časopis slovenskih delavcev Glavni urednik Marjan Horvat Odgovorni urednik Ciril Brajer Telefon: 313-942 Naročnina in prodaja: 321-255 Telefaks: 311-956 Naslov: ČZP Enotnost. Dalmatinova 4, Ljubljana Ljubljana, 17. februaija 1994, št. 7, letnik 53, cena 160 SIT »O prezgodnji odmrznitvi plač sem polemiziral z mag. Kocijančičem septembra lani. Z mag. Šusterjem in njegovo »beograjsko« ekonomsko politiko bijem težke boje v državnem svetu. V Delu in Večeru sem objavil vrsto kritičnih prispevkov glede previsokih pokojnin in uničujoče politike sindikatov pri dvigovanju plač - za slednje sem dobil črno piko v DELAVSKI ENOTNOSTI...« Tako piše dr. Peter Glavič v torkovem Slovencu. Gospod Glavič! Črnih pik v našem uredništvu ne delimo, sploh pa ne Vam - enostavno zaradi spoštovanja Vaše strokovnosti in doslednosti in želje po sodelovanju. Drži pa, da se ne strinjamo z Vašo oceno o »uničujoči sindikalni politiki«. Preveč je pri nas stvari, ki so veliko bolj uničujoče kot zavzemanje sindikatov za človeka vredno plačo, če že ne govorimo o pošteno plačanem delu. Sicer pa o ponudbi socialnega sporazuma, ki ga je pripravila ZSSS, in njenih pogledih na kolektivne pogodbe preberite na 4. strani DE. PRIHAJA RAČUNSKO SODIŠČE? Ce res, prihaja k nam čez Balkan in ne čez Karavanke, vsekakor pa bo ob nepopisno pokvarjenem ravnanju pogoltne oblasti težko pokazalo zobe (stran 3)! AFERA SOCIALN PAKT Na e zaradi prepirljivosti sindikatov, ampak 9radi pretirane vladne želje po prisilnih prihrankih na rovaš realno nižjih plač! NASTAVKI ZA NOVI SLOVENSKI TOTALITARIZEM stran 10 stran 15 m -J) sreda 1400 Mešetarji z ustavnega sodišča Dve številki nazaj smo pisanje o ustavnem sodišču naslovili »Pravičniki pa taki«. Že od lanskega oktobra se to sodišče namreč poigrava z zahtevo Svobodnih sindikatov, naj zaščiti ustavno pravico njihovih članov, ki jih je vlada izigrala s priškrnjenimi plačami in le-teh noče priznati pri lastninjenju. Sindikatom ustavno sodišče najprej ni hotelo verjeti, da so do takšne zahteve sploh upravičeni. Ko so mu to dokazali, so za mnenje pobarali vlado; njeno (logično) odklonilno stališče so sindikati pobili. Noji pa še naprej glavo v pesek in namesto razsodbe novo iskanje izgovorov - tokrat v parlamentu. Državni zbor si ni dosti belil glave in je modrim sodnikom postregel kar s ponovljenimi vladnimi argumenti. Sindikati so morali kajpak znova veselo na delo in gluhemu ponavljati in ponavljati... Če bo ustavnemu sodišču slučajno zmanjkalo naslovov, kjer bi še lahko poskusili iskati izgovore, si dovolimo predlog - morda še niso pomislili na Škofovsko konferenco?! Ni kaj, poskusiti ni greh! DRUGA PLA Piše: Tomaž Kšela SOS iz parlamenta SOS za državo Vsaka država, ki želi veljati za civilizirano, ne varuje samo gospodarskih in drugih interesov svojih državljanov, ampak tudi njihove temeljne pravice in svoboščine. Državljani imajo namreč početi veliko pametnejšega kakor skrbeti, da jim različne tajne združbe in lobiji, nepooblaščeni privatni detektivi ali posaniezni samopašni državni organi ne bi nezakonito prisluškovali, jim tajno pregledovali pošte, jih tajno zasledovali ali kakorkoli drugače brskali po njihovi zasebnosti. Državljani, še zlasti pri nas, dovolj drago plačujemo gromozdnski državni aparat. Zato je država dolžna s svojimi institucijami in službami učinkovito varovati človekove temeljne pravice in svoboščine. Če država tega ne počne ali če temeljne človekove pravice in svoboščine državljanom celo sama krši, je to dokaz, da se - ne država, ampak njeni oblastniki bojijo svojih državljanov in s teptanjem njihovih pravic in s takšnim ali drugačnim »ustrahovanjem« ljudstva skušajo podaljšati svojo neučinkovito vladavino. Pri nas drug za drugim vohljajo, si med seboj prisluškujejo in se poskušajo medsebojno kompromitirati celo državni organi, oblastniki in politiki. Ze pred meseci je slovenski zunanji minister Lojze Peterle v intervjuju za Slovenca dejal, da ima občutek, da mu prisluškujejo, in to ne samo eni... Pred dnevi pa je v intervjuju za mariborski Večer tudi predsednik državnega zbora Herman Rigelnik na vprašanje, ali mu prisluškujejo, odgovoril: »Spremljajo me po službeni dolžnosti, imam pa občutek, da sem tudi drugače spremljan. Telefonu v pisarni ne prisluškujejo, ker je pod nadzorom, sicer pa prisluškovanje ne izključujem.« Rigelnik je s tem v zvezi izrazil celo sum, da so tisti, ki ga spremljajo in poskušajo kompromitirati z anonimkami, v povezavi z »nekaterimi posamezniki na enem od ministrstev« (v interesu preiskave ni želel povedati, na katerem). Takšna izjava predsednika najvišjega zakonodajnega organa bi v vsaki pravni državi povzročila ne samo afero, ampak vsesplošen preplah. Pravna država lahko namreč deluje smo, če vsaka od treh vej oblasti avtonomno izvršuje svoje naloge. Vsak organ, ki ne posega v pristojnosti drugih organov, pravno državo krepi. Sodeč po tem, kar je dejal predsednik državnega zbora, pa se pri nas očitno srečujemo s poskusi posameznikov v izvršilni oblasti, da bi vzpostavili kontrolo nad zakonodajno oblastjo. Ali želi kdo poslance v slovenskem parlamentu sremeniti v »pohlevne ovčke«, da bi plesali tako, kakor jim bodo narekovale dnevnopolitične potrebe posameznikov iz izvršilne oblasti in gospodarskega menedžmenta? Ali predsednik vlade ne vodi in ne kontrolira vseh ministrstev in izvršilne oblasti? Kako so torej v državi, kjer kršijo človekove pravice in svoboščine najvišjim funkcionarjem, zaščitene pravice in svoboščine nas običajnih smrtnikov? Po znaku SOS iz slovenskega parlamenta nam zato ne preostane drugega, kakor da ga v imenu običajnih smrtnikov pošljemo nazaj državnemu zboru in njegovemu predsedniku: v interesu demokracije v Sloveniji naj državni zbor čimprej razpravlja o morebitnih pritiskih na poslance in prepreči, da bi se v Sloveniji tajno vzpostavila oblast, ki bi bila nad parlamentom in zakoni, ki jih le-ta sprejema. Za to ima parlament v rokah vsa potrebna pooblastila ter škarje in platno - nanazadnje pa smo ga zato tudi izvolili. časopis slovenskih delavcev Nanj se resda lahko naročite tudi pisno, toda zakaj bi se trudili: pokličite (061)321-255 LE T časopis slovenskih J delavcev Stvar je jasna. To je moj časopis. Zato ga naročam na naslov: Priimek in ime:________________________________________________ Naziv podjetja ali ustanove: Naslov: __________________ Podpis naročnika: »Ne bodo upoštevali ministrstva za okolje in prostor« in poskrbeli bomo, da boste dobili časopis, brez katerega je vaše delo v (kateremkoli) sindikatu vsaj težje, če že ne nemogoče ali nezakonito lastninjenje javnega podjetja Komunalna energetika Nova Gorica? V notici pod naslovom »Ne bodo upoštevali ministrstva za okolje in prostor« je bilo 2. februarja objavljeno v časopisu Dnevnik poročilo o seji izvršnega sveta občine Nova Gorica. Ker izvršni svet kljub pozivu ni zanikal resničnosti poročila ali sicer pojasnil svojih stališč, daje Ministrstvo za okolje in prostor, da bi se izognili nepravilnostim, informacijo z dejstvi, ki so ključnega pomena za razumevanje procesa lastninjenja na komunalnem področju javnega sektorja. Le-to je ta trenutek v polnem zamahu oziroma v zaključni fazi. V omenjenem članku se nakazuje naslednja dilema: upoštevati »stališča ministrstva za okolje in prostor« ali »moralno podporo profesorja Bajta«? Poudariti je treba, da pravno gledano te dileme sploh ni: 1. pri merilih za ugotavljanje deleža družbenega kapitala namreč ne gre za »stališča ministrstva«, temveč za črko zakona in uredbe Vlade Republike Slovenije. Izvršni svet občine Nova Gorica mora upoštevati zakon o gospodarskih javnih službah (Ur. I. RS 32/93) in uredbo o načinu ugotavljanja deležev družbenega kapitala, ki po zakonu o gospodarskih javnih službah postanejo lastnina občine ali mesta Ljubljane (Ur. I. RS 59 in 60/93); 2. mnenje profesorja Bajta nima nobene pravne teže, saj ustavni spor, ki ga je sprožil, še ni razrešen. Sklep, »da se delavcem JP Komunalna energetika omogoči lastninjenje podjetja v okviru vrednosti svojih lastninskih certifikatov«, ki gaje na svoji seji 31. januarja letos sprejel IS Nove Gorice, ni v skladu s predpisi, niti z lastnim sklepom izvršnega sveta z dne 30. 12. 1993, da postane celotno podjetje JP Komunala last občine, in sicer v vrednosti družbenega kapitala 26.761.959.000 tolarjev. Po omenjenem zakonu in uredbi je javno podjetje Komunalna energetika predložilo program lastninjenja, ki je bil podlaga prvega (zakonitega) sklepa izvršnega sveta. Sklep, sprejet s ponovnim odločanjem dne 31. 1. 