Letno poročilo
petrazredne deš^e ljudske sole
i n
obrtno-nadaljevalne všole
v Škofji Loki.
Izdalo šolsko vodstvo koncem šolskega leta
1888/98.
Založil krajni šolski svšt y Škofji Loki.
J
_	Tisek	H.	Miličeve	lisk:irne	v	Ljubljani.	,	li)
dni.-------------------------------------------------------------
! -
Oll
u.’.i
’ l 1 :
i . I .
A.	Ljudska šola.
I. Učiteljstvo.
		Poučeval je v		Štuvilo Ut-(ieiiHkih ur v	
		ljudski šoli	ohrtno-nadalje-valni šoli	3 s	o S.'6 c — -= rt « O 3 >
1.	Franc Papa, <lef. nadučitelj in vodja šoli, potrjen učitelj za pouk na ohrtno-nada-Ijevalnih šolali.	Vse predmele v II. razredu	Prostoročno, geometrično in strokovno risanje.	19	8
2.	Jožef Brešar, kaleliet.	Verouk po vsili razredih, v oddelku za hribovske učence in v ponavljalni šoli.	Verouk vsem trem razredom skupno.	13	1
3.	Bogom. Krenner, def učitelj, potrjen učitelj za pouk na obrtno-nadaljevalnili šolah.	Vse predmete v 1. razredu.	—	18	—
4.	Julij Flis, def. učitelj.	Vse predmete v III. razredu in jezikovni pouk v oddelku b) za hribovske učence.	—	J2C>	—
5.	Frid. Kramer, def. učitelj, potrjen učitelj za pouk na olirtno-nadaljevalnih šolah, knjižničar	Vse predmete v IV. razredu in računstvo v oddelkih za hribovske učence.	Lepopisje, branje, spisje in knjigovodstvo (Razrednik priprav. tečaju in 11. letniku)	2<>	<;
6.	Jožef Svetlič, def. učitelj.	Vse predmete v V. razredu in jezikovni pouk v oddelku a) za hribovske učence.	Računstvo. (Razrednik I. letniku).	28	4
II. Statistični pregled učencev
koncem šolskega leta 1898,99.
o|Iku|3o af qif as sjosp ai'upa.is a do|S9.id v.%
0(13160 af ti!UBAo;[i)!ST!p[s[j
C
>N N
• — C3
quiqosodsau
qiuqosods qiuqosods oj.ia
G'l
O
o
Gl
»O
G'l
G'l
rM
co
Gl
C*
CD
<D
G<1
CD
TJU.I9UII.ld3U T3U.l9UII.ld fUMU TJU.I9lUj.ld TJUJ9UI
-ud TJiuoiqodod
CD
C—
co
CD
CO
co
OU.IT33JIUBZ
oupa.i fUBUI
0Up9.I
oupa.i a «.id
CD
O
CD
O
lO
»O
G<1
CM
CD
G'l
iO
CO
co
Gl
Gl
Gl
ui?qo nifn-jd zi
_o
S
ui^qo 1|IUU[0SA 7.1
CD
Gl
OS
CD
CD
Gl
ojTJ^so 9f qjf
TJ]9[ \J/}95jS[OS UI90U0)!
00
c—
t—
O
O
c-
co
of qif oj.iuiq
ojidoiszi 9f qif Ui0]9[ Ulp[3(0§ P°W
o[ido]SA af qif UI019J ujj5js[os paj\f
Olldo^SA 9f qif TJ"J9| uSg^sjos ri5|ia?BZ \
(M
05
CD
oa
G'l
»O
CD
CO
CO
G'l
Gl
00
Gl
Gl
IO
CO
co
G'l
cS
Cl
P
M
CO
III.	Iz šolskega dnevnika.
Cesarica Elizabeta f
Dne 10. septembra 1898 raznesla se je po svetu, kakor strela iz jasnega neba, neverojetna, omamljajoča vest: Cesarico Elizabeto je v Genevi pri belem dnevu na obljudeni cesti anarhist zavratno umoril.
Ta grozna vest je pretresla milijone src. — Umoriti gospo, ki so mora prištevati najplemenitejšim ženam vseh časov, znana svetu po neštevilnih dobrih delili, po svojem zvišenem čustvu za vse plemenito in lepo, znana kot hudo izkušena mati in trpinka, umoriti gospo, ki ni mogla imeti sovražnika, to kaže poživinjenost, katera nima para v zgodovini.
Tako grozno je moral biti prizadet naš mili vladar, naša uboga Avstrija v sredi priprav, katere so se vršile, da se veselo praznuje Njegovi zlati jubilej!
