr. 120, II. nadstr. vrata a2—<.
dobro veŠĆ osobito železninske in špecerijske stroke, m eprolmo M L avgnatosn pri tvrdki Anton Ditrich ▼ Poatolni 2492-1
lOdO ao za posestvo na istrski obali tudi nemško govoreč
kmetovalec
ki ume oskrbovati sočivje in cvetlično vrtnarstvo in ki je oženjen. Zakonska brez otrok imata prednost.
Ponudbe z natančnimi navedbami pod Adalo it. 1890" Trat, glavna poata roatante. 2496-1
Orodno dovoljeno, že IS let obstoječo
nafatarolia l|nbl|aaaka
posredovalnica stanovanj in služeb
G. FLUX
Gosposke ulice št, 6 2,74
priporoča Ina ■•mesiji« le boljoe
službe iskajoče vsake vrste
kakor privatno, traavinsko In sjoatllaiHno oaob|a za Ijnallano ln znnn|.
IzMra razllčnUi alnik, zlaatl za ianzka.
- Potnlno nanašaj. ——
%>«tsia In belili o>r sate i i peitreibe MaretevtJ«
Za Danjim depison je priložiti zaseke sa odgovor.
Potrti najglobje žalosti javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naš iskreno ljubljeni soprog, oče, oziroma tast, gospod
v 58. letu svoje starosti, po dolgi, mučni bolezni in prejemu sv. zakramentov včeraj ob 8 */4 zvečer mirno zaspal v Gospodu.
Zemski ostanki nepozabnega pokojnika se bodo prenesli v nedeljo, dne 4. julija ob 1/2 4 uri popoldne iz deželne bolnice na pokopališče k Sv. Križu.
Sv. maše zadušnice se bodo služile v več cerkvah.
Blagega pokojnika priporočamo pobožnemu spominu.
V Ljubljani, 3. julija 1909.
^^nssmttj
roj. nistna, soproga, r, sinovi — atadi
sneni. -Brez posebnega obvestila
TarjTi cet
Upokojm orana lli«
^ službe
vratarja, slogo, hišnega oekrbnika itd. Naatopi ls oko tnko|. 2476 Naslov v upravništvu m8K Nar.tt
sar
1«
8491—1
avtomat
velik in lep, OO v aroatani pri „Ponio" o LfaMlani, v Vofjovi nliol it 10« Se priporoča
Leonardo Galante.
knjitovodkinjo
veiča slovenskega in nemškega, event. italijanskega jezika v govoru in pisavi ao lite m voćjo on grca trga-vino w Oradom. 2497 1
Ponudbe v nemškem jeziku z na • vedbo plače ter prepisi izpričeval pod ,1 K. 4015" ta uprav. „81. Naroda".
Gospodično
s lepo pisavo, ki je bila že v notarski pisarn-, liče alnibo v kaki notarski ali odvetniški pisarni. Gre tudi kot b loga ln t čarku. Vstop ti Želi do 15. 1 nitja. 2501-1 Cenjene ponudbe pod „P. R.u poata roatante L Central, Linbljana.
Anton Leutgeb.
353   roamvionr ln bnndatlat 27
Pod trančo 1. £jnblJ2U« Pod trančo 1.
Laatna lzdalovaladca vsakovrstnih glaco, msn|ztth ni volaikili rokavic.
izdelovatelj kilnih pasov.
Vsa ktrur-gična dela.
Zunanja naročila točno.
ClH« iileik.
oc
Uino
hrvaško belo namreč renska gra izvina,   kralievina  in zelenika (450 bi) le naprodaj.
Cena od kolodvora Zagreb v do* poslani kupčevi posodi 24 V za liter«
J. JCočevar,
Zagrtb, prilaz 32.
V nedeljo, ae 4 Julija t. L
se vrši na koriat
požarne brambe v Sori ttim
WM veselico
restavracije josp. Kolenco
v goričanah pri jtCedvodah
- pri kateri sodeluje -
doznače la vevikn godba.
Za jed in pijačo bo dobro preskrbljeno
Za obilen obisk se priporoča
J. Kolenec
245^—2 posestnik in gostilničar.
Piiloznoanu nakmp sa geapeanile In neveste!
600 tncatov zarobljenih
rjuh brts šiva
150 cm šir., 225 dolg., zajamčeno platno, 1. kakovost, se zaradi nadproduk-cijc proda kos po 280
Vzeti treba najmanj 6 kosov. Dalje 400 metrov oatankon platna za najfinejše telesno in posteljno perilo; ostanki ao dolgi od 10 do 20 metrov, meter po 60 h vzeti Je najmanj 25 m.
Iabonso oialo pUtMM in*
SO/100* cm   55 1ia  58/125 cm." " K 6M) 10—     13— tucat
Čisto platnene brisače za posodo od K 4.— do K 0.   tacat 2480
Vae najsolidaejie kakovosti razpošilja zasebnikom po povzetju in tte-ugajajoče radovoljee vzaate nazaj In
Učenec
•v trgovini 2469 8
H mrelljer v UiHlml.
1 •
prva moč, ao tatof aprofaio v trgovino z mešanim blagom. 1502—1 Naslov v uprav. „Slov. Naroda11.
Poslooodhinlo
za dobro idoČo trgoviso z narejeno obleko in raznim drugim blagom se liče proti dobri plači in odstotkom. V slučaju ao proda tudi trgovina
pod zelo ugodnimi pogoji.
Naslov pove upravništvo nSlov.
Naroda".
2415-3
Trgovino
z anoianian blagom na deželi ao da tabel ¥ najem ali pa se tudi proda a bite ter lepim vrtom vred.
Poizve se pri Antonu Knšlann, Šmarje pri LJubljani. 2460—s
K Donawitzn pri Leobnn na Oor-n|om ita|erabom a o proda dobro
idoČa
trgovina
z motenim blagem In a trafiko.
Letnega prometa 12 000 K.
Pri j s zn i dopisi pod ,,A. B " na
uprav. „S ov. Naroda*1. 2447—3
2 dijaka
iz boljše rodbine go sprejmeta za tekoče šolsko leto 1909/10 na hrane in stanovanje. Na razpolago stoji tudi nov klavir. 2498—1 Natančneje se poizve pri Josi-plni Levrenčič na Marilo Terezije oeati 11 64 « LJnblJanL 2496
Stanovanje
z 2 de 3 aobamfi pripravno za pisarno, če mogoče v bližini Ljubljanice, so lite zs tnkoj.
Ponudbe pod MW- I 2887" na naslov Rudolf Mosse na Dnnaju, I Solloratltto 2. 2485
U ii poljski čuvaj.
Slnibo gozdnega in poljskega čuvaja odda obilna Zgornja Slika.
Prosilcem za to službo se je oglasiti dO 10. Jnllja t 1. pri podpisanem županstvu. 2399 —3
Županstvo obilne Zgornja ŠRka.
dne 24. junija 1909.
avra Zakotnlk.
2470 3
E 93 96/
Družbeni oklic.
Dne 12. julija ob 10. uri dopoldne
m bosta padali
pri okni. sodlSCu v Krhkem
na javni dražbi
2 hiši v Krškem
in nekaj k tema hišama spadaj očih zesnijlii.