1994, ima znake kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic po 191. členu kazenskega zakona Republike Slovenije z vidika omogočanja pridobitve premoženjske koristi drugim na račun občinske lastnine; ob kvalifikaciji po 3. in 4. odstavku citiranega člena pa je po 19. členu kazniv že poskus storitve kaznivega dejanja. Podrejeno opozarjamo, da ima ponovno odločanje o že odločeni stvari elemente »sporazumevanja in dogovarjanja«, torej tipičnega »lobiranja«, da bi se izognili sredstvom, ki so bila JP Komunalna energetika na voljo po določilih 74. člena Zakona o gospodarskih javnih službah. Ocenjujemo, da so se poslužili dogovorne poti, ker po pravni poti ne bi imeli možnosti oporekati prvotnemu sklepu izvršnega sveta SO Nova Gorica. Služba za stike z javnostjo pri Ministru za okolje in prostor Pišeta si tu tli Janša in Drnovšek Sporočilo za javnost Razširjeni politični kolegij predsednika Vlade RS dr. Janeza Drnovška je v ponedeljek, 14. februarja 1994 obravnaval pismo predsednika SDSS Janeza Janše glede odplačevanja slovenskih dolgov do konzorcija komercialnih bank. Na kolegiju so sodelovali tudi člani koordinacijskega odbora za pogajanje s tujimi upniki (dr. France Arhar, dr. Mojmir Mrak). V razpravi so potrdili že zavzeto stališče glede pogajanj s komercialnimi bankami in opozorili na možne negativne posledice, ki bi jih imela popolna prekinitev odplačevanja dolgov s strani Slovenije v širši mednarodni javnosti. Predsednik vlade je uvrstil omenjeno tematiko ponovno na sejo vlade v četrtek, 17. februarja 1994, da bi se lahko tudi drugi člani vlade seznanili s stališči, izraženimi v omenjenem pismu, kot tudi s stališči razširjenega političnega kolegija. Na kolegiju so pregledali tudi dosedanje aktivnosti na področju protikorupcijske zakonodaje. Dr. Drnovšek je zadolžil ustrezne resorje, naj do naslednje seje političnega kolegija pripravijo pregled dopolnitev obstoječih zakonov, pri čemer bi upoštevali primerljivo zakonodajo v Italiji in v ZDA. V ponedeljek, 14. februarja 1994 potekajo zaključna usklajevanja pri pripravi proračuna za leto 1994 pred sejo vlade 15. februarja 1994. Predsednik vlade dr. Janez Drnovšek se dogovarja z resornimi ministri, zvečer pa je predviden širši sestanek s koalicijskimi partnerji. Urad vlade za informiranje Somrak delavstva Neodvisna delavska stranka proti slabšanju razmer Neodvisna delavska stranka Slovenije je bila ustanovljena junija 1991 v Mariboru. Deluje samostojno in se ne bo vezala na druge stranke. Stranko so ustanovili delavci, ki so postali tehnološki ali ekonomski presežki. Parlamentarna demokracija kaže svoj pravi obraz: razvrednotila bo vse, kar je delavski razred do sedaj ustvaril. Zelo dobro plačani poslanci sprejemajo zakone, ki so v prid njim samim, in s tem siromašijo državo, njen ugled in samostojnost. Trenutno stranke, ki so v parlamentu, in druge strukture v političnem življenju podpisujejo koalicijske pogodbe, gledajo kako obdržati oblast v svojih rokah, takoj zatem prično sprejemati odločitve o svoji nedotakljivosti. Dan za dnem je vse več tovarn v stečaju, vse več delavcev na cesti, vse več obubožanih in lačnih na robu propada. Privatizacija nam je prinesla na tisoče ljudi na zavodih za zaposlovanje in približno 70 odstotkov razprodanih tovarn. Največ jih je v nemški lasti. V preteklosti se je delavski razred na račun politike odrekal marsičemu: dajali smo samoprispevke za ceste, železnice, bolnišnice, posodobitev proizvodnje itd., danes pa si dovolimo, da se vse uniči, razpada, delavce pa vrže na cesto kot tretjerazredno blago. Delavcem je vseeno, v katerem sistemu živijo, saj jih vsi izkoriščajo. Pravi slovenski človek je vedno upognil svoja pleča in potrpel, ker ima rad to slovensko grudo. Vse dosedanje neuspehe demokracije nosi slovenski narod, še največ delavski razred, ki ostaja praznih rok. Dokler ne bo Slovenija pravna država in bodo tudi poslanci z vlado na čelu odgovarjali za svoja dejanja tako kot delavci pri svojem delu, se bo politika igrala z nami slepe miši. Trenutno v Sloveniji ni stranke, ki bi se borila za delavski razred. Ža- lostno je, da smo delavci gledali na sindikate kot stranko, ki bo res zastopala in poskušala rešiti, kar se rešiti da. Sedaj ugotavljamo, da se vsi raje ukvarjajo z urejanjem občin in prihajajočimi volitvami in razmišljajo, kako obdržati svoj položaj v slovenskem prostoru. Uspehi reševanja podjetij v mariborski regiji so ničelni. Rezultat dela občinskih struktur in sindikatov pri reševanju podjetij' je samo eden: stečaj podjetij. Naša stranka si je postavila za cilj socialno zaščito vseh delavcev, ločevanje politike od gospodarstva, izboljšanje življenjskih razmer delavcev in preprečitev izkoriščanja delavcev ter njihovega dela. Stranka bo poskušala oblasti in poslancem dokazati, da smo ljudje, ne predmet za izkoriščanje in bogatenje posameznikov na naš račun. Ne dovolimo, da nas bo d nošnji sistem prodal tujcem za n kaj mark, dolarjev. Slovenija naša domovina, naša dežela. I želimo si postati hlapci na svt zemlji, kjer bomo iskali svoje pl vice. Delavci, razmislimo o sv<> prihodnosti, prihodnosti naš otrok, kajti v demokratičnem s jr stemu, 'ki ga imamo sedaj, skoi ni mogoče verjeti v lepšo prihd nost. Postali smo sužnji v držav lasti in ne gospodje in gospe. D nes vemo, kdo se skriva za tak nimi nazivi v tem sistemu. Najbolj žalostno postaja, da m rajo delavci štrajkati za plače, č ravno so opravili svoje delo. Če plačila za nas delavce, odkod denar za vse drugo, čeravno je sh vensko gospodarstvo na dnu? Vincenc Gaj4 Maribi Nismo presenečeni - Cerkev je bila vedno na strani okupatorja Kratka življenjska doba mlade slovenske države je dovolj dolga, da sili poštenega in resnicoljubnega človeka k razmišljanju. V kratkem času smo doživeli toliko sprememb, da smo opravičeno zaskrbljeni. Ko smo se na referendumu odločili za samostojno Slovenijo, se nismo odločili za uvedbo podivjanega kapitalizma, za armado brezposelnih in razlaščenih delavcev, za dominacijo slovenske katoliške cerkve, ki se je v novih družbenih razmerah krepko zavihtela na oblast in postala največji rentnik v Evropi. To me sicer ne preseneča, vsem opeharjenim in ponižanim sodržavljanom pa želim razkriti vsaj del resnice. Razen samega začetka svojega delovanja je bila katoliška cerkev vedno in povsod na strani oblasti, ne glede na to, kako je bila ta neljudska in izkoriščevalska. Zmotna teorija o kulturnem centralizmu, ki je trdila, da je središče kulture v Rimu in se od tam v krogih širi navzven, je imela za posledico številne osvajalne vojne in s tem širjenje edine »prave kulture« in edino »prave vere« v prekomorske dežele. Človeštvo so pretresle križarske vojne, osvojitev Severne in Južne Amerike in drugih prekomorskih dežel. Skupaj s konkvistadorji so z ognjem in mečem širili edino »pravo vero« katoliški misionarji. Pod njihovimi meči so propadle cele kulture in z njimi cela ljudstva (Indijanci Maja, Azteki itd.). V času protireformacije so borci edine »prave vere« pobili na milijone ljudi. Kjer se je pojavil križ, je vselej tekla kri v potokih, tako da je zgodovina katoliške cerkve, zgodovina krvi. Vedno je šlo za vzajemnost oltarja in prestola in za Cerkev ni bilo prav nič pomembno, koliko je oblastnik in koliko je krvav. Cerkev je vedno vodila načelo, da cilj posvečuje sredstvo. Zato ni bilo v boju za dosego cilja prav nič pomembno, koliko bo prelite krvi. Čeprav je Cerkev oznanjala, da naše bogastvo ni na tem svetu, temveč v nebesih, je sama raje uživala ta svet, nebesa pa je širokogrudno prepuščala revežem. Nobeno naključje ni, da se je Kristus rodil revnim staršem v zapuščenem hlevu, med revnimi pastirci in ovcami. Tudi devica Marija se nikoli ni prikazala v Rimu, New Yorku ali Stockholmu, temveč se je vedno prikazovala revnim pastircem v Lurdu, pa tudi v Med-ugorju se ni prikazala nobenemu bogatašu, temveč revnim pastirjem. Tudi v času druge svetovne vojne se Cerkev ni postavila na Erihu Šerbcu Zgolj Abraham ne osvetli svetniškega ti sija, Ti prej predanost sindikalna ga ovija. In petdeseta leta te ne bodo zvila, saj v zdravstvu si poživljajoča sila. ČESTITAMO! ' sip Sodelavci iz Podravja fii stran mučenega slovenskega ljuo stva, temveč je na čelu s škofoi Rozmanom stopila na stran itaM janskih in nemških okupatorjev i Škof Rozman in general LeO Rupnik nista mogla pričakati M lijanskih okupatorjev v Ljubija!) t.pm.ripr Rta 'tih. hi.na.VRk.n in klaC® temveč sta jih hinavsko in kleč plazniško pričakala na Vrhnik Katoliška cerkev je bila duhov* vodja slovenskega belogardiztt in domobranstva. Ob domobraf ski prisegi Hitlerju na ljubijo* skem stadionu je v družbi nab stičnih krvnikov sedel in se vda* smehljal tudi sam škof RozmO* Danes bi ga domobranci, ki zbežali pred roko pravice v A gentino, najraje proglasili za n* rodnega mučenika in junaka. fi; pč m ru ta in ra di re ni m is- P< o Uc Zgodovina ne pozna bolj »po® J K« I IbKjL, CJ mukle«, zakrinkane in gnusi* morilske organizacije, kot je bi) mmzacin j Črna