*	*
*
Zlati jubilej Nj. Veličanstva presvitlega cesarja Franc Jožefa I. praznovala je tukajšna deška ljudska šola v smislu naredbe c. kr. ministerstva za uk in bogočastje izza dne 31. oktobra 1898 štev. 1469.
Dne 2. decembra je bila šolska mladina pri slovesni sv. maši. Po končani cerkveni slovesnosti zbrala se je in z njo tudi gg. zastopniki uradov in mnogo odličnega občinstva v s zastavami in z venci krasno ozaljšani šolski dvorani, kjer jih vodja šole tako-le nagovori :
Slavni gostje, sprejmite moj prisrčni pozdrav !
Kedarkoli praznuje se v hiši staroslavne habsburške rodovine slovesen dogodek, takoj hrepene vsi narodi prostrane naše domovine pri tej slovesni priliki ponavljati prirojene čute iskrene ljubezni in neomahljive zvestobe do presvitle vladarske hiše.
Enako vzvišene čute izražali smo leta 1879. o priliki srebrne cesarjeve poroke, potem leta 1881. ob cesarjeviča Rudolfa zaročitvi in 1883. leta, ko smo praznovali 600 letno zvezo naše dežele z mogočno habsburško hišo. Približal se je slovesni dan 40 letnega vladanja Njih Veličanstva našega cesarja Franca Jožefa I. in danes
obhajamo redko slavnost Njegovega zlatega jubileja. Vsa mogočna Avstrija in tudi naša občina, polna goreče ljubezni in globoke hvaležnosti do Njega, ki ga zaupljivo imenujemo svojega dobrotljivega očeta, praznuje danes pomenljivi ta praznik.
Mladih let, je stopil viteški naš vladar na vzvišeni prestol v burnem času, ko so divjale politične in narodne strasti po vsi Evropi, ko so celo bratje in sinovi skupne naše domovine Avstrije nasproti si stale na bojnem polji prelivajo bratsko kri v krvavem boji.
Modrost mladega vladarja premagala je srečno te težave, viharni valovi so se polegli, avstrijski narodi umirili se v kulturnem delu in napredku tako, da je prernilostljivi vladar v očetovski ljubezni razvezal težke spone zemljiških bremen, reševaje kmeta sužne tlake ter podelil vsem mnogojezičnim svojim narodom enake pravice, narodno ravnopravnost in ustavno življenje, katerega deležni so samoupravni zbori, počenši od občine do deželnega in državnega zbora.
Napolnile so nas tedaj nove nade, požrtvovalna domorodna ljubezen razgrela se je z novo silo. Ogreti z njenim blagim plamenom pozabili smo kmali krvave rane 1859. in 1866. leta, ko so Lahi s pomočjo zaveznika nam odtrgali solnčne lombardske ravnine in krasne pokrajine beneškega raja.
Vendar nismo zgubili poguma v tej britki nesreči, še z večjo marljivostjo lotili smo se kulturnega dela, ter na svetovni razstavi iznenadili ves svet. — Plemenitega vladarja pogumno srce je tudi rešilo berolinsko častno nalogo ter uvedlo mir in red v sosednih deželah, kjer je dolga stoletja gospodarovalo turško barbarstvo.
Tako stoji sedaj naša slavna država mogočna in ponosna med velikimi evropskimi državami.
Ni ga ljudstva po širokem svetu, ki bi tako zvesto udano bilo svojemu vladarju, kakor avstrijsko; — vsaj pa tudi dobro zna, kako neumorno posvečuje Nj. Veličanstvo svoje moči vsestranskemu blagostanju, kako po očetovsko deli srečo in nesrečo z zvestimi svojimi narodi, kako je blago Njegovo srce voljno podariti bogatih podpor cerkvam, šolam i. t. d. ter usmiliti se revežev, katere zadene toča, ogenj ali druga nesreča.
Petdeseto leto Njegovega vladanja se nagiblje h koncu. — Vsi narodi, ki jih je vodila polstoletja premodra roka cesarja Franc Jožefa I., so se dvignoli, da Mu o jubilejskem letu na najslavnejši način izkažejo brezmejno vdanost in najglobokejšo ljubezen — a en mahljaj peklenskega človeka jo končal to veselje in je zadel zadnji in najgroznejši udarec Njegovemu srcu, ob katerega so vže pluli najostrejši viharji. — In kako žalosten dan je denašnji dan letošnjega leta ! — Tam na zlatem prestolu, odkoder je vladala cesarska dvojica štiri in štirideset let od petdesetih avstrijskim narodom, tam je ob desnici cesarjevi prazno mesto! — V duhu zre osiveli naš
cesar ob Svoji strani bledo, v smrti počivajoče obličje predrage soproge in gleda prebodeno Njeno srce! — In nikogar ni, da bi Mu,
—	kakor mu je cesarica prej toliko in tolikokrat v britkili trenutkih, — pogladil globoke gube skrbi in žalosti s čestitljivega obličja ter odprl solnčnim žarkom pot v mračno dušo ?
