Igla medenka. Najprennižnejši bankir (pen^znik) v Parizu je n&prsml veliko pojedino, b katerej je povabil vse svoje znauce in prijatelje. Koneem pojedine so zapa* zili gtSstje, da ima bankir bvoj prtie priptit a preproato, debelo-glavieasto iglo medenko. Vsi so se teiuu čudili. Baukir videč radovednost svojih gosto?, sačue jim pripoveilovati tako-li': nEfO, ta preprosta medeuka z debelo gla-vico naredila je mojega prijalelja srečnega in zadoTOljnega. In ravno zati mi je ta igla ljubša iu draža uego igla od zlati, naj bi ioiela tudi diauiautovo glavfco. A da ?am dalje puveui! Omenjeni prijatelj je bil svoje dtti velik nemarnež in postopač, bil je še defiek, jedva deset let star. Boa in raztrgaa se je klitil po raseh iu [iro.-jiiMl po bišali prem6žin>jših Ijud!. Njcgovi Ziini-karni starši ga oijso pošiljali r Mo, niti so skrbeii, da bi se siromašucmu dečku zasadila v mlado stce zdrava zrnoa lepih iiaukov ia čednosti. Zato res tz defka uij moglo biti druzoga, uego lenuk iu postopač. Necega jutra — bil je krasen daa — pohajkoval jo fiiromak ves uma-zao po Ui/.Djcj visi t«r obiral °korjico suhega kruba, ki si jo je bil izprusil v zdjutrek. V tem se mu nekaj zablcsti ua Ueh pred nogauii. Takiij se pri-pogoe io pobere svotleeo sUaroo, ki nij bila oič druzega uego preprosta iglu medenka, kakoršaa imajo sploh kuieteka dekletu, da si ruto okoli vratu j)ri-pu obogatel, tmam milijon fraukov v prfimoženji, ter pri-dpm, da sunhim tsbe, po kat*'njj mi j« doletpLa tolika svfča! N«izre?.eno me bode reselilo, ako mi daS rnk< v zakon." Ubogo dekle je obledelo pri teh bespdah. Jecljaje mu odgovori: nGospod, zakaj se šalite s siromašoim dekle-toin, ki neuia nikogar, nego Bogii v nebesib! — nNe, ne, di"kl6; Bog me varuj tega, da bi se ša.lil s teboj, ki si sicer ubnžno a pošteno dnklS. Bog mo je blagoslnvjl za dobrftico, ki sem jo storil iz usroiljenja do t*be, nbo-zega dnkleta. In zdaj naj bi te zapnstil? Nt, nikoli ne storim tega! Moja bodi. iii skupaj deliva sreča, ki mi jo je Bog dal.u — Ubogo dekle si z rokama zakrije obraz in milo jcka, ne vedoS, ali bi vrjela bespdam bogatnga bankirja. Bankir jo tfllaži, govorM, da so Djcgovo besedo resnica, in da ran V nje-govej srcči uc manjka druzega, npgo DJeoo lilago src<5, 0 katnr™ se jc dovolj prepričal, ko je imela iisiuiljt'iijii z abogim lacnim dečkom. Seže jej v roko 111 prc-i, da bi nui ue odrekia svoje^a srciL Sramožljivo defclfe mu poila svojo roko in reče: nBodi si, kakor Bog ho6e!" Poroka je bila v domaeej -sasi." Ti» uirolkne baakir ter prijazno pogleda svojo soprogo, ki jo je nide-8ica izpreletovala po vsem obrazu. ,Da, da, gospfida moja!" rečc bankir 9 povzdignjfiiim glascm, n^ni ubožni deček, 0 Isnterem vam sem ra^nokar pri-povedoval, nij zdaj le bogat, nego tudi sra&n iu zadovoljfn ,je. Z božjo po-raočjo si jo pridohil vcliko premnivnja, katero zdaj nživa v srfči in zadovolj-nosti a svojo soprogo, ki mu je zvpsta tovjirišica v ujegovem življenji. In gospoda raoja! '1ui npkdanji pnstopaf; »ij uibee drngi nego jaz, a moja dobra žflna, ki jo vidite ttikaj, jb ^na uboga dpklicat a ta pre.prnsta medenka s B k&tero imam prtič pripfSt, je im nujilena igla, iavirek mojega premožeuja." J. B.