Naj maj ii ponudek znaša skupaj
6788 K 40 vin.
TrJBmph-štBdilM ognjišča
aa gosp)diT}-otva. ako no mije L t dr v
*sl)evi. 2**30 tet eo najbolja Pritom kot
M/D
40
06
. tvrdke v Ljubljani.
Brivci:
Fran Zaje
brivec, Dunajska oesta štev. 12.
Čevljarji:
Ivan Zamljen
Čevljarski mojster, Kongresni trg št
13.
v
Cevljarne:
Josipina Herisch
naloga Čevljev čeSke tovarne, Židovske ulioe it. 7.
„Združeni čevljarji"
trgovina s čevlji za gospode, dame in otroke,
WoJfove ulioe štev. 14.
Drožarji:
Drože: Jugoslovanska droiarna
Fran Golob & Jos. Polak
Ljubljana.
Gost ilne.restav racije:
Avgušiin Zajec
restavraoija, Sodnijske ulioe štev. 6.
Galanterijsko blago:
J. Frisch
trgovina potovalnih predmetov  ter usnjeno-galanterijskega blaga, Marijin trg štev. 3.
Fr. Iglic
trgovina s papirjem in galanterijskim blagom, Mestni trg.
A. SkuIT
trgovina s papirjem, Poljanska cesta štev. 12
Knjigarne:
Narodna knjigarna
Zaloga papirja, šolskih in drugih knjig Ljubljana, Jurčičev trg št. 3.
Ivan Vrečko
trgovina s papirjem in galant. blagom, Sv. Petra cesta štev. 31.
Knjigoveznice:
Knjigoveznica
Katol. tiskovnega društva
Kopitarjeve ulioe, II. nadstropje.
Lekarne:
M. Pb. Josip Čižmar
lekarna „pri Zlatem orlu", Juičičev trg.
Lekarna Leustek
„pri Mariji pomagaj", Beeljeva cesta, (poleg jubilejn. mosta).
Lekarna Trnkoczy
Ljubljana
Mestni trg (poleg rotovža).
Manufakturno blago:
Janko Česnik
,,pri Češnlku" trgovina z manufakturnim blagom Stritarjeve ulice  Ljubljana  Lingarjeve ulice.
J. Kostevc
modna trgovina, Ljubljana, Sv. Petra cesta Št. 4.
Lenasi & Gerkman
trgovina s suknenim blagom, Stritarjeve (Špitalske) ulioe.
J. Lozar
manufakturna trgovina Mestni trg št. 7.
Manufakturna trgovina
»pri Cirilu in Metodu'*
(lastnik Ivan Miklavc) Lingarjeve ulice štev. 1.
A. & E. Skaberne
on
trgovina z manufakturnim blag na debelo in drobno, Mestni trg štev. 10.
Franc Ksav. Souvan
manufakturna trgovina na debelo, Franoovo nabrežje.
Franc Ksav. Souvan
manufakturni trgovini na drobno, Mestni trg, nasproti mest, magistrata.
Franc Souvan, sin
manufakturna trgovine ne drobno, d trg 22, stara Souvanova kile.
Franc Soiivan, sin
zejMDufekturna trgovine ne debelo, Mestni trg štev. 23
Feliks Urbane
manufakturna trgovina na debelo m na drobno
Vogal Miklošičeve in Sv. Petra šesta.
Feliks Urbane
trgovine z manufakturnim blagom _Pod Trento it 2._
Modno in meš. blago:
Lud. Dolenc
saloga na debelo z pleteninami, modnim in drobnim blagom vsake vrste, Kongreani trg 14.
Matej Orehek
trgovina s mešanim blagom,
zaloga modernih oblek, Kolodvorske ulice štev. 26.
Josipina Podkrajšek
modna trgovine, Jurčičev trg.
E. Sku*ek
modna trgovina za gospode, _Mestni trg št. 19
A. Sinko vic dediči
modna trgovina, Mestni trg štev. 19
Katinka Widmayer
trgovina z vsakovrstnim blagom  za otroke dame in gospode, r,pri Solncu" za vodo.
nizki ceni1-      ^^S1      oesta št. 2.
velika  izbira   raznega perila, kravat itd. in potrebščin za kroj. če in šivilje.
Franc Zoreč
trgovina z mešanim blagom   manufakturo in potrebščinami za šivilje. Martinova cesta štev 23.
Franc Zoreč
trgovina z mešanim blagom in moko, Sv. Petra oesta št. 21.
Peki:
Avgust Jenko
pekovski mojster, Marija Terezija oesta št. 7.
Karel Žužek
pekovski mojster, r.orijanska nI ca štev. 8.
Perilo:
Marija Alešovec
perilo za gospode in dame, opreme, učilišče za šivanje perila. Poljanska cesta štev. 22
Posojilnice:
Kmetska posojilnica
ljubljanske okolice, sprejema hranilne vloge in daje posojila, Dunajska cesta štev. 17
Obrtno pomožno društvo
r. z. z o. z. Judovske ulioe, sprejema hranilne vloge in daje posojila.
Slaščičarne:
Rudolf Bischof
slaščičarna, Židovske ulioe 5>. 8
Jakob Zalaznik
slaščičarna, kavarna in pekarija,
Stari trg št. 21.
Stavbnik.:
Tehnična pisarna
Karol Holinsky
arhitekt in mestni stavbnik, Selenburgove  ulice štev. 4,  II. nadstropje.
Ivan Ogrin
stavbnik
Karlovska oesta Št. 5 (I. nadstropje).
Sp
ecerijsko blago:
Berjsk & Sober
špecerijska trgovine in žganje Ljubljena, Vodnikov trg it. 2.
Josip Boltar
trgovine e mesenim blagom, Florijaneke nliee it. 17.
Štefan Mencinger
trgovina s špecerijskim, delikatesnim
in mešanim blagom, Martinova cesta Itev. 18.
T. Mencinger
trgovina s špecerijskim blagom in delikatesasai,
Sv. Petre oesta it. 37 in 42.
Božidar Pavčič
trgovina s manufakturnim in špecerijskim bmgem,
_ZaloSka tefeta ite*. is_
Fr. €ark
trgovina s ipcterjfridm blagom, desemazl Marije Tertrijefeeta it. It (Kolisej).
Tapetni ki:
Anton Obreza
tapetnik in dekorater, $alaaburgpve ulioe itev. 1.
Urarji in zlatarji:
Milko KrapeS
urar in trgovao e zlatnino in arebrnino ljubljene, Jurčičev trg it 3
Usnje:
Fran Mally
trgovine e usnjem _Realjeve ceste itev. 2._
Josip Seunig
zaloga vsakovrstnega usnja in čevljarskih potrebščin na debelo in drobno, Prešernove ulice.
Vezenine itd.:
Toni Jager
trgovina ročnih del Židovske ulioe itev. 5.
F. Meršol
trgovina z drobnim in modnim blagom, vezenine, ročna dela, predtiskarija. Mestni trg štev. 18.
Vrtnarji:
Anton Bajec
cvetlični salon pod Trančo, vrtnarija Karlovska cesta it. 2.
Ivan Bizovičar
umetni in trgovski vrtnar, Kolizejske ulioe itev. 16._
Zastopstva:
Jakob Bončar
zastopnik in zaloga valjčnega mlina Vinko Majdiča v Kranju, _Vegove ulice štev. 6_
Jako m Bončar
zastopnik in zaloga valjčnega mlina J Peter Majdiča v Jaršah, Vegove ulice štev. 6.