O,	pač ! — V ljubezni, vdanosti in zvestobi združeni avstrijski narodi, ki so vsekdar čutili veselje in žalost cesarske rodbine, so združeni danes in v vse bodoče čase v najsvetejši molitvi, da naj vladar vseh vladarjev, — On — ki bo naj pravičnejše kaznoval grozoviti ta čin, — On — ki je ukrenil v vseprevidnosti in neskončni modrosti Svoji	tudi to, da	naj	vlije uteho v predobro vladarjevo
srce in	da naj	Mu da moči,	da	Ga ne potare peza žali in bolesti !
Učiteljstvo slovensko, ki je vsekdar budilo in krepilo med mladino in med narodom ljubezen, zvestobo in vdanost do presvitlega cesarja in prejasne Njegove rodbine, bo še z večjo vnemo in navdušenjem takisto delalo v bodoče, ter bode tudi spomin na prezvi-šeno, na veke proslavljeno cesarico vcepljalo globoko v srca izročene mu mladine ! — Iz naših slovenskih učilnic lijejo topli žarki domoljubja. Otroška vdanost pokaži se iz nežnih prs v podobi gorke molitve, katero boste, ljubi otroci, tudi danes poslali k Bogu! Prosite Ga : Neskončna usmiljenost in dobrota Božja naj podeli oni gospej,	katere srce je bilo vedno odprto v podporo revežev, večni
mir in	pokoj*	a Njemu pa	naj	neskončna previdnost božja podeli
toliko moči, da bi ne obnemogel pod težo udarcev !
(Učenci glasno molijo Očenaš in Češčena si Marija.)
Draga mladina, nada naše prihodnjosti, Ti stopiš kedaj na naše mesto, kadar mi ostareli poiščemo si mir in počitek. — Tebi izročimo zvestobo in vdanost do presvitlega cesarja neskaljeno, kakor smo jo mi prejeli neomadeževano od svojih očetov in prednikov pred starodavnimi časi; ohrani jo v čistem srcu, da jo tudi neskaljeno pustiš kot sveto naročilo vsem prihodnjim rodovom !
Naj nam vsem ostane v neugasljivem spominu veličasten de-našnji praznik, katerega polni goreče ljubezni in hvaležnosti do našega cesarja praznujemo danes ob bregovih bistre Sore in orjaških snežnikih z vročo željo :
Naj Vsemogočni vedno čuva premilostljivega vladarja, katerega mila roka naj nam bode vsikdar varno zavetje! — In tudi Ti, blaga žena, ki si se ločila od nas toli nepričakovano, ki Ti duh plava tam gori v jasnih višinah, in ki stojiš pred prestolom božjim, obdana z glorijo mučeništva, tudi Ti, ki gledaš doli na Njega, ki plaka ze Teboj, — in na nas, katerih duše je zagrnila tema'žalosti in groze, tudi Ti spoji s Svojimi prošnjami našo prošnjo :
„Bog ohrani, Bog obvaruj Nam cesarja, Avstrijo!“
(Učenci zapojejo 'i kitici avstrijske himne).
Po končanej slovesnosti so bili učenci, v smislu sklepa krajnega šolskega sveta, obdarovani s pecivom in spominskimi knjižicami.
Ta dan je bil šole prosti dan.
*	*
*
Šolsko leto 1898/99. se je pričelo z dnem 21. septembra 1898 s sv. mašo k sv. Duhu.
Dne 23. septembra je bila šolska mladina pod nadzorstvom učiteljstva v smislu naredbe vis. c. kr. deželnega šolskega sveta izza dne 14. septembra 1898 štev. 2514 pri sv. maši za umrlo cesarico Elizabeto. Dne 4. oktobra je praznovala šolska mladina god našega presvitlega cesarja Franca Jožefa I., in dne 19. novembra imendan umrle presvitle cesarice Elizabete.
Dne 23. oktobra je dobil prov. učitelj g. Josip Svetlič glasom odloka c. kr. okrajnega šolskega sveta dne 10. oktobra 1898 št. 856 osemdnevni dopust, da se pripravi izpitu učne usposobljenosti.
— Ob času njegove odsotnosti ga je nadomeetoval učitelj g. Bogomir Krenner.