roka. Tudi tej organizaciji bila duhovni vodja slovenska Cel kev. V njej so bili najbolj km* morilci semeniščniki in kaplar11 Dokumentov, ki pričajo o gnu) nem početju Cerkve med vojno, n manjka in jih najdemo na vsakei koraku, saj jih Cerkvi ni usp^j uničiti, kot je uničila skoraj V** kulturno zapuščino slovenska protestantov. J - - rV Ves demokratični svet se je b°._ proti nacistični pošasti, le slOVCI ski domobranci ob podp)? Cerkve so se odločili hlapčevati so stopili na pot izdajalcev slove*wJ skega naroda in borcev proti mokraciji in svobodi. Poražena stran se danes č*1*' zelo močna. Vse to pa ne mo* spremeniti dejstva, da je bila sl1 venska Cerkev skupaj s svojo jaško silo na strani okupatorja t da je prevzela bedno vlogo izd*\ jalcev slovenskega naroda. Po vojni so bili izdajalci slove skega naroda primemo kazif-vani. Žal pa so padli tudi nedolg ljudje, ki so bili zapeljani z umazano domobransko politik] niso imeli nobene zveze. Dorin branski kolovodje skupaj s šk^ fom Rozmanom pa so jo straP, T). petno popihali in se raztepli vsem svetu. Čeprav jih roka vice ni dosegla, so bili še huje ko) novani. Svoje življenje so prei' veli na tujih tleh, od nikogar IjnK ® Ijeni in spoštovani, njihovi otrO^hk pa so cenena delovna sila tujei^nj, kapitalizmu. Njihovi grobovi ^kih bodo v vrtu pod Triglavom, tei^ gl več bodo posejani po argentinSnit, Pampi, Urugvaju, Kanadi in Pa smo mislili, da nam je šola iz druge svetovne vojne e volj. Ne, krepko smo se zmof jf1 s Nacionalizem in klerikalizem K '■ij se v kratkem času razrasla jinOd strupen plevel. Slovenci smo j* zopet razdelili v dva tabora. ‘ Ajen sprotja so ista. Na eni vedno večja revščina in poniŽafL^.1 na drugi strani pa na neP0^frbau‘ st/nn. ^ ^ način pridobljeno bogastvo. - ,,fj, meljsko bogastvo je zopet naH1 . Q njeno bogatašem in njihovim stim podpornikom s Cerkvijo A čelu, nebesa pa so namenjena ’ , vežem. ptik ^ V mladi slovenski državi , o®'t,.-; 1 nič novega. Cerkev je zopet gatela in je zvesta bogatašem’ . ^ se strumno kobacajo na obl^u^. Klerikalizem se je razbohotil ^ upamo lahko, da sprtih stran1 ■ { £ bo prehitro pognal v spopad, « fhi mu je to uspelo med drugo j tovno vojno. Vedeti pa mora«1) npp, da bodo tudi iz morebitnega sff pada izšli ponižani in užaV^ 8 ^ Slovenci kot zmagovalci in sf j bodo poraženci zopet raztepi’1 “ (j svetu. /l1,ki To pot jim bo lažje, saj za p°l J*-, vedo. ,0 ^ed Š časopis slovenskih delavcev Delavska enotnost je bila ustanovljen? 20. novembra 1942 • DE - glasilo Svobodnih sindikatov Slovenije • Izdaja ČZP Enotnost, 61000 Ljubljana, Dalmatii 4^ poštni predal 479 • Direktor in glavni urednik: Marjan Horvat, telefon 313-942’ . Pr oolrin //!wli/->nirxL'n I. I/. / r~i _. i________ ■ , ■ » _ „*r-onl. ron 313-942,311 -9ob • Naročnina: 321 v Edo Kavčič, Jernej Jeršan, Dušan Semolj^/ ^ To, kar je te dni predsednik državnega zbora Herman Rigelnik razkril o znameniti anonimni skupini ljudi, ki se podpisuje s Civilna inicijativa, pa niti ne ve, da se po slovenskem pravopisu pravilno piše iniciativa, bi bilo predvsem nadvse smešno, če ne bi šlo za očitno metodo političnega delovanja s pomočjo anonimk. Nekdo si je izmislil skovanko Udbomafija in pričakovati bi bilo, da se bodo t.i. udboma-fije lotili taki, ki niti z udbo niti z mafijo niso imeli nobenega posla. Razkritja Potem pa pride na dan, da so se udbomafije in t.i. udboma-fijcev lotili prav udbovci. Pa ne tisti, ki so si sami s tem poslom služili ljubi kruhek - saj se v tem norem svetu pač mora tudi z vohunstvom kdo ukvarjati; da pa je vohunstvo najbolj pokvarjena reč zaradi najbolj »svetlih« ciljev, pa je tako splošno znano - ampak tisti, ki so svoj ljubi kruhek že imeli in se so poleg njega prodajali še takšni ali drugačni agenturi; morda samo udbi, morda pa tudi ne, kdo ve. Rigelniku smo kajpak lahko nadvse hvaležni, da nam je razkril še eno pokvarjenost sedanje politike, saj ni nobenega dvoma, da za političnimi anonimkami tičijo politični interesi. Razkril nam je tudi vso bedo sedaj že pregovorne preganjavice. Kajti če si je že nekdo izmisli udbomafijo in udbo-mafijce, bi bilo pričakovati vsaj, da se jih ne bo lotil z ljudmi iste vrste. Pa če bi le-ti vsaj imeli kakšne verodostojne podatke, pa še tega ne zmorejo. To seveda svojevrstno govori o odločni sposobnosti nekdanje udbe in še vedno prisotnih udbovcih. Je pa le smešno, da udbomafijci preganjajo udbomafijce. To spominja na Chicago iz tridesetih let. In najbrž nam ne preostane drugega, kot da se tako kot tedanji ameriški mestni očetje zavalimo na kavč in čakamo, da se bodo gangsterji, oprostite, udbomafijci pobili med seboj. Potem bo ta dežela tako čista, da bo dovolj prostora za kako novo, denimo demomafijo, kar za deželo, ki še vedno ne ve, ali naj utajevalce davkov popljuva ali ima heroje, ker se zakoni in Ustava razlagajo skladno s trenutnim razpoloženjem in podobno, ne bi bilo nič čudnega. Sedaj vsaj vemo, zakaj je bila izmišljena udbomafija. Zato, da bi agenture in agentje in njihovi vohhači imeli kaj delati; za tak posel pa je potreben Sovražnik. Ce ga ni, si ga pač izmislijo. Kot v starih dobrih časih. Policija pa pri vsej tej »civil-noinicijativni« godlji teče večni krog. V nekaj mesecih ji ni uspelo odkriti niti enega samega anonimneža, čeprav vse kaže, da imajo tako dolg in kosmat rep, da bi se še slepec ne mogel spotakniti obenj. Gospod policijski minister Ivan Bizjak je sicer sila prijazen mož in najbrž tako nevidnega notranjega ministra zlepa ne bomo imeli. To je seveda dobro, kajti policija je najboljša takrat, ko je ne vidimo, in je pri roki, ko jo potrebujemo. Kakšna je denimo kakovostna razlika med gospodom Bizjakom in obrambnim ministrom? Notranji minister se vsaj javno kot minister ne vtika v politiko, kar je tudi zelo dobro. Kljub vsemu pa moramo ljubeznivemu ministru obrniti x palec navzdol, ker s svojimi policaji še vedno ni uspel raz- _______ il Popolna zmešnjava Odveč bi bilo dokazovati napredno usmeritev skandinavskih držav in njihovo pomembno vlogo v mednarodnem življenju. Prav tako je popolnoma jasen naš interes pri razvijanju vsestranskega sodelovanja z njimi. Toda vprašljivo je, če sta zunanji minister in predsednik vlade ubrala pravo pot, ko sta vsak zase obiskala glavna mesta teh nordijskih držav in se ločeno pogovarjala s predsedniki vlad. 'v^iše: Jože Smole ■ ® Kaj si naši partnerji \jko mislijo o njunem poda-IrjJu kljuk na vratih premierah kabinetov? Ali to, da ima 'L zunanji politiki Lojze Pe-eno stališče, Janez Orešek pa drugo? Ali pa presto to, da v vladi v Slove- ni osnovne koordinacije, i^1 Se ne ve, kaj dela eden in ■,? 1 drug, in da predsednik (L ade ni poprej seznanjen ■^načrtovanimi obiski zuna-jly.a ministra? Ali pa, kar je j0,ui možno, da sta se njuna *ska v skandinavskih drža-]0k časovno ujela, ker sta si Pač hotela ogledati začeti, j zimskih olimpijskih iger • ^ujehammerju? jjji izjavah o pogovorih, ki sta \be-iarn imela, sta oba še pose-UP°udarila, da so »sogovorca P°dprli naša prizadeva-Za vsestransko vključeva-u Evropsko skupnost in ite ^nntnerstvo za mir’«. Pri 'jo Se zastavlja vprašanje, ali '^Predstavnikoma suverene ^Rnhlike Slovenije res treba , s t e do v ati? Menim, da si , 8!ah' Prosiačenjem samo L0lrn° pogajalske pozicije. aria se neprijeten obču-nie\ da smo navaden objekt 1 >}qs- narodnih odnosov, da je i!jua varnost odvisna izk-hp n° od drugih držav, ne pa vrsti od nas samih. Predati naše partnerje s prosjačenjem gotovo ni vrlina suverene države, ki mora biti enakopraven aktiven dejavnik v mednarodnih odnosih. • Tudi vse razprave (pogosto v duhu »globokega razočaranja«) o tem, zakaj nas NATO še ni vključil v svoj projekt »Partnerstvo za mir«, odkrivajo popolno zmedo. Kot da bi članstvo v tem projektu bila edina opcija naše mednarodne varnosti. Pri tem se pozablja, da je NATO s svojim projektom imel v začetku v mislih predvsem tiste evropske države, ki so bile članice Varšavskega pakta in so bile sestavni del sovjetskega voja-škopolitičnega bloka. Socialistična federativna republika Jugoslavija (in s tem tudi Slovenija) ni bila nikoli vključena v Varšavski pakt. Do njega je imela izrazito odklonilno stališče in je zagovarjala svojo samostojno mednarodno pozicijo in vodila politiko neuvrščenosti. Takšna ni bila v spopadu z državami članicami Nata. Da vodilni dejavniki v Natu razlikujejo med Slovenijo in državami, ki so bile vključene v Varšavski pakt, ni dokaz naše slabosti, ampak naše prednosti. Tako kot je velika prednost sosednje Avstrije njena politika nevtralnosti, ki jo vsi spoštujejo in - J ' ■ Zakritja moč izogniti, ker gre le za predsednika parlamenta, marveč zaradi tega, ker je to, kar počne civilna inicijativa, preprosto kaznivo. ^ j In ker gospod policijski mi- flli nister doslej ni dal od sebe še w