Železu inske trgovine:
Valentin Golob
trgovina t želesnino in kuhinjskimi predmeti,   Mestni trg stev. 10.
Ključavničarji;
Jos. Rebek
ključavničarski mojster, Franoovo nabrežje stev. 9.
Slikarji:
Brata Eberl
črkosiikarija, tovarna barv in lakov, stavbna in pohištvena pleskarja, Miklošičeve ulice Štev. 4.
Filip Pristou
slikar specialno le za napise in grbe, Prešernove ulioe it. 50
Razne tvrdke:
Ivan N. Adamič
prva kranjska v rva r na in trgovina konopnine,
__Sv. Petre oesta it. 38.
Matko Arfco
trgovina z lesno, pletarsko in si ta rs ko robo, zaloga otročjih vozičkov iime in morske trave, _v Ljubljani, semeniščno poslopje.
M. Drenik Kongreani trg
sokolske potrebščine, izdelovanje in vezenje zastav, kakon vsakovrstne droge vezenine itd.
M. Franzl
mebenično pletenje ne stroj, PriTos itev. 10.
Gotzl ml. & Lebar
fgsbaiatvo, pozlatarstvo in izdelava modernih okvirjev
_Turjaški trg It 1._
Ana Hofbauer
iidelovalka cerkvenih perementov,
_Wolf »v» ulio«_
Brata HliaVka
iadelovatelj kirorgiČnih in otropediČnih predmetov in ban daš, Prešernove ulioe.
G. F. Jur&sek
ugleieveleo gleaovirjev, Sv. Petre oesta itev. 62 e I.
naloga poroelene in tVeklemne _ Meetni trg.
»v. fiM ajMe Veev. 17
Lavrenčič & Domicelj
n*el. Kerel Meglic
žitna trgovina, Dunajska oesta it. 32,
Fr. Mally & dr.
parna opekarna Realjeve oesta it. 2.
Peter Matehč
lakater in snažile c,
kofijske ulice štev. 14.
Fr. Sax
elektrs tehniška obrt, Gradišče Stev. 17.
F. Smole
plakater, sneženje oken in stanovanj, Selenburgove ulioe itev. 6.
Fr. Ševčik
puškar in trgovec z orožjem, Židovske nlioe stev. 8.
Josip Škerlj
spedicijsko podjetje Kongresni trg it. 16.
Jos. Škerlj
prevoz pohištva, Kongreani trg štev. 16.
Josip Vidmar
zaloga dežnikov in solnčnikov Pred škofijo št. 19      Prešernove ulice št. 4 Stari trg št. 4.
■
1
ae eeno prodaetu.
Vpraša se ne na Pollaki cesti it 20 u Sela. 2468-2
Spretne ee takoj
2484
: spreten pleskar za vozove.
JOSIP KIN
«• v Poato|nl,
Stampilije
vseh vrat se dmitva, trgovce itd
Aiton te
■rever In lzdalovaiell kavčukovih fttzmpllll
UoMJimo, Sv. Petnic. 6,
Ceniki Iranko.
Za Spori ii promet.
Zaloga koles
fuk, (StvTia). (lobns, Regent in drugih Specialnih znamk ter posameznih Jelov.
Hzposojevanje koles
prejem koles za emajliranje, poniklanje ter popravila
solidno In ceno. 1590
: 9
Karel Čamernik
Cjnbljiu, banjska cesta it. 9.
Fr. Herbar
stavbni in galanterijski
klepar
Tržaška cesta štev. 2.
ee priporoča veesa svojim cenjenim iiafriamzljafln ter -p. n. obeinetvu za iivrOsvmnie veeb v njegovo stroko a^e^m tlel. Naro&la in popravile veek ;Wit ee sprejemajo in hotno ia? rŠuiajo v delavnici na Ti i s lat oeati
lita 3
Srn stebre te poštena
sprejme tako| v stalno delo Sli ■eejro, kleparski mojster v Cerknlcir
poiraialoa v PeetojnL Plače po
dogovora. ?452—Z
Trgovski pomočnik
mešaoe stroke
kontoristinja, blagajničarka
SO sprejmeta pod ugodnimi pogoji. Ponudbe pod »Bodočnost1' na
uprav. „S'ov. Naroda". 2459-t
Veliko zalogo
jramofonov io pioič
tudi s slovenskimi komad plošče od
14
naprej
priporoča
FR. P. ZAJEC, urar
34- LiĐMiBM, Sion tre 26. 52
Društvo za otroško varstvo in mladinsko oskrb
v sodnem okraju Litija,
vabi vse cenjene Člane in članice na svoj
občna zbor
ki ga sklicuje
dne 8. julija t L ob 2. pop. v sodnijskem poslopja v £itiji
—^—  s sledečim vspor«djai: i
1. Nagovor predsednika.
2 Poručilo tsjnika.
3 Porofiio blagajnika. 4. Predlogi in nasveti.
Za odbor
23:6 t
Tajnik:
M. Pelko
Predsednik: B. Andoljsek.
Uničevalec stenic
23 5-3
Ting-Ting
obi var usmrti tako) vae atanlce z zalego vred. Nestrupeno, blago-dišeče, razkužujoče, Dobiva se v steklenicah po 60 h, zraven spadajoča brizgalnica 20 h v 1 3 in 1 , litrskih stekle nicati primerno ceneje in samo v glavni zalogi
ANTON KANC
droge r Ij m
lijubljsnl
Druga sredstva odločno zavračajte.
Generalna zaloga Dunaj.   XVIII.,   fit* nlzfssuf
'oz€»a* I
Pavel Rocco
Rovinj Istra.
o»Ue«o m.
priporoča svoje
VINA
lastnega pridelka 2*7-2
za gostilne in restavracije
ter
fino namizna vina
Postrežba hitra. — Vzorce na zahtevo takoj.
■■IIIIIIIS
2—4 krone na dan O stalnega zaslužka. ■
srn prevzetfe pletenega blaga |B ki bi na našem stroju delale
doma ee neie eotletje. Pred-znanja ni treba. Pouk zakoni Oddaljenost ni zapreka. Z majhnimi nabavnimi stroški gotova nksl-stenoa Pismeno jamstvo za stalni zaslužek. Lahko in ugodno delo ob vsakem položaju Zahtevajte vsekakor nas prospekt »650 21 Domaća Industrija trikotaže, Zagreb, llloe 00/10. Mala zasttesazeee v Makljaal Jc gospodična ezeazasa mmmasi sne zmaj *4
Sgospodična fj srnam ■ mm!!?*
796^
^487
Lmasjoastsaarj**
francoski koometlk*
prsi vam povzroči
Etlzlr LofoKer
py Ue zunaj zanesljivo učinkujoč izdelek izdelovatelja Lavallar v Pariza. Steklenica stane K 8. Dobiva ^ se v lekarnah, drogerijah parfumerijah   ali   pa po ej--V   povzetju pošlje Lavallar-283—3    Depot, Dunaj L, Karlspl. 3.
Razglas.
¥ Parentćin (občina Kastav) se prode
posestvo
obstoječe iz novograjene enonadstropne hlse, a kletjo, vodnjakom! vrtnim aalo-n m, kegljiščem, velikim vrtom In dvoriščem.