Z dekretom c. kr. dež. šol. sveta dne 22. januarija 1899 št. 199 priznala se je nadučitelju Fr. Papa 5. starostna doklada pričenši s 1. oktobrom 1899.
Glasom dekreta c. kr. dež. šolskega sveta dne 29. januarja 1899 št. 200 je bil imenovan g. Svetlič definitivnim učiteljem na tej šoli.
— Vsled dekreta c. kr. dež. šol. sveta dne 2. februarja 1899 št. 121 uvrstil se je učitelj g. Julij Flis v II. plačilni razred pod štev. 93 osebnega štatusa. Dne 3. maja napravili so učenci 3., 4. in 5. razreda pod nadzorstvom gg. razrednikov in g. kateheta izlet na Jesenice in skozi Vintgar na Bled. — Dne 7. junija t. 1. je bil veleč, g. Franc Kumer, dekan iz Stare Loke, krajni šolski nadzornik, prisoten pri pouku po vseh razredih, — dne 7. julija t. 1. nadziroval je istotako verouk.
BI. g. Josip Šuman, c. kr. deželni šolski nadzornik inšpiciral je dne 12. junija t. 1. pouk po vseh razredih tukajšne deške ljudske šole. Dne 15. junija t. I. je stavil g. dr. Anton Arko učencem hribovskega oddelka, in 16. junija t. 1. nekaterim učencem iz vsakdanje šole koze.
Dne 21. julija t. 1. nadziroval je šolo tudi c. kr. okrajni šolski nadzornik g. Andrej Žumer.
Učitelji so se shajali vsak mesec k domačim konferencam, dne
26.	julija t. I. so se vdeležili okrajne učiteljske konference v Kranji.
O	nravnem vedenji in napredku učencev so bili obveščeni stariši ali njihovi namestniki dne 16. decembra 1898, 28. februarija, 15. maja in k sklepu šolskega leta po šolskih naznanilih.
Dne 25. julija se je sklenilo šolsko leto. Ob */g8. uri je bila v mestni farni cerkvi sv. maša z zahvalno pesmijo, potem v šolskem poslopju slovesen sklep šolskega leta, kjer so se razdelila učencem šolska naznanila in letna poročila.
Pobožne vaje.
Ob delavnikih so hodili učenci pod nadzorstvom gg. učiteljev ob 1/a8. uri skupno k sv. maši dvakrat na teden (torek in petek), od
27.	septembra do incl. 28. oktobra 1898; — dalje zopet od dne
11.	aprila pa do konca šolskega leta 1899. — Praznik sv. Alojzija se je slovesno obhajal s sv. mašo. — Štirikrat na leto so prejemali učenci zakrament sv. pokore in sv. R. Telesa ; — 44- dečkov je prejelo dne 12. julija prvikrat sv. obhajilo, — dne 18. julija pa je opravilo GO dečkov prvikrat sv. spoved. — Učenci in učitelji so bili tudi pri procesiji na dan sv. H. Telesa dne 1. julija t.. I.
Knjižnice.
a)	Krajna učiteljska knjižnica hrani 105 vezanih in 107 nevezanih, skupaj 212 zvezkov in 420 šolskih letnih poročil. — G. Ivan Getelj, uinirovljeni učitelj, podaril je lokalni učiteljski knjižnici : Stare, Zgodovina v 4 trdo vezanih zvezkih, in dva zvezka „Dom in Svet“. — G. Franc Praprotnik istotako 2 letnika „Šolski prijatelj“ in 1 letnjk „Novice“.
h) Šolarska knjižnica šteje leta 1898/99. 241 vezanih zvezkov. G5 učeneev je vzelo iz knjižnice 430 izposojil.
Dobrotniki šole.
C. č. gg. kapucini, č. č. gg. nune Uršulinarice in več drugih dobrotnih hiš so delili tudi letos revnim učencem hrano in drugih podpor. — Med tem, ko se v imenu obdarovanih iskreno zahvaljujemo vsem blagim šolskim prijateljem in p. n. dobrotnikom za njihovo podporo, prosimo vse prijatelje naše šole za daljno naklonjenost.
IV.	Učenci alfabetično urejeni.
(Imuna odličnih učoncov so tiHkuna z dobolojimi črkami, *) prod iinonom volja učonconi, kateri nino bili klattifikovani zaradi zanikarnega ohinkovanja šolo ali pa zaradi bolezni).
V. razred.
Ambrožič Janez, Škofja Loka. Bajt Franc, Žabnica.
Blaznik Anton, Škofja Loka.
‘Bogataj Jurij, Stara Loka. Galeari Hurnbert, Škofja Loka. Fister Franc, Podnart.