nič drugega kot medel odgo- vor v parlamentu, glede preiskave namreč, se pač kar ponuja dvom o ministrovem nestrankarskem policajevanju. Saj je težko verjeti, da bi bila policija tako nesposobna, da ne bi mogla identificirati Civilne inicijative. Zato mora ljubeznivi gospod notranji minister pač sprejeti dvome, da se v policijski hiši vendarle kuhajo in valjajo določeni strankarski ali politični interesi, ki Civilno ipicijativo varuje pred zagovorom na sodišču. Verjetno zato, da bi se lahko še naprej oglašala in s tem vnašala v družbo maniro anonimnega obdolževanja, ki seveda zelo spominja na stare čase, ko si je udba eno^ stavno izmislila obtožbe, ljudje pa so se morali braniti, čeprav so vedeli, da niso nič krivi; pa še obsojeni so bili. Če bi kar povprek vpili o nesposobnosti policije, bi najbrž naredili veliko krivico vsem tistim, ki se spoznajo na policijski in siceršnji tovrstni posel. Zato ostane le močan sum, da policijsko sposobnost v tem primeru striže politika, le-ta pa se kuje vedno na vrhu. Za kaj res gre, se bo najbrž kmalu pokazalo, če se bo anonimni lov na čarovnice še nadaljeval pred nosom policije, bomo res lahko začeli razmišljati o politično opredeljeni in zato onesposobljeni policiji. To pa bo več kot slabo, Boža Gloda cenijo in ima zaradi nje posebno mesto v evropskih in svetovnih odnosih. • Popolna zmešnjava se je pokazala tudi pri obravnavanju najavljenega »odpoklica« ameriškega veleposlanika Al-lana Wendta v Sloveniji. Novinarska poročila in z njimi povezane špekulacije res niso bile na mestu in gotovo niso koristile našemu ugledu v svetu. Vprašljivo pa je, če so zares bili potrebni številni uradni demantiji in če je omenjenemu pisanju kazalo nameniti tako veliko pozornost. Pravi provincializem pa je izrečena trditev, da je bila naši državi s takšnim pisanjem povzročena nepopravljiva »zgodovinska škoda«. Slovensko-ameriški odnosi bi zares bili na zelo majavih temeljih, če bi bili odvisni od posameznega članka ali novinarskih špekulacij. • Največja zmeda pa se kaže v popustljivosti naših najbolj odgovornih dejavnikov do svojevoljnega avtokratskega obnašanja obrambnega ministra Janeza Janše. Če je točna trditev, daje mimo predsednika Republike in vlade že pred nekaj meseci začel v obrambnem ministrstvu gostiti kontaktno skupino ameriških častnikov, bi moral po vseh kriterijih evropske demokracije za to odgovarjati. Tudi to, da je naša javnost, na katero se tudi Janša pogosto sklicuje, zvedela za aktivno prisotnost ameriških častnikov šele pred nekaj dnevi, ni brez pomena. Veleposlaniki, ki so pri nas akreditirani, diplomati in vsi drugi tuji opazovalci našega notranjega dogajanja se verjetno čudijo tolerantnim odnosom do arogantnega nastopanja obrambnega ministra zoper vrhovnega poveljnika. Svojevoljno ukrepanje obrambnega ministra s popolnim ignoriranjem predsednika Republike, ki je po naši ustavi vrhovni poveljnik, po- meni grobo kršitev osnovnih norm delovanja v demokratičnih državah. In ne nazadnje, v nobeni državi s parlamentarno demokracijo obrambnemu ministrstvu še na misel ne pride, da bi napadal pravosodne organe, si izmišljal afere, udrihal po novinarjih in nenehno vodil svojo vojno zoper šefa države. Če predsednik vlade dr. Janez Drnovšek ne bo končno zbral dovolj poguma za ustavitev tega neodgovornega ravnanja omenjenega člana vlade, se bo zmešnjava pri nas še stopnjevala. V takšnih zmedah pa lahko pride do posegov zoper našo demokratično ureditev; in to bi, seveda, imelo tudi zelo resne nednarodne posledice. Piše: Martin Ivanič Prihaja računsko sodišče? Kaže, da je z računskim sodiščem podobno kot s tisto nekoč opevano svetlo bodočnostjo. Bližala se je in bližala, le prišla ni nikoli. V prihodnjih dneh naj bi zakon o računskem sodišču spet krožil v parlamentarni razpravi. Vendar stvar vzbuja nezaupanje. Zdi se, da ta ustanova smrdi tako vladi kot parlamentu oziroma političnim strankam. Da smrdi vladi, je jasno samo po sebi. Kjer vlada red in kjer ne sprejemajo zakonov zato, da bi državljanom metali pesek v oči, tam je namreč računsko sodišče strah in trepet za vse porabnike proračunskega denarja. Kajti smisel te ustanove^ je skrben nadzor ne samo nad strogo namenskim, marveč tudi nad varčnim trošenjem proračuna. Tako smo pri odgovoru, zakaj vzpostavitev računskega sodišča smrdi tudi parlamentu in strankam. Prvič vse (parlamentarne) stranke trošijo proračunski denar na podlagi števila mandatov. Drugič stranke trošijo proračunski denar v temeljnem parlamentarnem postopku. Že tu se z vso resnostjo postavlja vprašanje namenske in zlasti preudarne porabe denarja. Tudi zavoljo dejstva, da poslanci zaradi dominacije strankarskih koristi nad državnimi oz. nacionalnimi ne opravljajo zakonodajnega dela v skladu s potrebami nacije/države. Veliko raje ustanavljajo preiskovalne komisije, za delo v njih pa so posebej, dodatno plačani in nič jim ni pomembno, da s svojimi »preiskavami« ničesar ne dosežejo. Prav tako radi potujejo po tujini, se slikajo po dvoranah evropskih združenj in bebavo razkazujejo svoje proteze. O njihovih osnovnih plačah z vidika porabe proračuna ne kaže več zgubljati besed. Skratka, njihovo celotno trošenje denarja v parlamentarni dejavnosti je z več vidikov vprašljivo po namenu in racionalnosti. Končno je tu še vprašanje, kako naj se stranke glede zakona o računskem sodišču obnašajo kot potencialne nosilke izvršilne oblasti. Ene stranke sestavljajo vlado danes, druge imajo načeloma vsak hip možnost, da jo bodo sestavljale jutri. Vlada pa je po logiki stvari ključni »izvajalec« proračuna. Zato ne preseneča tisto, kar so komentatorji že ugotovili, da so namreč njena prizadevanja glede računskega sodišča usmerjena v to, da bi pravzaprav kontrolirala samo sebe. To pomeni, da vlada hoče, naj bi bila ta ustanova podrejena njej. Ker se, kot rečeno, lahko vsaka stranka danes ali jutri znajde na vladnem stolčku, so seveda ta hip opozicijske stranke v hudem precepu, za katero možnost naj glasujejo. Danes mora opozicijska stranka nagajati vladi, toda kaj bo, če bo sprejet takšen zakon, po katerem bo računsko sodišče avtonomno nadziralo vlado, jo morda celo zrušilo, in bo opozicijska stranka postala vladna? V tem kaže vsa perverznost strankarsko determinirane državne politike in zavoljo tega trpi celotno narodno gospodarstvo, pravzaprav vsa država, veliko škodo. Priznam, da v podrobnosti ne poznam stališč posameznih strank do vloge in avtonomnosti računskega sodišča. Vendar sem do vseh zadržan. Kajti nobena še ni prišla pri tej pomembni zadevi na dan z jasnimi kartami in razločno povedala, da podpira radikalno varianto, po kateri naj sodišče avtonomno nadzira namenskost in varčnost trošenja proračuna, da naj bo sestavljeno povsem strokovno, politični vpliv pa naj bo določen na tak način, da bo imela močno vlogo vsakokratna opozicija, itd. Vse to pojasnjuje, zakaj prepotrebnega zakona oz. ustanove po tolikšnem času še nimamo, zakaj vsak osnutek v razpravi raztrgajo in zakaj traja toliko časa do izboljšane inačice. Nikomur, ki si polni trebuh na proračunu, ni do tega, da bi to zlatonosno kuro zaklal. Javnost, ki je v celotni zadevi navadna molzna krava, pa ostaja po zaslugi izprijene politike (in seveda svoje naivnosti, da se ne spravi tudi nad svoje politične prvake, temveč po njihovih navodilih bebavo laja le na strankarske nasprotnike!) v popolnoma absurdnem položaju. Ne le da ne more nič vplivati na to, da bi enkrat dosegli kaj podobnega kot v ZDA, kjer predsednik že sedaj državljanom na domove pošilja osnutek proračuna za leto 1995. Še huje je, da se država skrajno dvolično izmika temu, da bi vpeljali normalne instrumente nadzora nad trošenjem velikanskega denarja, ki ga politiki oz. državniki dobesedno razmetavajo v milijonih. Obenem pa ta državnopolitična oblast, kajpak v prvi vrsti predsednik vlade, delovne ustanove izsiljuje s kolektivnimi pogodbami, pri katerih tarifnem delu pogojuje sporazum z nekaj stotaki ali v najboljšem primeru s tisočakom ali dvema. To je nepopisano pokvarjeno ravnanje, ki bi kdaj pa kdaj tudi pri nas terjalo kakšno splošno stavko. A kaj ko so sindikati pri nas še vse predaleč od tiste enotnosti, ki jo narekujejo »strateška« vprašanja! Tako lahko rečemo, da računsko sodišče res prihaja, vendar ne čez Karavanke, marveč čez Balkan. Knjiga, ki razkriva ozadje ob sprejemanju lokalne samouprave Naročite jo pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, po telefonu (061) 321-255 ali telefaksu (061) 311-956 17. februarja 1994 SEDEM DNI V SINDIKATU SVOBODNI SINDIKATI NE PRISTAJAJO NA ZNIŽANJE PLAČ Svet ZSSS je na seji 16. februarja obravnaval in potrdil delovno gradivo »Podlage za pogajanja o socialnem sporazumu«. Svet je tudi sklenil, da bo vztrajal pri že sprejetih stališčih o novi tarifni