Posestvo leži ravno pod železniško postajo Matu'je, ob državni cesti Matulje-Mihotići, ter je pripravno za vsakr trgovsko podjetje, posebno tudi za gostilno a i za večjo trgovino <. lesom ali vinom Cena je nizka, pogoji plačanja jako povoljni
Več pove Vjekoslav Osojnak p. d. fiafanlć, trgovec * Perenicih, poŠta Fran-ćićl. 2.38 — • I
I elektrlč. obratom urejena tvornica
G. Skrbić
o Zagrebu. Hica !teu. 40
priporoča svoje na glasu solidne in sen ene 13
ž aluzije
les. tkane m platnene rolete, železne m lesene kapice
za & sna in prodaja lnice in prosi da čim
Ttč pozornosti poklonite tej solidni tvornicu
Genovniki in proračuni na zahtevo zastonj
Lep hlev
■
sa Ita konja m
dve šupi
s podstrešjem na krmo, se Odda takoj.
Več pove D. Beviek, fotograf v Kolodvorskih ulicah it. 35 2*14-3
Sprejele M dobro izveiban
X>oli:r
pod ugodnimi pogoji.   Delo dobil« tndl
akordantje
za izkopavanja zemlje in zidarska dela pri S. 8mlelovek9|nj stavbnikn na Rim a kl cea ti et. 16. 2465-2
TacltoT
nolbolJSn zobna tinktura sveta
zobnega zdravnika
f. Schvdgerja.
Dobrota za človeštvo. Nič več zobnih bolečin   Vse drugo pove popii, pri-dejan vsaki steklenici.
Steklenica stane K 1*60.
Dobiva se v lekarnah: Bohinc, Plccoli, Mayr, Trnk6czy,
v drogeriji Kane in po vseh večjih trgovinah. )75i— o
Postaja Južne železnice.
Slavonija
'    Želesoviti m blatni )zvori 34—50° C.
Mermcrne io porcelanske banje, fango leČenje, zdravljenje z mrzlo vede, zraČce in so^nČce kopeli, slobodna ležifcČa in zdrav
ljeDje z edebeljevanjem.
Izvrstni uspehi pri zdravljenju ženskih bolezni, slabokrvnosti, revmatizma, protlne in živčnih bolezni in zlasti ischiasa. — Zmerne cene Prospekte pošlje na zahtevo 2174   5 x*it% n^tet  «tw
Grond cirkus Orpheum
v Ljubljani, v Lattermannovem drevoredu.
Najlepše in najelegantaeče cirkuško varietetno podjetje Evrope v okroglem šotoru za 2000 oseb, varnem pred vsakim vremenom.
3 Tum!8;,? toh z«;er otvoritvena gala predstava
z odličnim velikomesttiim senzecijskim sporedom. •I nti*i% w  nvk cl c» I j«». pop« cnan 4« Mam szvećer «b»B» S
2 veliki g n I a predstavi 2 ::m
i
s
E. Kristan
oblastv. koiicesijo-
246-25
Ameriko
Cjubljani, kolodvorske nlice Stev. 41.
3
9 1
»
r
©•s
Naznanilo
SI. občinstvu vljudno naznanjam, de sem prevzel z 1. i ulije m t. L stsroznano
trg t* s no z usnjem
In čevljarskimi jotrebičinaml g. J. Kunciča LJubljana, Sv. riorl|ane ulica itev. 9.
Vodil jo bom na strogo solidni podlagi in v splošno zadovoljnost cenj. odjemalcev.
Za blagohotno naklonjenost se priporoča
I Fran Vehovec, lastnik tvrdke J. X. j
850J 1
Ljudevit Borovnik ■       i .w) M
mM__ I       Vpraša so v npravnistvu „Slov.
mtUmr   v BasOTlJaei CsTsnrlaveia) | Naroaa«. 2456-2 si» Ia«m*ke>n*u
SS?HsS3Sj£^S I DOZDOilUDin KOlBSO
«el«|e stare aamokresnice, sprejema vsako- | MkmmfFMmmmmg*esSS BBWBWIsves vratna peerevlle, ter jih točno in dobro izvršuje. Vse puške so na c. kr. preskuše-valnici in od mene preizkušene — lluatro-€62 vani oenlkl zastonj. 27
Vinko Majdič
valjčm mlinjrJKranju
Največja proizvajanja priznano najboljih pšeničnih mok in krmnih izdelkov, ki izvirajo iz najbolj izbranih pšeničnih vrst. Proizvodi vzamejo jako veliko vode v se in dado kvantitativno nedosegljiv pridelek, kar je zlasti za gospode pekovske mojstre neprecenljive vrednosti.        3939 35
Zastopstva in za oge: V Llubljani, Podgradu, Trnovem, Kočevju, Trate. Ooricl, Celovcu, Beljaku, Bolcanu, Inoaaoata, Trl-dentu, Zadru, Spljetu, Ereeejnoveaa, Kotom, Sarajevu lat Pelje. Brzojavi: Valjčni mila, Kranj
V Ameriko In Kanado
pripravna, cenena in zanesl Iva votnja
Cunard Line.
Odhod Iz domačega pristanišča Trata:
Uitonia, 6. julija 1909. Pannonia 20. julija 1909 Carpathia, 25. julija 19 9.
Iz Llverpoola: 1515 — 12 Lusitania (največji in najlepši parnik sveta) dne 17. julija, 7. in 28. avgusta, 18. septembra,
in  6. oktobra »909. Mauretania dne 3. in 21. julija,   4 avgusta 4. in 25. sept. in 23. oktobra 1909. Pojasnila in vozne karte pri Andr. Odlaeek
v Ljubljani, Slomškove ulice itev. 25,
poleg cerkve Srca Jezusovega.
pristni kranjski
lanenooljnati firnež
Oljnate barve
v posodiesk po Vi i 1 kg kakor tudi v večjih posodah.
fasadne barve
za hiše, po vzorcih.
Slikarski vzorci
in papir za vzorce.
taki
pristni angleški za vozove, za pohištva in za pode.
Steklarski klej
(kit) piiznaao In strokovno preizkušeno najboljši.
Karbolinej Jfavec (gips)
a podobarje in za stavke.
pra vrste
Čopiči
219—50
domačega izdelka za zidarje in za vsako obrt
priporoča
jCanptmann
v Ijnbljani.
•I|aattti barv, S*Mi«v, latev la stoklaralMfla kto|a.
Zahtevajte codkel
sa štiri tedne na poskušnjo in vpogled proti povzetju. Posamezni deli koles čudovito poceni in dobri.
Ilustrovani cenovniki poštnine prosto.
Franc Dušek
tvornica koles, Oeeeae št SO, ob ari.
telezalcl Ceeko.        422 24
Vinske sode
iz hrastovega lesa« in aioer: SO komadom od   6 do 8 kekto tO       h        n   15 m  18 aj 1 komad za 30 kekto
1       „        „   50     „ B»3 64
t m II    00 f,
oddaja po primerni oeni
M. Rosner in drug
veleigen|arna  sltvovke, tropi-novca, droinlka ln brlnlevca v Ljubljeni.
v feri in ob glavni oeeti, v prev dobrem stanju, ee zaradi bolezni prav MM proda. Pripravne je tudi se vieko drugo obrt. Naslov pove nprsvniitvo „81ov. Naroda11. 2413—8
Proda SO  radi  bolezni popolnoma nov kompletni
kinematograf
3000 met. slik, luč Dr&gerbrenner in električna. Stalo preje 9000 K, sedaj samo 1200 K. Naslov: A. Becker, Zafjrek Preradovlčeva nlica it 3 na dvorišču 2448-3
Proda se radi bolezni
li i š a
(z vso opravo)
v kateri je gostilna, prodajalna in tvornica za sooavico.