Gasar Franc, Stara Loka. Kalan Jakob, Škofja Loka. Oblak Janez, Škofja Loka.
Pavlič Bajko, Škofja Loka. Payer Franc, Škofja Loka. Pintar Mihael, Studeno. Pokoren Tomaž, Stara Loka. Pokoren Janez, Škofja. Loka, Sterle Franc, Ribnica Šivic Janez, Škofja Loka. Žagar Jožef, Stara Loka.
IV. razred,
A\ linij Karol, Trata.
Brenk Martin, Virmaše.
Dagaiin Peter, Puštal.
Demšar Matija, Lom.
Drobnič Anion, Škofja Loka. Eržen Franc, Rudno.
Gasar Jane/, Stara Loka. Gašperin Jožef, Škofja Loka. Grohar Anion, Vincarje.
Humer Franc, Škofja Loka.
Jereb Janez, Trata poleg Poljan. Jesenko Anton, Dolenja vas. Jngovec Janez, Virlog.
Jurman Janez, Škofja Loka. •Kaiser Franc. Stari dvor.
Kalan Janez, Mavčiče.
Klopčič Jožef, Železniki. Leskovec Janez, Pušlal.
Luznar Jakob, Vincarje.
Oblak Janez, Godešče.
Ozebek Mnksn, Poljane.
Pokoren Janez. Škofja Loka Prelesnik Franc, Beleče. Bamoveš Franc, Gabrk.
Ribič Rajko, Kostanjevica.
Sušnik Lovrenc, Brezriica. Slapnik Jožef, Sv. Duh.
Sta rmnn Janez, Suha.
Šmid Janez, Rudno.
Šmid Valentin, Železniki.
Šlrekelj Janez, Medvode.
Telban Franc, Sovoden.
Tušek Janez, Trata poleg Poljan Veber Jožef, Zali Log Žagar Peter, Stara Loka.
Žontar Janez, Škofja Loka.
/boni,ar Franc, Zali Log.
III.	razred,
Bernik Franc, Škofja Loka. Bernik Anton, Bodulje. •
Bernik Peter, Sl.irpenk Bešler Lenart, Kropa.
Biček Jakob, Studeno.
Blaznik Avgust, Fara pri Kostelu. Brelieh Anton, Suha Čadež Jožef, Škofja Loka Dagarin Jarnej, Puštal Dagaiin Janez, Puštal Debeljak Franc, Sv. Duh. Dolenec Leopold, Školja Loka. Dolenec Matevž, Praprotno.
Dolinar Andrej, Dorfarje. Fajfar Franc, Selca.
Ferlič Janez, Škofja Loka. Filipič Janez, Hotavlje. Fojkar Franc, Škofja Loka Franko Peter, Jesenice. Franko Janez, Sava.
Hafner Jožef, VirmaSe. Hafner Valentin, Papirnica. Hostnik Franc, Koseze. Jamnik Frane, Škofja Loka. Jamnik Valentin, Pušlal. Jenko Pelcr, Lipica.
Jensterle Jane/, Spodnje Dunje. Jereb Franc, Gaberk.
*Jugovec Franc, Stara Loka.
Kalan Franc, Hosta.
Kavčič Matija, Železniki. Klemenčič Pavel, Trata.
Klinar Konrad, Kropa.
Kokalj Avguštin. Sora.
Kosec Matevž. Železniki.
Košir Janez, Sv. Ožbolt.
Krajnik Janez, Suha Kramar Janez, Železniki.
Kramar Lovro, Železniki.
Krek Pavel, Sv Andrej.
Krek Jakob, Stari Dvor. ‘Langerholz Janez, Ljubljana Logondar Jurij, Pevno.
Megušar Anton, Selca.
Mezeli Franc, Trata.
Miklavčič Andrej, Škofa Loka. Miklavčič Jurij, Škofja Loka. Mlakar Karol, Kropa
II. rg
Arhar Franc, Puštal.
Bajt Viktor, Šentvid nad Ljubljano Berčič Jožef, Suha.
Bizjak Janez, Škofja Loka.
Blaznik Valentin, Škofja Loka. Bogataj Lovrencij, Stara Loka. Bogataj Valentin, Stara Loka.
Cof Anton, Vešter.
Čadež Mihael, Škofja Loka.
Daneu Friderik, Postojina.
Demšar Lovrencij, Hotavlje.
Dolinar Pavel, Sopotnica.
Eržen Janez, Rudno.
Fajfar Franc, Budno.
Gaber Andrej, Škofja Loka.
Gosar Franc, Škofja Loka.