prilogi splošne KP za gospodarstvo. Delovno gradivo o socialnem sporazumu, ki ga je pripravila na prejšnji seji imenovana delovna skupina svobodnih sindikatov, ima nekaj zanimivih novosti, drugačnih kot v že znanih gradivih o socialnem paktu. Svobodni sindikati predlagajo, naj socialno premirje v imenu delojemalcev podpišejo ne samo sindikalne zveze in konfederacije, ampak tudi vanje povezani sindikati. Socialni sporazum naj bi veljal do konca leta 1994, vendar naj bi kljub temu temeljil na trajnem socialnem partnerstvu. Po teh načrtih bi Slovenija dobila poseben tripartitni ekonomsko-socialni svet. Ta bi bil sestavljen iz enega števila predstavnikov vseh treh socialnih partnerjev. Ekonomski socialni svet bi obravnaval vse zakone, ki zadevajo položaj delojemalcev, preden bi o njih odločala vlada. Svet bi se sestajal najmanj enkrat mesečno in redno ocenjeval uresničevanje socialnega sporazuma. Za njim mora stati poseben zakon, ki naj ga državni zbor sprejme po hitrem postopku. Člani sveta so menili, da je eden od glavnih ciljev socialnega sporazuma zmanjševanje števila nezaposlenih. V pogajanjih bodo zagovarjali znižanje nezaposlenosti s 15 na 12 odstotkov oz. na največ 125 tisoč. Svobodni sindikati bodo pred sklenitvijo socialnega sporazuma zahtevali tudi že večkrat omenjene zakone: o delovni inšpekciji, delovnih in socialnih sodiščih in KP. Od države zahtevajo ratifikacijo konvencije MOD št. 154 o kolektivnih pogodbah, št. 168 o pospeševanju zaposlovanja in št. 173 o pravicah delavcev in sol-ventnih delodajalcev. Svobodni sindikati bodo zahtevali tudi spremembo zakona o zajamčenih plačah, po katerih bodo določene najnižje plače v tolarjih, in to tolikšne, da bodo delavcem omogočale normalno preživljanje. Po razpravi je svet imenoval novo pogajalsko skupino, v kateri bodo: Dušan Semolič, Albert Vodovnik, Metka Roksandič in Drago ŠČernjavič. O pogajanjih za sklenitev nove tarifne priloge splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo je poročal Brane Mišič. Svetu je predlagal, naj ponovno razmisli o izhodiščni plači za prvi tarifni razred v višini 32.000 brez »diskonta«. Mišič je omenil tudi možnost odpovedi splošne KP, s čimer bi svet ustvaril boljše možnosti za podpis panožnih KP. Člani sveta so enotno menili, da ne morejo razpravljati o znižanju svojih zahtev, kot so jih sprejeli na prejšnji seji. To pomeni, da svet vztraja pri 35.548 tolarjih kot izhodiščni plači za prvi tarifni razred brez »diskonta«. Zelo jasno stališče o tarifni prilogi je povedala Metka Roksandič. Omenila je možnost odpovedi splošne KP z 31. 12. 1994. V tem času bi si sindikati dejavnosti lahko priborili nove panožne kolektivne pogodbe. Roksandičeva je k temu dodala, da zbornica zdaj zadnjič podpisuje KP in da rešuje le svojo kožo, ker jo bo že jutri nadomestilo novo združenje delodajalcev. Nasprotnega mnenja so bili nekateri člani sveta, med katerimi moram omeniti Poldeta Očka, Valterja Jordana in Cirila Ureka. Kolege so opozarjali, da mora vsakdo malo popustiti, sicer se o kolektivni pogodbi ni mogoče pogajati. Tudi nekateri drugi člani sveta so dejali, da je splošna KP kar dobra podlaga za podpis panožnih KP. Po polemični razpravi je svet sklenil, da plače ne smejo biti nižje, kot jih določa še veljavna tarifna priloga iz lanskega leta, in zato vztrajajo pri vsaj tolikšnih plačah brez možnosti zniževanja. S tem svojim sklepom bodo svobodni sindikati seznanili partnerje iz gospodarske zbornice in kolege iz drugih sindikatov. Za pogajanja je pooblaščena dosedanja delovna skupina, ki naj se po potrebi sestaja s predsedniki in sekretarji gospodarskih sindikatov. Če bo potrebno, pa se bo svet ZSSS o tej zadevi sestal takoj, ko bo kaj novega. F. K. Na potezi je vlada Svobodni sindikati so torej ponudili svoj predlog socialnega sporazuma. Iz njega veje temeljno pričakovanje - da bi ta ljuba vlada enkrat partnerstvo vzela resno in s sindikati tudi sodelovala. Ne zgolj z metodo ultimatov! Predlog vsebuje pravzaprav trinajst ciljev. Prvi, ki je celo predpogoj za sklepanje sporazuma, je dosledno spoštovanje panožnih kolektivnih pogodb, ki jih skušajo zdaj blokirati. Potem zmanjševanje nezaposlenosti, pravna varnost delavcev, cena dela, razbremenjena z manjšimi davki in prispevki, največ 13 odstotna inflacija ob koncu leta... Med pomembnimi cilji, ki je hkrati kajpak zahteva, je enakomerna porazdelitev bremena. Izraža se v tem, naj plače vseh zaposlenih, tudi poslancev in menežerjev, delijo skupno usodo eskalacijske klavzule! In gotovo ena ključnih zahtev - naj končno država, ko se pojavi kot delodajalec, spoštuje zakone, ki jih sama sprejema. Vsaj ona! C . B. ZAKAJ JE DRŽAVNI SEKRETAR ČRTAL REPREZENTATIVNE SINDIKATE Državni sekretar dr. Janez Zajec je 15. februarja sprejel odločitev o črtanju dveh najbolj reprezentativnih sindikatov s seznama podpisnikov kolektivne pogodbe za zdravnike in zobozdravnike. Gre za samostojni sindikat zdravstva in socialnega varstva in za sindikat zdravstva in socialnega skrbstva, ki je povezan v ZSSS. Treba je povedati, da so zdravniki in zobozdravniki včlanjeni tudi v ta dva sindikata. Državni sekretar je torej s svojim sklepom ugotovil, da je poklicna kolektivna pogodba za zdravnike in zobozdravnike veljavna že s podpisom FI-DES-a. Prizadeti sindikati javno protestirajo zoper odločitev državnega sekretarja. Erih Šerbec je svojo protestno izjavo in ultimat poslal tudi predsedniku vlade Janezu Drnovšku. Šerbec zahteva takojšnjo razveljavitev odločitve državnega sekretarja, ker je ta v nasprotju z zakonom o reprezentativnosti sindikatov. Če gospod Zajec te zahteve ne bo upošteval, bo sindikat dokazoval svojo legitimnost tudi s stavko. Zanjo je skupaj s sindikatom Zdravstva in socialnega varstva zbral 18 tisoč podpisov. Stavka bo trajala do izpolnitve zahtev. Protestne izjave sta poslala tudi sindikat zdravstva in socialnega varstva in sindikat SVIZ-a. Z njimi so solidarni tudi drugi negospodarski sindikati. V izjavo SVIZ-a je Vladimir Tkalec napisal, da se je vlada odločila za poklicno KP, čeprav zanjo ni zakonske podlage. Tkalec očita vladi tudi namerno zavlačevanje pogajanj za novo KP za celotno dejav- nost zdravstva in socialnega varstva. SVIZ načrtuje celo stavko, s katero bo vlado skušal opozoriti na nelegalno ravnanje. Sporna odločitev državnega sekretarja je nedvomno posledica ravnanja obeh omenjenih reprezentativnih sindikatov s področja zdravstva, ki sta od ministrstva zahtevala, naj pred podpisom pogodbe za zdravnike podpiše širšo panožno KP za zdravstveno dejavnost. Po našem mnenju je dr. Zajec hotel s svojim ravnanjem izpolniti vladino obljubo zdravnikom in zobozdravnikom in pogodbo uveljaviti kljub opozorilom na nezakonitost. Nezakonitost je nedvomna, saj je državni funkcionar izločil najbolj reprezentativne sindikate s področja zdravstva. Prepričani smo, da odločitev o črtanju dveh sindikatov ne sme obveljati. Oba sindikata bosta po potrebi svojo legitimnost dokazovala tudi z več kot utemeljeno stavko. Ob zapletu, ki ga je povzročil dr. Zajec, pa bi bilo prav, da vlada še enkrat razmisli o utemeljenosti posebne poklicne pogodbe za zdravnike in zobozdravnike. Vztrajanje pri tej pogodbi lahko že v nekaj tednih pripelje do posebne pogodbe za medicinske sestre. Takšen način urejanja plač v zdravstvu pa se lahko v kratkem času uveljavi tudi za številne druge »posebne« poklice zaposlenih v negospodarstvu. Zanimivo je, da za prav vse delavce negospodarstva vlada še naprej načrtuje splošno kolektivno pogodbo, zakon o razmerjih plač in tudi zakon o javnih uslužbencih. F. K. DRŽAVA JE SOODGOVORNA ZA POLOŽAJ DELAVCEV NAFTE Leto 1993 je Nafta iz Lendave končala z izgubo, ki postavlja vprašaj za obstoj podjetja. Razen o sanaciji finančnega položaja pa je čimprej treba odločiti tudi o novi rafineriji in drugih programih podjetja. Delavci so 80-odstotne plače k sreči dobivali v roku in ni bilo vzrokov za sindikalni pritisk. Povprečne izplačane bruto plače so bile tolikšne kot v elektrogospodarstvu in so menda znašale več kot 95.000 (bruto). Kljub temu pa sindikat delavcev energetike-(SDE) po besedah njegovega sekretarja Iva Migliča že ves čas sodeluje v reševanju posameznih problemov. Miglič pravi, da SDE po potrebi posreduje na pristojnih ministrstvih. To je potrebno, ker je politika cen naftnih derivatov v pristojnosti vlade oz. ministrstva. Izguba Nafte je prav zato v precejšnji meri posledica politike, ki jo vodi vlada R Slovenije. V Lendavi trenutno stoji tudi tovarna Meta- nola, ki ne zmore previsokih cen vhodnih surovin. Slovenska lesna industrija menda Nafti dolguje več kot 12 milijonov dolarjev. Ivo Miglič misli, da je državna oblast predolgo odlašala z odločitvijo o predelavi nafte v Lendavi. Slovenija namreč še nima strategije razvoja energetske