Zraven se proda tudi -
gospodarsko poslopje.
Zahteva se 12.000 K gotovine, drugo ostane lahko na posestvu
Več pove lastnik v Kamniku, i Preiernove ulice 83. 2417 3
im kr. pri v. tovarna za cement
Trboveljske premogokopne družbe v Trbovljah
priporoča   svoj   pripoznano   izvrsten   Portland ■ cement   v vedno ednakomrmi,   vse   od   avstrijskega   društva   inžioirjev   in  arhitektov   določene pred-m   pise  glede  tlakove e   in   odporne  trdote   da>rf   nndlirllJuJo«l   dobroti kakor "' rudi svoje priznano izvrstno s* znanca«
Priporc6ii.«=x irs. sprlčeTrala,        706—21
raznih nradov in najslovitejših tvrdk so na razpolago.
Centralni urad: Dunaj, I., TIa\iiiiiliaiislrassc 9.
Jožef Javurek
zobotehntčni in zobozdravniški asistent pri gosp. Seidlu
naznanja slav občinstvu svojo preselitev Is LJubljane v Gorico
k g. dr. Erženu (začasno v hotelu „Pri zlatem jelenu"). Zahvaljuje se za izkazano mu zaupanje in se vljudno priporoča še za nadaljno naklonjenost ter se iskreno poslavlja. 2493—1
O. 2zx.
o"bčrxa
Assicurozioni Generali v Trsta
asturavljena leta 183L
Jamstveni  zakladi znašajo   nad   346  milijonov krOtt
Poslovni izkaz
zavarovalnega oddelka na življenje.
625 6
	meseca junija 1909	od 1 lanuarfa 1909.
Vlolilo ge ie ponudb ....	1751	10323
za v.a\ arovauo vsoto.....	K 14,679.493 75	K 88,929.44101
1 zgotovljenih polic je bilo .	1466	8809
	K 11568.128-24	E 77,980.942 48
Naznanjene škode znašajo .   . .	K 911.984-75	E 5,220.402-41
Jfaznanilo.
Slev. občinstvu vljudno neznanjem, da sem otvoiil
v Novem mestu zraven hotelo „M poŠti"
velike, novo
kavarno CENTRAL
ter jo opremil najmoderneje in elegantno. — V krasnih prostorih ao ne razpolago S Sellertovl biljardi ter vsi domači in tudi različni inozemski listi In essopteL — Priskrbljeno bode e okusno kavo ter z vsakovrstnimi llkerti, pivi la
vini — Cene ao nizke. — Postrežba točne in sploh vse dobro
in solidno.
Priporoča ae naj topleje za mnogobrojan obisk e odličnim
■poac^em f rane Šptichal
2495 kavarnar v Movem
Francoske prekomorske dražba.
Edina najkrajša črta v Jtmtriko.
Valjavn* voana lista In braaplačna pojasnila daja aa vsa slovanska pokrajina
'   V 1049—6
oblastveno potrjena potovalna pisarna
Cjnbljana      Dunajska cesta 18 £J«Mjana
v m
C, kr. avstrijske  fjff  državne železnice.
Izvleček iz voznega reda.
Odhod la Lf ubijane (Int. taL)
7*08 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, juŽ. žel., Gorico, drl žel., Trst, c. kr. drž. žel., Beljak (čez Podrožico), Celovec.
7*20 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Stražo-Toplice, Kočevje.
0*203 dopoldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Beljak, (čet Podrožico), Celovec, Prago, Draždane, Berlin
Ir40 dopoldne. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel, Gorico, drž. žel., Trst, c. kr. drž. žel., Beljak, (čez Podrožico), Celovec
•32 popoldne. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje.
3-28 popoldne. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel., Gorico, drž. žel., Trst, c kr. drž. žel., Beljak, (čez Podrožico), Celovec
0"23 zvečer. Osebni vlak v smeri: Tržič. Jesenice, Trbiž, Beljak, (čez Podrožico), Celovec, Prago, Draždane, Berlin
7*40 zvečer. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje.
O ponoči. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel., Gorico, drž. žel., Trst, c. rt. drž. žel., Beljak, juž. žel., (čez Podrožico) Prago, Draždane, Berlin.
8*42 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Gorica, drž. žel., Trst, c. kr. drž. žel., (od 30. maja le ob nedeljah in praznikih na progi Ljubljana juž. žel.-Trbiž, od 1. julija na progi Ljubljana juž. žel, — Jesenice vsak dan).
ta Ljubljane (državne teleznice):
7*28 zjutraj: Osebni vlak v Kamnik. 2*08 popoldne: Osebni vlak v Kamnik. 7-IO zvečer: Osebni vlak v Kamnik.
10*50 ponoči: Osebni vlak v Kamnik. (Le ob nedeljah in praznikih)
Prihod v Ljubljano (Juine zelennloe)!
7"I2 zjutraj: Osebni vlak iz Berlina, Draž dan
Prage, Beljaka, juž. žel, Trbiža, Jesenic.
Gorice, Trsta, Tržiča. 8'52 zjutraj: Osebni vlak iz Kočevja, Straže
Toplic, Rudolfovega, Grosuplja. 11-23 dopoldne:   Osebni vlak is Berlina,
Draždan, Prage, Celovca, Beljaka, juž žel.,
čez Podrožico in Trbiž, Gorice, de Ž. žel.,
Jesenic, Tržiča 2*08 popoldne:  Osebni  vlak iz Kočevja,
Straže-Toplic, Rudolfovega, Grosuplja. *
4M5 popoldne: Osebni vlak iz Beljaka, juž
žel., Trbiža, Celovca, Beljaka, (čez Podrožico), Gorice, drž. žel., Trsta c. kr. drž, žel., Jesenic, Tržiča.
6*40 zvečer: Osebni vlak iz Berlina, Draždan, Prage, Celovca, Beljaka, (čez Podrožico), Jesenic
8*42 zvečer: Osebni vlak iz Beljaka, juž. žel., Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Podrožico), Trsta, c. kr. drž. žel., Gorice, dri. žel., Jesenic, Tržiča.
0"07 zvečer: Osebni vlak iz Kočevja, Straže-Toplic, Rudolfovega, Grosuplja.*
ll'08 ponoči: Osebni vlak iz Trbiža, Celovca Beljaka (čez Podrožico), Trsta, c kr. drl žel, Gorice, drž. žel., Jesenic.
Prihod v LJubljano (državne teleznice) i
6*46 zjutraj: Osebni vlak iz Kamnika.
IO*59 dopoldne: Osebni vlak iz Kamnika
6*10 zvečer: Osebni vlak iz Kamnika.
9*55 zvečer: Osebni vlak iz Kamnika. (Le ob nedeljah in pra mikih).
Časi prihoda in odhoda so navedeni v srednje evropejskem času.
G. kr. državno-železniško ravnateljstvo v Trsta.
Domač dober izdelek;!
^VOJCG 3Ct gospode
bele in barvaste po nizkih cenah priporoča
Jlnten £are, Ljubljana
$v. petra ceste <rt. 8.    15g6 31
St. 10.623.