Grobar Leopold, Škofja Loka.
Hafner Janez. Škofja Loka Hafner Jarnej, Dorfarje.
Hafner Jarnej, Vinkelj.
Hafner Lovrencij, Virlog.
Hostnik Feliks, Tržič.
Jamnik Franc, Stara Loka.
Jamnik Pavel, Škofja Loka Jenko Franc, Lipica.
Jenko Jakob, Draga.
Jugovec Anton, Trata.
Jugovec Janez. Vinkelj.
Jurčič Viljelm, Trst.
Jurman Franc, Škofja Loka.
Kalan Avgust, Gorenja vas.
Nastran Franc, Sludeno. Oblak Anton, Škofja Loka. Oman Franc, Lipica.
Pečnik Valentin, Škofja Loka. Perko Peter, Zminec.
Peternelj Janez, Škofja Loka. Pintar Jarnej, Trnje Platiša Franc, Črni Vrh. Potočnik Jožef, Dolenja Vas. Potočnik Jožef, Železniki. Potočnik Rudolf, Železniki. Ponch Karol, Škofja Loka. Prezelj Jožef, Železniki. Primožič Janez, Žirovski Vrb. Sadar Mirko, Ljubljana.
Sedej Franc, Trata.
Starman Franc, Stari Dvor. Tavčar Franc, Škofja Loka. Tavčar Tomaž. Sv. Lenart. Tavčar Matevž, Sv. Lenart. Trdina Janez, Stari Dvor. Ziherl Matevž, Trata.
zred,
Kavčič Anton, Škofja Loka. Kloboves Maks, Poljane Kobav Franc, Škofja Loka.
Kokalj Franc, Vešter.
Kokalj Viktor, Škofja Loka. Košenina Janez, Škofja Loka.
Košir Janez, Ljubljana.
Košir Karol, Zgornja Luša.
Krajnik Jožef, Suha.
Krmelj Janez, Delnice.
Kržišnik Janez, Trata poleg Poljan Langerholz Ignacij, Sv. Duh.
Leben Franc, Ševlje.
Leskovec Anton, Škofja Loka. Leskovec Janez, Škofja Loka. Lotrič Franc, Puštal.
Lotrič Jakob, Puštal Miklavčič Jožef, Zminec.
Miklavčič Leopold, Škofja Loka. Omalicn Albin, Ljubljana.
Oman Lovrencij, Zminec.
Pičman Franc, Trnje.
Pičmiin Janez, Trnje
Pintar Jakob, Studeno poleg Seli'.
Pintar Jurij, Trnje.
Pintar Valentin, Sv. Tomaž. Planina Lovrencij, Škofja Loka. Pokoren Jožef, Vincarje.
Poljanec Franc, Vincarje.
Poljanec Janez, Viličarje.
Porenta Lukež, Stara Loka.
Porentu Jurij, Pevno. Hupar Franc, Škofja Loka. Sever Jakob, Puštal.
Slabe Andrej, Hobovše. Šifrar Janez, Virlog.
Šifrar Tomaž, Virlog.
*Šink Anton, Stara Loka. Triller Janez, Grenc.
Triller Janez, Škofja Loka. Vilfan Matevž, Križna gora. Wolgemut Lukež, Trnje. Ziherl Janez, Škofja Loka. Zlatoper Valentin, Leoben. Žitnik Anton, Puštal.
Žitnik Janez, Puštal.
I. razred.
Ambrožič Valentin, Škofja Loka. Benedek Lovrenc, Pungrt.
Dagarin Franc, Suha.
Daneu Will-Florijan, Grad Bellaj (Istra). Dolenec Jožef, Sv. Tomaž.
Dolinar Jožef, Sv. Duh.
Franko Lovrenc, 'Škofja Loka.
Gaber Jožef, Viličarje.
Gasar Anton, Škofja Loka.
Grims Franc, Stožice.
Grohar Janez, Vincarje.
Hafner Janez, Virlog.
Hostnik Anton, Pušlal.
Jamnik Anton, Stara Loka.
Jamnik Janez, Škofja Loka.
Jemec Janez, Škofja Loka.
Jenko Janez, Virmaš.
Jugovec Janez, Puštal.
Jugovec Jožef, Virinaša.
Jugovec Lovrenc, Puštal.
Kalan Emil, Gorenja Vas.
Kalan Jožef, Bodulje.
Karlin Janez, Suha.
Karlin Janez, Vinkelj.
Košenina Leopold, Škofja Loka.
Kožuh Leopold, Škofja Loka.
Krajnik Janez, Godešči.
Krajnik Jurij, Suha.
Kramer Itihanl, Škofja Loka.