politike. Kljub temu je minister Maks Tajnikar nedavno v Lendavi izjavil, da se naj podjetje obnaša podjetniško in naj o novi rafineriji razmišlja samostojno, brez pomoči in garancije države. Dejal je tudi, da bo bencin iz Lendave Slovenija kupovala le, če bo po ceni in kvaliteti konkurenčen uvoženemu. Delavci in šefi Nafte vedo, da lahko o novi rafineriji razmišljajo samo v povezavi s Petrolom. Pred odločitvijo o naložbi pa morajo razčistiti lastninsko vprašanje. Po eni od verzij lastninjenja naj bi rafinerija, skladišča in raziskave prešle v javno podjetje. Po drugi verziji, ki jo je razgrnil minister Tajnikar, pa naj bi bila rafinerija Ivo Miglič, sekretar SDE prepuščena zasebnemu podjetništvu. Zdi se, da se mora o tem, kaj je pravilno, odločiti vlada oz. za to pristojne republiške institucije. Vodstvo Nafte, na čelu z direktorjem Milošem Ušlajem se je zaradi plačilnih težav in drugih nejasnosti odločilo za zmanjševanje proizvodnje. Nadaljevanje takšne politike bi pripeljalo do zapiranja rafinerije in do ukinitve večine od 870 delovnih mest. Že sedanja raven proizvodnje pomeni, da je odveč polovica delavcev Nafte. Ivo Miglič meni, da v razmerah, ko država drži roko nad cenami naftnih derivatov in drugih izdelkov, vodstvo Nafte ne more odločati povsem samostojno in skladno s podjetniškimi načeli. Prav zato se po Migličevem mnenju država ne more izogniti skrbi za razrešitev položaja Nafte in za njen razvoj. Vlada je dolžna skrbeti tudi za materialno in socialno varnost delavcev. Miglič pa k temu dodaja, da se spreneveda tudi direktor Nafte Miloš Ošlaj. Ta namreč ne izvaja dogovorov in nerešene probleme večkrat vrača nazaj v Ljubljano. Tako v Lendavi kot Ljubljani se govori o možnosti Naftinega ste- Pogajanjem o aneksu /I kolektivni pogoiilti za negospodarstvo ob robS Ko je pogajalska skupina sindikati ugotovila, da so pogajalske možno! ^ z vladnimi pogajalci izčrpane, je pat ^ firala aneks h kolektivni pogodbi 'časj sprejela skupno izjavo (glej okvirček} (jje Vlada je junija 1993 pristala na d ločbo veljavne kolektivne pogodbe iSq ^ negospodarstvo, po kateri se razprai !jev o tarifnem delu te kolektivne pogodH^ prične ob pripravi vsakoletnega prot ^ čuna. Kljub takemu dogovoru je vlai 0 ^ v proračunskem memorandumu dol čila 27.000 tolarjev izhodiščne plače ga poslala v sprejem državnemu zbodprj. Vlada sindikatom negospodarstva sploh ni omogočila soS^ lovanja v pripravi memoranduma in jih je torej izigrala, i' smo se začeli pogajati o kolektivni pogodbi, pa so vlad pogajalci vztrajali, da o teh številkah ne morejo razpravljal» ker je memorandum sprejel državni zbor. 0 n: Sel :r jv nivnivji tAimujiii djjivjVL u,r č.uuiti i, 'LITOSTROJ SE IGRA TUDI S ŠOLAJOČIMI SE DELAVCI Litostrojeve družbe so spomladi leta 1991 nekatere za-casno presežne delavce napotile na dokvalifikacijo. Sklepe 0 napotitvi na šolanje iz dela SP takratni direktorji uteme- jjjijjevali s kadrovskimi potre-. tiami. Z vsemi delavci je Lito-stroj sklenil posebne pogodbe “j0 Študiju iz dela. Delavci so se “bvezali, da bodo šolanje kon-cali do 31. decembra 1993 in Pridobili izobrazbo V. stopnje. čas šolanja jim je pogodba [ Priznavala nadomestilo OD, “el stroškov prevoza, stroške Prehrane in stroške za učno Jladivo. Delavci so se zave-j^ali, da bodo študij končali ^ predvidenem roku. Tisti, ki 1 po uspešnem šolanju odklo-jtiH zaposlitev v Litostroju, bi ^Jkirali podjetju povrniti stro- šolanja. V posebnem ra-rfl( JTedu nekdanje litostrojske \Jrednje šole se je zbralo 38 de-pvk in 3 delavci. Generalni v Jirektor Jože Duhovnik je ta-w ^at javno hvalil, da je ta ra-rfl( žred Srednje ekonomske šole oijP°sebej humana oblika skrbi xfl delavce. Šolarke iz dela se L/Pominjajo, da so pozirale celo za posebno TV oddajo, ki je prikazovala skrb za Litostrojeve delavce. Vse napotene delavke na šolanje seveda niso zmogle učnih naporov. Ko se je bližal rok za zaključek šolanja, so se o svojih problemih pogovorile tudi z dr. Jožetom Duhovnikom. Po tem pogovoru je Litostroj pripravil aneks k prvotnim pogodbam o študiju iz dela in rok za zaključek podaljšal za dva meseca. Po tej dodatni pogodbi pa jim za letošnji januar in februar pripada le zajamčeni OD, vsi regresi pa se ukinejo. V aneksu k pogodbi piše, da bi tiste delavke, ki 28. februarja ne bi dokazale uspeha, naslednji dan dobile sklep o prenehanju delovnega razmerja s 6-me-sečnim odpovednim rokom. Šolajoče se delavke pravijo, da so hodile v zahtevno šolo z zavestjo, da si s tem odpirajo možnosti za nadaljevanje dela v Litostroju. Zadovoljne so, ker je Litostroj ves čas šolanja izpolnjeval pogodbene obveznosti, pri čemer mu je pomagalo tudi ministrstvo za delo. oj IZ LJUTOMERA NAD KOLEKTIVNO POGODBO V intervjuju v zadnji številki DE je Marko Milič, sekretar krajevnega sveta ZSSS v Ljutomeru, uvrstil tamkajšnji obrat Mure med najboljša podjetja v občini, kjer zaposleni prejemajo plače »skoraj po kolektivni pogodbi«. V petek, ko je izšla DE, pa je v pisarni Marka Miliča že zS°daj zjutraj zapel telefon. Vodilni iz Mure so mu, kakor nam je sporočil, povedali, da imajo zaposleni v ljutomerski Muri plače celo nad kolektivno pogodbo. Tako je bila v tem Murinem obratu v januarju letos povprečna bruto plača 71.839 tolarjev, v lanskem 4etu pa je povprečna bruto plača dosegla 64.856 tolarjev. Marko Milič nas je naprosil, naj ob njegovem pojasnilu objavimo tudi ta podatek, saj je lahko v spodbudo tudi drugim ljutomerskim podjetjem. To smo z veseljem storili, saj si lahko samo želimo, da bi bilo v Ljutomeru in po vsej Sloveniji čimveč takšnih Podjetij, v katerih delavci in menedžerji dobro delajo, v katerih imajo plače nad kolektivno pogodbo in v katerih vsi skupaj prebirajo tudi DE - in to takrat, ko je še »topla«. TK OtVJESCKAO MKS Dl', SE ONE M \ NEV 8 IN 12 VJRO 2a28S1'E KftBROOSKl SU11B1 R0D.IE1J8 1.1T081 ROi HOUJING X8RM)1 MROCUVt SNuE?K O PRENEM8NJS DS-VOTNEtS, RHNERIO S PtmtUJVlOO VSEH Sl ROSHOV IH NfsSI 8'_E SKOBE 0 KOLIKOR SE NE BOSTE OSEBNO 0EL0S1L1 BOKO SKLEP OBJAVILI NA OSLASN1 BEŠKI S CINER SO VROČITEV OPRAVLJENA LITOSTROJ H0L01NB KhOROVSKA ELVISA Kljub vsemu temu so številne delavke zamujale z izpiti in tudi šola je zamujala z nekaterimi predavanji. Tako so se predavanja namesto v decembru končala šele v januarju. Če premislimo, torej nobena delavka ni mogla opravljati zaključnega izpita v prvotno določenem roku. Delavke, ki se šolajo iz dela in ki skrbijo tudi za svoje družine, so prepričane, da mesec februar ne zadošča za pripravo na uspešen zaključni izpit. V februarju bi moralo 12 delavk opraviti še nekaj zaostalih izpitov. V tem položaju je Litostroj zadnji dan januarja dvajsetim najmanj uspešnim šolarkam prekinil pogodbo, češ da niso izpolnjevale svojih obveznosti. Sklepi za posamezne delavke so bili obešeni kar na oglasne deske. Delavke pa so povabili, naj pridejo v podjetje in zadnji dan januarja podpišejo izjave, po katerih bi že naslednjega dne bile vržene na cesto brez odpovednega roka. Te izjave so lahko prebrale pri kadrovskem referentu Marjanu Žvanu. V njih je menda pisalo, da bodo morale Litostroju vrniti vse, kar so prejemale po pogodbi o šolanju. Firmi naj bi povrnile tudi nastalo škodo. S podpisom izjave pa bi se delavke odpovedale celo pravici do pritožbe. O vsem tem je Dnev- nik objavil 10. februarja članek o čudnih igrah z Litostrojevimi delavci.^Nanj se je omenjeni Marjan" Žvan, dva dni kasneje odzval z odmevom »Ne gre^za igro«. Litostrojev šef za Kadrovsko politiko trdi, da/še bo zaradi poraznega zaostanka v šoli lahko 1. marca le enajst delavk prijavilo na zaključni izpit. Litostroj je pogodbo prekinil le tistim šolajočim se delavkam, ki imajo od 5 do 14 neopravljenih izpitov. Žvan trdi, da je Litostroj ponudil šolajočim se delavkam, naj same prostovoljno prekinejo pogodbo in se s tem izognejo posledicam neizpolnjevanja študijskih obveznosti. Ali imajo prav delavke ali Marjan Žvan, je hotel razčistiti tudi Marjan Pirc, predsednik SKEI Koncerna Litostroj. Tako kot delavkam je Žvan tudi njemu omogočil le branje sporne izjave v svoji pisarni. Tudi mi trdimo, da gre za nepoštene igre z delavkami, ki so se šolale iz dela. Aneks k pogodbi o študiju velja za vse delavke do 28. februarja in ga Litostroj ne bi smel enostransko prekinjati. Vse »šolarke« imajo pogodbo o delu za nedoločen čas. Na delovno mesto so razporejene skladno z izobrazbo, ki so jo imele pred začetkom šolanja. Imajo torej delovna mesta. Takšne delavke in delavce pa bi Litostroj odpuščal le po potrjenem programu ugotavljanja presežnih delavcev. Koncern Litostroj se je očitno hotel delavcev rešiti na cenejši način in po poti, ki je vse prej kot zakonita. Ne v pogodbi ne v njenem aneksu ni nobene določbe, ki bi Litostroju dajala pravico do enostranske prekinitve na škodo delavk in s prenehanjem delovnega razmerja. Takšno sklepanje pa lahko dodatno utemeljimo tudi s poskusi prekinitve delovnega razmerja 12 delavkam, ki še imajo možnost opraviti zaključni izpit v predvidenem roku. Tudi te delavke so dobile več telegramov. V posebnem okvirju objavljamo faksimile telegrama, v katerem piše črno na belem, da gre za prenehanje delovnega razmerja s povrnitvijo stroškov in škode. Te delavke so kasneje dobile še dopis, s katerim jim Litostroj po 1. marcu ponuja zaposlitev do 20. aprila, to je do drugega roka za opravljanje zaključnega izpita. Ce šolanja do tega roka ne bi končale, bi jim prenehalo delovno razmerje, Litostroju pa bi morale plačati stroške šolanja. Brez zlobe lahko zapišemo: »Vse prej kot humana skrb za delavce.