Razpis.
Za zgradbo vodovoda
g Kuležeuem, obilna Jablanlca, polit, okni Postojno
na 16.500 kron proračunjena dela in dobave se bodo oddala potoni J
ponudbeno obravnavo.
Pismene, vsa dela zapopadajoče ponndbe a napovedbo popusta ali doplačila v odstotkih na enotne oeoe proračuna, naj se predlože
do 12. julija t. L ob 12. opoldne
podpisanemu doielnomn odboru
Ponudbe, katere morajo biti kolkovane a kolkom za eno krono, je dopoalati zapečatene a nadpisom: lt Ponudb a za prOVZOtjO gradbe VOdO« voda sa Knteievo, občina Jablanlca. polit, okraj Postojna."
Ponudbi mora biti dodana izrecna izjava, da pripozna ponudnik stavbne pogoje po vsej vsebini in da se jim ukloni brezpogojno.
Bavnotako je izrecno izjaviti, od kje da hoče ponudnik dobaviti armature.
Ponudbi je tudi priložiti seznamek enotnih oen za pri hišnih vpeljavah potrebna dela in dobave.
Bazen tega je še dodati kot vadi j 5% stavbnih stroškov v gotovini ali pa v pupilarnovarnih vrednostnostnih papirjih po kurzni oeni.
Deželni odbor si izrecno pridrži pravioo, izbrati ponudnika ne glede na visino ponudbene oene, oziroma če se mu vidi potrebno, razpisati novo ponudbeno razpravo.
Načrti, proračun in stavbni pogoji so na ogled v deželnem stavbnem uradu v običajnih uradnih ursh.
Deželni odbor kranjski v Ljubljani
dne 28. junija 1909.
S. SJamt
LJubljana ovoka-vilic* -4.
Velika taloga obu?al
lastnega Izdelka za dama, gospode In otreke je vedno na Iz baro.
Vsakršna naročila ae izvršujejo točno ln po nizki ceni. Vse mere se shranjujejo in zaznamujejo« - Pri zunanjih naroČilih naj se blagovoli vzorcev poslati. 27
3
k
fr. p. Zajec
optik,
Popravila ae izvršujejo
točno in oeno.
§
i
Klavirje prvovrstnih tvornic
aaalraaala   (■ m prati cesum z T ■oiistoB kr * u kfau oopla&la eoiao .'. k uradu tnalu .*.
flfm * -- - Jrcznik
6radiRe5tev.11 (blizu >: luske cerkve). :-:
Xot strokovnjak« ifitelj glasb, {latice opozarjan u trpež-nost in blagoglasnost svojih instrumentov ter priporočan zlasti
j(. JCeitzmannove
pianine, ki so nc-:-: prekosljivi. :-:
r-IJamstvo 10 let! -:
Vinsko Mna
ALOJZIJA ZAJCA
Z
2209-12
▼ Spodnji Šiški
ae priporoča slavnemu občinstvu in opozarja na SVOJO veliko zalogo zajamčeno pristnih raznih vin po znižanih ceaab,
liter od 20 vinarjev naprej.
JOSIP STUPICi
i (jnoad. Kolodvorske ollce Itev. S.
Priporočam svojo bogato zalogo najrazličnejših
konjskih oprav
== kakor tudi krasno opremljeno =====
kočije, druge vozove in : najrazličnejšo vp eino : =====  opravG ===
katero imam vedno v zalogi, kakor tudi vse druge v sedlarsko obrt spadajoče |»otr«*tj-selnc  kakor   tudi  že obrabljenega iozove in konjske oprste
Br. Hlovba
Atoli« *• prtopeđlćn« aparate ta bandaia.
Prešernove ulice Jt.5.
Dražbeni oklic.
Vsled sklepa a dne 7. junija opravilna številka S 5/9/49 se bode
dne 5. julija t. 1. ob 10*U dopoldne
in naslodnjo dni v Kranjski gori št. 21 na lavni dražbi prodajalo
v konkurzm sklad zapuščine Ivana Primotlča V Kraajskl gori spadajoče
razno špecerijsko, manufakturno, galanterijsko blago, železnina itd.
R-či se smejo pred dražbo ogledati.
C. kr. okrajna sodnija v Kranjski gori, odd. II.
dne 12 junija 1909.
2440 3
POZOR! POZOR! POZOR! I
Najstarejša prevozna tvrtka v Ijubljani
J ar j a Jankovi ča naslednik
1640 - 11
MARTIN LAMPERT, Kolodvorska ulica št. 31
se priporoča slavnemu občinstvu v Ljubljani in na deželi za prevažanje
raznovrstnega blaga, kakor tudi za vsakovrstne selitve s posebnim novo
nabavljenim modernim vozom.
Cene zmerne!
Postrežba nnjtočnejša!
Razpis.
Zgradba novega gospodarskega poslopja pri župnišču v Košani, proračunjena na 15.800 K
se bode oddala potom javne ponudbene obravnave.
Pismene, vsa dela zapopadajoče  ponudbe z napovedbo  popusta ali doplačila v odstotkih na enotne oene proračuna naj se predlože do
5. julija t. I. ob 9. uri dopoldne
pri župnem uradu v KoSani. Ponudbe, katere morajo biti kolekovane s kolkom na eno krono, doposlati je zapečatene z nadpisom:
Ponudba za pretzetjo  zgradbe gospodarskega  poslopja prt
Izdelovatelj klrurglćalk medletn-sklk Utrunsentov In vsak potreb-
Anton Krejči
Ljubljana, VVolfove ulice št. 5
priporoča svojo bogato zaloge naj-nodernejalk, BajHnejsik
kožuhovin,
Prevzema tudi vsa v to vrsto
niiji oeni. Kupuje tudi vsakovrstne koto «Maato0 in jih
najbolje plačuje.
ceno in solidno.
lamo varnih vrednostnih papirjih.
Stavbni odbor si pridrži pravioo izbrati ponudnika ne glede na višino ponudbene oene.
Načrti, proračun in stavbui pogoji so na ogled pri župnem uradu v KoSani. 2428—S
SfeaVIbsai. odbor
K. Lonast« blagajničar.
dne 18. junija 1909.
Joiol Kaluža, načelnik.
a7 9
a* a^
fli hočete piti ceno in dobro vino?
zalogo vino A. Rossl
v Zagorju ob Savi,
kjer dobite zajamčeno pristno vino liter od 20 h naprof na
debelo. 2453-2 Pri naročilih preko 300 litrov, 5 Odstotkov popuatal Pa»nasl*uua*ao«*9 dam sna* n»n-«3aen«**mtoX -enjej Z veleapoitovanjem ^| j^Qyg|
OTORNI VOZOVI!
»Tijie prospekte od Đeutlas Bodu
Drobne, sobe
kamilice
kupim.
Vaoroe pošljite na C F« Sobu-bortf Bradač, Mnrplatz 10. 2451—2
Farotovanu za milo, farovi nagnit, kristalno sodo ii starinske svete
j IGNAC fOCK g Kranju
st r 1 a» «nt 255 15
■Ho v prit inžbi sv. Cirila in jKetoda z znaako: 20. IX. 1908 in blagovestnikov
nadalje vae droge vrste mila, Matalsuj SOdO, SioaHnake STOOO znamki „Elektrau in „Solnoe",
foalotao nallo ter vse droge pralne snovi.