Krmelj Anton, Škofja Loka.
Kržišnik Matevž, Bukovi Vrh. Langerholc Franc, Virmaše. Langerholc Gašper, Virlog.
Langerholc Jakob, Moškrin. Langerholc Matevž, Moškrin.
Leskovec Franc, Puštal.
Logonder Franc, Pevno.
Lovrinc Franc, Javornik.
Lovrinc Jožef, Javornik.
Luznar Ignacij, Vinkelj.
Maher Gašper, Škofja Loka.
Ma.sterl Leopold, Crngrob. Menart Jožef, Spodnja Šiška. Miklavčič Luka, Volaka. Mrcina Tomaž, Gabrk.
Oblak Franc, Stara Loka. Oblak Jakob, Stara Loka. Oblak Janez, Škofja Loka. Oblak Jožef, Cirkno.
Omahen Milan, Tržič.
Oman Pavel, Zminec.
Ošterc Gašper, Puštal.
Otujnc Jurij, Škofja Loka. Pegani Jožef, Škofja Loka. Pikuš Jurij, Stara Loka. Pintar Jožef, Studeno. Pokoren Franc, Stara Loka Porenta Anton, Crngrob. Porenta Jožef, Pevno. Potočnik Janez, Škofja Loka. Prevodnik Janez, Stara Loka. Uešek Franc, Sv. Duh. Starman Lovrenc, Suhe. Sušnik Janez, Škofja Loka. Svoljšak Franc, Forme.
Šifrer Andrej, Stara Loka. Šifrer Lovrenc, Virlog.
Šink Anton, Trnje,
Šink Franc, Trnje.
Šink Jožef, Brode.
Šinkovec Jožef, Hotavlje. Špičelc Franc, Sevlje.
Štihilj Franc, Vešter.
Štiglic Franc, Puštal.
Štrekelj Jakob, Puštal.
Triller Nikolaj, Sv. Duh. Trobec Janez, Črni Vrh. Verhunec Jernej, Praše. Zaletel Tomaž, Škofja Loka. Završnik Franc, Moravčiče. Ziherl Matevž, Bodulje.
V.	Oddelek hribovskih učencev.
Arhar Andrej, sv. Ožbolt.
Arhar Janez, sv. Ožbolt.
Arhar Franc, Zminec.
Arhar Jožef, sv. Peter v hribih. Bergant Jakob, sv. Barbara. Bergant Valentin, sv. Barbara. Božnar Anton, Crni Vrh. Božnar Franc, sv. Ožbolt. Božnar Jakob,‘sv. Andrej. Božnar Andrej, sv. Barbara. Božnar Franc, sv. Barbara. Dolenec Martin, sv. Barbara. Dolinar Janez, Brodč.
Dolinar Tomaž, Brod6.
Guzelj Pavelj, sv. Ožbolt. Jesenko Janez, Puštal.
Jesenko Franc, sv. Ožbolt. Kožuh Franc, Staniše.
Krajnik Jakob, Breznica.
Krmelj Martin, sv. Ožbolt. Kržišnik Matevž, Sopotnica. Mrovlja Franc, sv. Barbara. Oblak Anton, sv. Andrej.
Oblak Franc, sv. Peter v hribih. Omejec Franc, sv. Ožbolt. Omejec Franc, sv. Ožbolt. Osredkar Jakob, Bodulje.
Platiša Janez, sv. Ožbolt. Pogainik Janez, sv. Andrej. Prašnik Jakob, sv. Ožbolt. Prevodnik Janez, Sopotnica. Ramoveš Anton, Gabrk.
Ramoveš Janez, Gabrk.
Skopec Franc, sv. Peter v hribih Skopec Peter, sv. Andrej. Sodnikar Franc, sv. Ožbolt. Stanonik Valentin, sv. Barbara. Šifrer Silvester, Stara Loka.
B.	Obrtno-nadaljevalna šola
je v zvezi z ljudsko šolo in obstoji iz pripravljalnega tečaja in dveh letnikov.
Pouk se je pričel dne 2. oktobra 1898., šolsko leto se je sklenilo dne 30. aprila 1899.
C. kr. vladna komisarja in nadzornika obrtno-nadaljevalnih šol na Kranjskem, bi. gg. Franc Levec in Josip Vesel, profesorja v Ljubljani, sta nadzorovala tukajšno šolo dne 6. novembra 1898 in dne 23. januarja 1899.
Dne 22. januarja t. 1., prilično vizitacije tukajšnega uršulin-skega samostana, je prevzvišeni knezoškof dr. Anton Bonaventura počastil vodjo tukajšne deške šole s svojim obiskom.