« Franček Kavčič Malo za šalo, malo. PRAVLJICA O MARGARETI IN MAGDALENI Pred dnevi je iz Maribora kakor strela z jasnega švignila v svet novica, da je njegova županja Magdalena Tovornik predlagala vodstvu mariborske univerze, naj podeli častni doktorat bivši predsednici angleške vlade in nekdanji voditeljici tamkajšnje konzervativne stranke Margaret Thatcher, znani tudi po vzdevku »železna lady«. Pridobila si ga je med drugim tudi zaradi tega, ker je z železno roko ukrotila razvajeno delavstvo na otoku, naj pridno dela in služi kapitalu. .S— Kolegij rektorata Univerze v Mariboru, ki je bil že od nekdaj pokončen v odnosu do lokalne politike, je tudi tokrat pokončno županjin predlog podprl!!! Vest o tem dogodku je v hipu obkrožila svet. Poleg lokalnih časnikov so o tem poročale tudi največje svetovne tiskovne agencije. Londonsko časopisje je novico prineslo na prvih, kvečjemu drugih straneh. Ameriški tisk in televizija, ki sta, kakor je znano, že dolgo naklonjena »železni lady«, pa je vest o časti, ki utegne doleteti priljubljeno Meggy v Mariboru, objavil med najbolj udarnimi vestmi. Ko je za novico izvedela britanska kraljica Elizabeta, je nemudoma poklicala Margareto in vzkliknila: »Draga Maggy! Čestitam, uspeli sva! Poleg naslova angleškega lorda, ki sem ga tebi in vsem tvojim potomcem podelila jaz, boš odslej tudi mariborska doktorica znanosti. To je čast za vse naše kraljestvo. Maggy, mi dovoliš, da te skupaj s svojo kraljevsko častno stražo spremljam na poti v Maribor?« Bivši ameriški predsednik Ronald Reagan je novico izvedel na svojem ranču. Poklical je Tahtcherjevo in ji dejal: »Draga Margaret! Mislim, da priznanje prihaja o pravem času, saj zadnje čase konzervativna politika tako v ZDA kakor Veliki Britaniji doživlja krizo. Podpora iz srednjeevropskih univerzitetnih krogov je v tem trenutku za vse nas velikega pomena, zato smo s tabo, Maggy.« Svojo predhodnico je po telefonu poklical tudi sedanji angleški premier in vodja konzer-vativcev John Major. »Draga Margareta, tako kakor vedno doslej še sedaj utiraš pota naši zunanji politiki. Tvoj častni doktorat na sloviti mariborski univerzi nam bo odprl vrata širšega sodelovanja s tem častnim mestom, ki se je kot prvo in edino v Evropi razglasilo za univerzitetno mesto. Tam je, tako si predstavljam, en meščan pametnejši od drugega: skratka, sami doktorji za čast.« Vest pa je dosegla tudi šefa županjinega predvolilnega štaba za lokalne volitve. Takoj je skočil k telefonu: »Draga Magdalena! Čestitam! Vedno znova se čudim tvoji domiselnosti in občutku za pravo mero. Prav rad bi videl, kako bodo zijali tvoji protikandidati za mariborskega župana na lokalnih volitvah, ko se boš v svečani dvorani mariborskega Rotovža pojavila med slovito Margaret Thatcher in angleško kraljico? Samo na to pazi, draga Magdalena, da na koncu tvoje genialne ideje ne bodo, kakor običajno, za svoj imidž zopet izkoristili republiški veljaki iz Ljubljane. Saj veš, pomembni republiški politiki in ministri prihajajo v štajersko metropolo najraje, kadar so v mestu kakšne pomembne prireditve. V tem primeru bo okoli Maggy in angleške kraljice takšna gneča, da se ji ti s svojimi Mariborčani še približati ne boš uspela...« Podravski sindikati svoj telegram podpore še kujejo. Ni dvoma, da bo poln navdušenja. Metka Roksandič je menda Magdaleni že obljubila v stavkovnih bojih prekaljene delavske straže. Kdo, če ne navdušeno mariborsko delavstvo, bo svoji Magdalene! utrlo pot do priljubljene Maggy?! Miha Ropar A 9* di ^nosov sindikat ne bo /^popuščal '"vT---------------- I *•> st. 6, 10. 2. 1994 it H, poslovni sistem Mercator da ni nobenih razlogov za it te7.enienega članka, da je »...v in-()4to*Su Poslovnega sistema Merca-^raviti Nanos v stečaj, potem ^ili njegovem pogorišču posta-i pn°vo firmo.« ^nv°s^ovni sistem Mercator se je l) odločil sanirati položaj .ho^tju Mercator-Nanos Poli \L a' ®re za središče, od koder if hr Poslovni sistem Merca- y\r svoje dejavnosti na Pri- tor s^ern- Poslovni sistem Merca-df ^ nobenem primeru ne more lt\ postopka, na kakršnega članek. Gre za ugled Po-feerQ e®ra sistema Mercator, ki na-v prihodnjih tednih in me-if1^ ja. svoje lastninjenje opraviti r^eijj.njrn razpisom prodaje svojih (mtf; c,vk?er računa na nekaj de-l^Hsta0c. delničarjev. Poleg tega eKJfto med Poslovnim siste-^iteh-ercator in njegovimi doba-korektni poslovni odnosi. ^ šel lahko le na njihov n lTl kakršnokoli vzpostavlja-,S^e9a X>e fiTTne na pogorišču seda-fii bii podjetja »Nanos« sploh ne A Mogoče. Mercatorju je ve- je izražen v zaključku liko do ohranjanja dobrih stikov s svojimi dobavitelji. Poleg tega gre za delavce v podjetju Mercator-Nanos, ki imajo znanje in izkušnje ter mimo njih dejavnost v Postojni ni mogoča. Spraviti Nanos v stečaj pa bi pomenilo tudi določen del računov poravnati preko njihovih hrbtov. To zanesljivo ni namen Poslovnega sistema Mercator. V podkrepitev omenjenega navajamo, da je predsednik poslovodnega odbora Poslovnega sistema Mercator Kazimir Živko Pregl dne 21, januarja 1994 v Postojni osebno predstavil koncept sanacije podjetja Mercator-Nanos osemdesetim (vodilnim) delavcem omenjenega podjetja in sindikatom. Poleg tega PSM angažira svoje kadre, svoje programske izkušnje in znanje, v javnosti ustvarja zaupanje v Mercator-Nanos in nenazadnje tudi finačno prispeva k sanaciji omenjenega svojega podjetja. Na iniciativo PSM (ali predsednika PO) je bila tudi angažirana svetovalna organizacija ITEO. Nase je prevzel tudi dobršen del urejanja novih nabavno prodajnih odnosov med Mercator-Nanosom in dobavitelji. Lahko se zanesete, da Poslovni sistem Mercator tega ne bi počel, če bi imel za bregom kakršnokoli špekulacijo v zvezi s podjetjem Mercator-Nanos. Čvrst namen Poslovnega sistema Mercator je podjetje Mercator-Nanos ponovno spravili na noge! Zato ni nikakršnih razlogov za negotovost v zvezi z obstojem podjetja Mercator-Nanos. Ni razlogov, da bi »še vedno glodal črv dvoma«, o čemer govori omenjeni članek, in da bi še naprej krožile nepreverjene govorice o negotovi usodi Mercator-Nanosa. Mercator-Nanos je zašel v težave zaradi številnih objektivnih razlogov, o katerih govori tudi članek. Sedanji generalni direktor Mercator-Nanosa gospod Tone Černe je v preteklih dveh letih na podlagi sanacijskih programov uspešno deloval pri reševanju omenjene problematike. Zato tudi vnaprej vodi sanacijsko poslovodstvo. Res pa je, da reševanje problemov z vidika razvojnih potreb Poslovnega sistema Mercator ni teklo dovolj hitro: zato je Poslovni sistem Mercator kot enega od ukrepov predvidel tudi kadrovsko okrepitev poslovodstva v Mercator-Nanosu. O poslovodstvu v Mercator-Nanosu odloča Poslovni sistem Mercator, ki novemu poslovodstvu zaupa. Predlagamo, naj v Mercator-Nanosu vsi strnejo vrste okrog njega za čimhitrejše reševanje problemov. Poslovni sistem Mercator je na razpolago za morebitne dodatne informacije, ki bodo celovito osvetlile položaj v Mercator-Nanosu. Naš predlog je, potrudimo se vsi skupaj za čimhitrejše in čim uspešnejše reševanje težav, s katerimi se ubada omenjeno podjetje. Mag. Alojz Klemenčič namestnik predsednika PO PSM in predsednik upravnega odbora Mercator-Nanosa Nanosov sindikat no bo več popuščal MERCATOR-NANOS je eno tistih trgovskih podjetij, ki se je zaradi izgube dela podjetja v repu- bliki Hrvaški in relativno velikih izgub trgov v drugih južnih republikah bivše Jugoslavije, pa tudi zaradi denacionalizacijskih zahtevkov in občutno povečane zasebne iniciative trgovine v podeželskem okolju znašel v resnično izjemno težkem položaju. Obseg prodaje je v povprečju padel za 40 %, v ostankih bivše Jugoslavije smo izgubili 4 milijone tolarjev kvalitetnih sredstev, medtem ko so fiksni stroški poslovanja ostali na isti ravni. Razpoložljivi materialni resursi so ostali neizkoriščeni. Razmere so terjale takojšnje ukrepanje. Tako kot sicer v poslovnem svetu je bilo tudi v našem primeru možnih več poti. Po temeljiti presoji v podjetju, v katero so bili vključeni tudi sindiakti, smo