Čast in ponos vsake gospodinje šahtova, da rabi odalej le Ciril-Metod, milo s gorenj o znamko.
SVETOVNOSLAVNI
481—29
BRANCA
tvrdke FRATELLI BRANCA v MILANi
EDINE IN IZKLJUČNE LASTNICE TAJNOSTI O PRIPRAVLJANJU
JE NAJUSPEŠNEJŠA ŽELODČNA aRENAlOA NA SVETU!
NoutrplJIva v vsaki družini! Dobiva so v LJubljani pri: J. Buzzo Hnlju; Anton Staoulu; olaŠ&ISarni Jak. Zalaznlka-_
Izdelane postelje
K 12 —  K lfi-
iz rdečega posteljnega inleta. Prav dobro napol neno! Pernica aH blazina, 180 cm dolga, 116 cm široka K 10'— in K 18'— 2 metra dolga, 140 cm široka K U—, K 16'—, K 18 , K 21—. Zglavnik 80 cm dolg, 68 cm širok K 3.—, K 3*50 in K 4-, 90 cm dolg, 70 cm širok K 4*50 in K 5* —. lzdeluiein tudi po kakršnikoli drugi meri. 3 delni mo-droci iz dlake za 1 posteljo K 27*—, boljši K 33*—. Pošilja se poštnine prosto po povzetju od K 10* naprej. Zamenja ali nazaj se vzame  proti   povrnitvi poštnin stroškov.
Benedikt Sacnscl, Lob s 913. 2334 pri Plznju na Češkem. s
stijo
Vodo, 3rak in luč
Pomen teh treh elementov  je gotovo dandanes   že znan vsakomur, prav posebno pa še na torišču zdravilstva, Ivjer odlično kori-v  obliki masaže, kopeli itd v slučajih, kjer zdravila koristijo le še malo. Poslednja leta se je pa tem pomembnim zdravilnim faktorjem pridružil še mnogo važnejši element, elektririteta. katere pomembnost na različnih toriščih
industrije skoro obožujejo. Fenomenalne urinke električnega toka si je tudi zdravilska umetnost obrnila v prid in v skoro vseh slmajih. kjer relo veda zrak in luč ne morejo ver mnojro opraviti, se uporablja to sredstvo s presenetljivim nspehom.
Vsak bolnik naj bi vedel o eksistenci tega pomembnega zdravilnega faktorja, mi pa smo si radi tega stavili nalogo, da ta zdravilni način v obliki knjižice razširimo med vse sloje občinstva. Vsak bolnik, posebno taki, ki jih muči nervoznost. nevr&^tenija. bolerine v hrbtu in v glavi, želodčne in rrevesne neprilike, slabost sira. ohromelosti in •slabeltSti vseh vrst. menstruacijske tezkore. bolezni maternice itd., naj torej nemudoma pišejo po to zanimivo in s premnogimi zdravniškimi nasveti opremljeno knjigo, v kar zadostuje, da spodnji kupon z imenom in natančnim naslovom pošlje o na nas, nakar takoj do-pošljemo našo 63 strani obsežno, ilu-strovano 2479
brezplačno knjigo
razpravo o moderni elektroterapiji
pod zaprto kuverto gratis in franko.
Eieklro ■ lerapevliška ordinacija
»
m
h
M
4 VII. 1909. Kupon za brezplačno knligo.
Na
Elektro-terapevtiško ordinacijo na   Dunaju, I, Schwangasse 1f Mezzanin Abt. Is 2
Prosim pošljite mi knjigo:
»Razprava o moderni elek-tro-terapiji"
gratis in franko pod zaprto kuverto.
Ime:
Naslov:
Predstave ob delavnikih:
ob 4., 6., 6., 7. in 8. uri
Ob nedeljah la praznikih:
ob 10. in 11. uri dopoldne in ob 3., 4., 5., 6., 7., 8. in 9. uri popoldne.
Vsako soboto In sredo nov program
Slike ae dobivajo samo iz prve svetovne pariške tvornice Patha* Frerea.
Kinematograf Pathd
Dunajska cesta, nasproti kavarne „Evropa".
Cene prostorom: I. prostor 50 h, II, prostor 30 h; I. prostor otroci 30 h, II. prostor otroci in vojaki do narednika 20 h. — Vssk četrtek In soboto
od 3. do 6. predstave za učence po znižani ceni: I prostor 20 h, II. prostor 10 h. — Abonamentnl latki:
I. razred 12 komadov za 5 K, II. razred 12 komadov za 3 K. 2473
Hutter & Schrantz d. d
Dunaj, Mariahilf in Praga-Bubna.
*     * *
1551-5
OGRAJE PLOTOVI BODEČA .'ŽICA. ŽIČASTI STELJNJAKI. -MM*   • •
i'i m ii m m ii im minimumu
ZA PARKE ZA DIVJAČINO MODROCI.   ŽELEZNI PO-.'.   PRORAČUNI ZASTONJ.
Novo! Novo!
[90 v. manj prostora potrebujejo patentovane
„Kolumbus" «639-21
skladne mize in skladni stoli za vrtove In vile tet sortllnKRe salone
ki jih izdeluje in zalaga parna tovarna lesnih izdelkov
Fr. Burger v Spod. Šiški.
"Vsakovrstne obleke
3a
kribolazce in lovce
priporočata
v velikanski izbiri
po najnijjih cenah
2242—3
Grieor $ ^cjae
Ljubljeno, prejerncua ulico 9.
Zdravilišče in vodno lečiiče.
Kopališče Kamnik na Kranjskem.
Seztja se začne 15. maja.
Prekrasen gorski saveten kraj, milo sabal-pinsko podnebje.
Za notranje, živčne bolezni, prebolele, vsakemu pri merjen o u trdil no postopanje. Vodna zd avljeoja po sistemu Priessnitz, Winternitz, Kneipp. SolnČne, gljikovokisle in električne kopeli. Zdrav jenje z radijem, pitja in kopama zdravljenja. Zdravljerj« z trotisi suhim zra-totn. Masaža in elektroterapija. Kopalni basin, senčnat zdraviliški park, izvrstna cenena restavracija Dobra stanovanja v zdratiliikem doma in več t vjlab. Zmerne cene Prospekte pošilja zastonj dr. Rudolf VVacfcenreiter, zdravllnISkI voditelj In zakupnik kopališča.   1614—iS
2 zavitka naročena — /ranko.
r*   Izborna kupna prilika za kupćevalce ln krosnjarje z oblačilnim blagom. Razpošilja tudi privatnim.
140-45 metrov;m, somo 15 Kron |
Blago aa bluze (angl ceiir 80 cm sir., najnovejši nežni vzorci. Modni cefir za obleke, bluze in srajce. BaaMJaaj za posteljne preobleke, žive barve. OkSford za moške srajce, posebno stanovitna kakovost. Križat za spodnja krila v temnih in rdečih barvah.
Modro tisk za kuhinjske predpasnike in domača oblačila. Ostanki so dolgi po 6—15 metrov. Zajamčeno brez hibe, zajamčeno pralno in najboljše kakovosti.