Ker je bila ravno nedelja in v vsih razredih obrtno-nadaljevalne šole šolski pouk, blagovolil je Nj. Prevzvišenost na prošnjo voditeljevo ogledati si tudi obrlno-nadaljevalno šolo. Podrobno se je zanimal za napredek sploh, pohvalil marljive učence ter se potem z izrazi popolnega zadovoljstva najprisrčnejše poslovil od učiteljstva.
V šolskem letu 1898/99 je obiskovalo in sicer pripravljalni tečaj 32, prvi letnik 14, drugi letnik 12, skupaj 58 učencev. Po obrtu razdeljenih je bilo: 4 ključarjev, 12 mizarjev, 1 klepar, 2 kamnoseka, 1 sodar, 2 kotlarja, 8 kovačev, 1 kolar, 2 strojarja, 4 pekarjev, 1 mesar, 2 trgovca, 3 klobučarji, 1 sedlar, 4 krojači,
1	vrvar in 9 črevljarjev.
VI.	Učenci obrtno-nadaljevalne šole.
Pripravljalni tečaj.
Alič Janez, Trata poleg Poljan.
Berce Anton, Škofja Loka.
Bevk Jakob, Cirkno.
Bonča Franc, Poljane.
Debeljak Jožef, Podbrezje.
Debeljak Janez, Sv. Dub.
Eržen Janez, Praprotno.
Golob Štefan, Bukovo (Prim.).
Hafner Janez, Godešče.
Hribernik Jožef, Vincarje.
* pred imenom znači, da je učenec rokodelskega pouka oprostil.
Jereb Rafael, Cirkno.
Jemec Anton, Škofja Loka.
Jereb Gabriel, Cirkno.
Kemperle Luka, Stržišče (Prim.). Kržišnik Jurij, Zminec.
Kržišnik Janez, Škofja Loka. Langerliolz Janez, Stara Loka.
Oblak Rafael, Cirkno.
Oblak Andrej, Puštal.
Pavlin Peter, Naklo.
dobil med letom spričevalo in se je
Pevec Franc, Virmaše.
Puc Janez, Gorenja Dobrava. Puc Tomaž, Gorenja Dobrova. Rozman Janez, Stražišče.
Sever Matevž, Puštal.
Skok Simon, Gorenja Tribuša.
Tavčar Avgust, Ivanji grad (Prim.) Tavčar Franc, Moškrin.
Tavčar Jožef, Gorenja Dobrava. Vidmar Franc, Ljubljana.
Zakrajšek Franc, Škainavec.
Ziherl Jurij, Trst.
I.	oddelek:.
Čadež Alojzij, Hotavlje.
Debeljak Janez, Hudajužna.
Jamnik Franc, Škofja Loka.
Jamnik Franc, Škofja Loka.
Jazbec Janez, Škofja Loka.
Kacin Lenart, Bukovo (Tolmin). Malenšek Janez, Šiška poleg Ljubljane.
Ogrič Janez, Gorenja Tribuša. Pajntar Janez, Bača (Tolmin ). Porenta Peter, Stara Loka.
Prezelj Andrej, Podbrdo (Tolmin.). Primožič Janez, Tržič.
Stanonik Janez, Ljubljana.
Starman Jakob, Stari Dvor.
11.	oddelelc.
Arhar Janez, Zminec.
Dolinar Franc, Škofja Loku. Engelman Franc, Kranj. Gašperin Franc, Škofja Loka. Golob Jakob, Bukovo.
Grašič Jožef, Kranj.
Jankovič Franc, Hotavlje. Miklavčič Franc, Škofja Loka. Pintar Janez, Stara Loka. Rutar Avgust, Litija.
*Vodnik Janez, Brode.
Vogrič Franc, Škofja Loka.
VII.	Oznanilo.
a) Šolsko leto 1899/1900 se začne s sv. mašo dne 18. septembra t. 1.; potem se bodo učenci vpisovali v šolski pisarni. — Oni dečki iz ptujih šolskih občin, kateri želijo tukajšno deško šolo obiskovati, se morajo s svojimi stariši ali njihovimi namestniki pri šolskem vodstvu oglasiti in prinesti seboj zadnje šolsko spričevalo ter rojstveni list.
b) Vpisovanje v obrtno-nadaljevalno šolo se bode vršilo dne
1.	oktobra t. 1. — Vsak rokodelski učenec ima vplačati 1 K vpisnine.
Vodstvo 5 razredne deške ljudske in obrtno-nadaljevalne šole.
Škofja Loka, dne 25. julija 1899.
Fr. Päpa,
vodja.