I Znesek se takoj vrne, ako blago ne ugaja I I      in zavitek nefrankirano vzame nazaj j
Vzeti je treba najmanj 1 poštni zavoj s 40—45 m po povzetju. Pri naročilu se lahko tudi navede željena odbira. Tkalnica R Hornsr Nackod, Češko. Dalje nudimo veleprima za najfinejše perilo in opreme nevest pripravno beljeno rumburško platno in beljen gradi za spodnje perilo. 40 m, po že 1 j 1 odbrano stane 18 50 K. 20l3—7
Drosotin Puc
: tapetniški in preprogarski mojster
v tvrdki Fuc & Kom p
Izdelujem vsa v to stroko spadajoča dela solidno in po 1073      niskih cenah. 17
Ljubljana
Name Terezije cesta 11.
Liabliaiiaka kreditna Ljubljani
»las
Podružnica v Spljetu. PodruZnica v Oelovcu.
Stritarjeva Mline itov. 1.
priporoča
Promese no komunalne srefice a kron 15'U žrebanje 1. Julija
kreditne srečke  n kron 20 „   1. julijo
Podružnica v Trstu.
14—74
»I
Obrestuje vloge aa knjižice in aa tekoči račun po
Slavni dobitek kron 300.000
ii     11   kron 300.000
"Ved.n.0 13D. tt vsalrl množini Je d.o"blti:
ifBf!  zarezano strešno opeko prve in druge vrste,
m   fmnmstvoM   m m   m%,m   * mjm.m m mm » Is • m *   S le*
===== iz lastne nove moderno opremljene parne opekarne na Viču pri Ljubljeni
ln opeko za zid, dalje tfavbni kamen za zidanje iz domačega kamenoloma o Podpeči
pri J. KNEZU v I^jubljani
■
Krasne ^^tj
BLUZ Eg
največja izbera v avlll in drugem :-:  modnem blagu tudi po meri. :-:
Vsakovrstna krila, perilo In otročje oblekoe
priporoča po najnižjih eoi
M. KRISTOFIĆ
por. Knč»r
ŠTABI TUB «.28.
€Inilflnfi I UM11» aatmitc /lUVCIlll S trfoviMli edinole Man
Id usnje a 24 vin
Cirila in Metoda.
Ottoman
fm^* •■a***7 a patina a    papir za cigarete
in cigaretne stročnice se hvalijo same,
reklame zanje ni treba.
II 4
Vi.
5%'
kri *
OTTOMAN
o a ;=
m
Pulfntlruno V 90. «1
Leloioja huda nima je pokazala, ala preacga flede trpeiaoati vsako drugo opeko
Varstvena znamka>
Kohlerjeva cementna strešna opeka z zarezo
v Jm m*m 1» i— ^■irtiiiiisstinnirti jvan jata čin na Gllncah pri Cjttbljaiii.
Ravnotam se dobi tudi navadna eOBsOntna apeka brez zaraza v najboljši kakovosti. — Vprašanja je nasloviti na: Ivan Jelačla v Ljubljani »€5j—M
ovstel) vosso
Franc Visjan
f.jnbljaiu,f Kolodvorske vike it. 25
priporoča svojo bogato zaloga 16 £7 novih In i« ranl|anln
OKO
159
J. KORENCAN
Ijubljana, Stari trg št. 5.
Trgovina z norimberškim in galanterijskim blagom na drobno in na debelo.
sns
: Velika zaloga pletenin : kakor nogavic, srajc, maj, spodnjih hlač, otroške :: :: obleke itd. :: ::
3558 32
Največja zaloga
JI. cKunc
Ljubljana, Dvorski trg štev. S.
Podružnica: JioifG meste, Claimi trg.
1157 40
Hoprave za Uvijanje vode
za visokoležeča mesta, kmetiška s.lišća, vile, graščine, vlastelin stva, gradove, tvornice, parke in I vrtne naprave. Inštalacija kompletnih naprav, vštevši kopolišča, hišne napeljave, klozete,
fontene, samodelne napajalnike za živino ognjegasne naprave
itd gradi naj--   večja slovan-■    ska firma monarhije
Anton Rnnz
c. in kr. dvorni dobavitelj Hrauice. M«rava. 697 Prospekti gratis in franko 21 -ttHBMBBHMMMMi^
Svoji k svojimi
Velika zaloga
juvelov, zlatnine, srebrninc različ-
nih nr in očal.
9i
Blago prve vrste.
Solidno postrežbo. Cene najnižje. Lastna delavnica
m popravila In nova dala.
Čud. Čeme
jovelir, trgovec z srami ter zapriseženi sodnijski cenilec.
^Ljubljano, Uolfove ulice 3^
Izvrstnega vipavskega vina
la tnega pridelka, iz reblsnfga grozdja po novem s:stemu-, zanesljivo čiet< napravljenega, imam oddali   — Gospodje, ki hodite H&mi kupovat vino v Vipavo, oglasite se radi pokušaje v moji Liši v Vipavi 8i. 44, tik graščine, drugi pa zahtevajte pismeno vzoroe. — Manj kot  1 sod (15 hektolitrov) se ne oddaja. — Cene po dogovora. 2i4i—5
Franc Dolei:, posestnik, Ljubljeno, Stati trs šteu. 1.
L
9Kx?3i^a Kv<^o\>Kwa &a da me
Ljabljeno, nespreti glotine peste
priporoča tuocctce, 4>(\ize,, spodnja kiifa, damakc pćtifo, to$uix>\cc, ttoaavvce, ciphe, siufo, £at£-uu it* w;> moderni v+a&vt tci pot^t^cin^ c-a Šivilje itt fitojajc.  Sovi9n€ ccm.
1981
Fotosrafslii umetni zavod
Berth
Ljubljana, Sodnijske ulice štev. 11.
Izvrševanje vseb v fotografsko stroko spadajočih naročil kakor: reproduciranje,
povećavanje, fotografiranje tehničnih ===== predmetov, interljerjev itd. =====
Vsa dela se izvršujejo točno tudi v največji množini.
t
S
i
352 27
6 s
fl
M
J
a
l
a a
a.
i
0
S
i
pozor kolesarji!
Edino zcstopstoo zo Kranjsko
za prava        860—?8
Puchouo kolesa
Pach-vSpeciar K 150
„Curier-koh  K 115 k
HaJUolj. pnevmatike Relthofferjeve l
NalMvalU šivalni stroji od I
66 K naprej. *
Za prekupovaloe ista cena, kakor l v tovarni.
Ker prodajam brez potnikov, vsled tega blago veliko ceneje.
Ceniki zastonj in poštnine prosto. Z odličnim spoštovanjem
Fr. čuden
nrar In trgovec v Ljubljani.
_SNi
prejt ogled
de 1. auguste t. I. predajo ped cene.
UeČ vrst platnenega blaga, prtov, ortičev, Se onih robcev, kravat, švicarskih ve^il, nogavic in perila. Prilika je selo ugodna. $amo proti takojšnjemu plačilu.
s[nton Sarc       2398 -4
Sv- Petra cesta štev. 8 v Ljubljani.
Izdelovanj« perila in oprem za neveste
ponudimo vsako peljnbno amožiao:
Zarezane strešnike (prve vrste)
zidarsko strojno opeko. Portland - cement, poči. štedilnike, samotne plošče ===== za tlakanje cerkva, hodnikov i. t. d. sasss;—
(za privezati in pribiti na late, torej popolnoma varno proti nevihti).
F. P. VIDIC & Komp. Ljubljana.
805 30
jaialj la adffOToral araealk Baata Psittiltaiek.
07