se odločili za varianto sanacijskega programa, ki bi maksimalno upošteval socialno poanto, se pravi maksimalnega ohranjanja delovnih mest in humanega reševanja presežkov zaposlenih. Od skupno zaposlenih 996 v začetku leta 1992, ko smo pričeli izvajati sanacijski program, pa do objave zadevnega članka smo zmanjšali število zaposlenih za 311. Pri tem smo poskrbeli za predčasno upokojitev 16 delavcev, kar je podjetje stalo 7 milijonov tolarjev, 29 delavcev je prejelo odpravnine, kar je stalo podjetje 11 milijonov tolarjev, 275 delavcev pa je odšlo v zasebno iniciativo in druga podjetja, medtem ko imamo zaradi denacionalizacijskih zahtevkov 181 zaposlenih delavcev še nerešenih. Ob vsem tem nismo storili nobenega prekrška, ki bi delavce postavljal v slabši položaj. Sanacijski program je poleg zgoraj omenjenega segmenta obsegal tudi ekonomske, finančne in organizacijske ukrepe, ki jih novinar korektnp povzema, zato o njih v pričujočem odgovoru ne bi pisal. Da bi se izognili morebitnim napačnim ocenam oziroma zaključkom ob prebiranju omenjenega članka o razmerah v podjetju, pa bi na nekatere navedbe dodal naslednja pojasnila: - pomisleki in dvomi glede sestave sanacijskega odbora, ki jih novinar g. D. K. omenja na račun dela kadrov iz dosedanjega vodstva podjetja, so najbrže dobronamerni, in če se bo pokazalo, da v okrepljenem sestavu s strokovnjaki Poslovnega sistema MERCATOR in ITEO-ja ne bodo kos zastavljenim ciljem, bo upravni odbor podjetja primerno ukrepal. - Res je, da sta v teh za MERCATOR—NANOS usodnih časih zapustila barko dva vodilna delavca. Tako za .enega kot drugega zaposleni v podjetju natančno vedo za razloge. Zal je pozitivna zakonodaja do zasebne iniciative delavcev, zaposlenih v »družbenih« podjetjih, precej nekonsistentna, zato tega ne bom komentiral. - Glede delnih plač v bonih za mesec december in januar naj povem, da gre v našem primeru za varianto, po kateri so bili družbeni prispevki odvedeni in je 20-odstotni delež bonov zgolj poslovni ukrep za finančno konsolidacijo podjetja. Podobno je tudi glede stroškov prevoza na delo. Tudi te smo zmanjšali za 40% zaradi istih razlogov v skladu s kolektivno pogodbo. Ob koncu naj zapišem, da se z avtorjem zadevnega članka glede zahtevka po kvalitetnejšem informiranju delavcev in javnosti povsem strinjam. Nekaj smo v tej smeri že naredili, kot na primer: seznanili smo vse zaposlene v PS MERCATOR o sanaciji v INFORMATORJU METCATOR-ja, izdali smo posebno številko INFORMATORJA za vse zaposlene v MER-CATOR-NANOS-u, organizirali smo vrsto razgovorov z odgo-vommi delavci in poslovodnimi kadri, na pomoč pa nam je prišel tudi g. Dušan SEMOLIČ, predsednik ZSSS, ki je prisostoval sestanku izvršnega odbora omenjenega sindikata, iz katerega novinar povzema omenjeni članek. Prepričan sem, da pomisleki na račun Poslovnega sistema MERCATOR glede njegovih namer, da trenutno težak ekonomski položaj v NANOS-u izkoristi za likvidacijo le-tega, ne bodo imeli nikakršne realne osnove, saj je vodstvo PS že v tej fazi izvajanja sanacijskega programa MERCATOR-NANOS-u zagotovilo povečane plasmaje trgovskega blaga v celotnem sistemu MERCATORJA; finančna sredstva za tekoče poslovanje ter omembe vredno pomoč v kadrih na ključnih funkcijah izvajanja sanacijskega programa. Upam, da bodo moja pojasnila dodatno prispevala k objektivnemu informiranju javnosti o naših prizadevanjih za čimprejšnje izboljšanje gospodarskih razmer v podjetju M-NONOS in s tem tudi pozitivno vplivala na odnos do naših poslovnih partnerje. Lepo vas pozdaravljam! Anton Černe glavni direktor Mercator-Nonos d.d. Postojna 17. februarja 1994 H TE SEDEM DNI V SINDIKATU V GORNJI RADGONI »UMRLO« VEČ NOSILCEV RAZVOJA »V Gornji Radgoni je eden največjih problemov brezposelnost, saj je že 32,6-od-stotna,« nam je dejal Pavel Vrhovnik, sekretar gornjerad-gonskega krajevnega sveta ZSSS v območni organizaciji za Pomurje. V Gornji Radgoni je sedaj 8.486 aktivnih prebivalcev, od katerih je 5.717 zaposlenih, iskalcev zaposlitve pa je blizu 2.800. Brezposelnost v tej občini je tako veliko večja kot v Sloveniji in v pomurski regiji. V le-tej je bila brezposelnost konec lanskega oktobra 17,4-odstotna in je samo za malo več kot dva odstotka presegla republiško povprečje. »Z uvedbo stečajnega postopka v Elradu je delo in redno zaposlitev izgubilo 630 delavcev. Če k temu prištejemo še njihove družinske člane, je stečaj Elrada prizadel okoli 2000 ljudi, kar je okoli 10 odstotkov prebivalstva občine,« pojasnjuje Vrhovnik. »Izguba tako velikega števila delovnih mest v Gornji Radgoni je v sedanjih razmerah prava katastrofa.« Na srečo imajo v Gornji Radgoni tudi nekaj podjetij, ki uspešno poslujejo in so v svoji panogi nosilci gospodarskega razvoja tako v ob- čini kakor v regiji. Med najuspešnejšimi podjetji je zagotovo Radenska z okoli 1600 zaposlenimi. To podjejte, sestavljeno je iz več družb in veliko izvaža, ta hip blaži gospodarske in socialne razmere v tem delu Pomurja. Med uspešnimi podjetji v gornje-radgonski občini je tudi obrat Mure in še nekatera podjetja. Vendar spisek uspešnih ni zelo dolg. Današnje gospodarske in socialne težave Gornjerad-gončanov so v veliki meri posledica propada dveh podjetij. Eno izmed njiju je Avtorad-gona, ki je nekoč zaposlovala 1300 delavcev. Morala je v stečaj in na njenih ruševinah sta zrasla Arcont z okoli 170 zaposlenimi in Tam-Bus z okoli 85 zaposlenimi, tretji, Transport pa je moral ponovno v stečaj... Tako je v Gornji Radgoni sedaj veliko brezposlenih, veščih dela v kovinskopredelovalni industriji, vendar imajo v tej panogi le malo možnosti za ponovno zaposlitev. Drugi nosilec razvoja je bil Elrad, s področja elektroindustrije. Pred tremi leti je imel celo 1600 zaposlenih. Tudi mnnogi bivši Elradovi delavci, kvalificirani za delo v elektroindustriji, nimajo ve- liko možnosti za novo zaposlitev v svoji panogi v Gornji Radgoni. »Ogromno naših članov je sedaj brezposelnih,« pravi Pavel Vrhovnik. In ti so vse bolj oddaljeni od sindikalnega dela, saj se morajo mnogi ukvarjati z eksistenčnimi problemi. »Vendar jih ne smemo zapustiti.« V Gornji Radgoni pa je razočaranih tudi veliko delavcev, ki še redno delajo. Mnogi med njimi že dalj časa prejemajo plače, nižje od določenih s kolektivno pogodbo. Po odredbi slovenske vlade pa se jim razlika v plači do kolektivne pogodbe ne bo v celoti priznala v procesu lastninjena družbenih podjetij. »V marsikaterem podjetju se delavci počutijo opeharjene,« pravi Vrhovnik. Pavle Vrhovnik, diplomirani ekonomist, se v okviru ZSSS veliko ukvarja tudi s problematiko nagrajevanja. »Kadar pride do spora z vodstvi podjetij, poskušamo uveljaviti določila kolektivne pogodbe z dogovorom,« pravi. Verjetno tudi zato marsikdaj doseže, da vodstva podjetij vendarle prisluhnejo zahtevam delavcev. »Res pa je, da se ljudje bojijo za delovna mesta in za ek- sistenco, zato se šele v skrajni stiski odločijo za boj za svoje pravice,« pravi Vrhovnik. Poudarja, da je delavcem marsikdaj še težje v privatnem kakor v družbenem sektorju. »Povsod je tako. Tudi v Združenih državah Amerike in v zahodnih ekonomijah se delavci v privatnem sektorju težje odločajo za uveljavljanje svojih pravic zaradi strahu pre sankcijami.« Vendarle pa se sindikalisti v Gornji Radgoni ne dajo. Kljub vsem težavam si sedaj prizadevajo za ustanavljanje svetov delavcev v podjetjih. Zelo aktivno zastopajo tudi interese delavcev v pripravah postopkov lastninjenja tistih družbenih podjetij v Gornji Radgoni, ki kljubujejo krizi. Pavel Vrhovnik izhaja iz Radenske, kjer so se delavci že pred več kot desetimi leti pogajali z vodstvom podjetja o plačah, dnevnicah, kilometrinah, dopustih in drugih zadevah in v zvezi s tem pripravili vsako leto tudi takoime-novano sindikalno listo. Kdo ve, ali ni tudi soglasje med vodstvom in zaposlenimi eden od razlogov za uspešno poslovanje Radenske? Je mogoče kaj takega uresničiti tudi v gornjeradgonski občini? Velja poskusiti. Tomaž Kšela TURSKA VLADA NAPREDNEJŠA OD NAŠE Albert Vodovnik in Vladimir Bizovičar sta prejšnji teden obiskala kolege iz sindikata kovinarjev Turčije. Z njimi sta se dogovorila za redno sodelovanje. Kovinarji Turčije so obljubili, da bodo propagirali povečanje gospodarskega in trgovskega sodelovanja z našo državo. Vodovnik in Bizovičar sta bila gosta največjega sindikata Turčije, ki ima 170.000 članov. Njegova moč temelji tudi na članarini, za katero dajejo člani enodnevni zaslužek. Vodovnik pravi, da se je turška vlada odločila za sodelovanje s sindikati in jim tudi z denarjem pomaga pri graditvi objektov za oddih in rekreacijo. Ravna torej drugače kot slovenska oblast, ki si še na- prej prizadeva podražiti sindikalno premoženje. Turška država skrbi tudi za izobraževanje delavcev, ki ne zmorejo stroškov poklicnega šolanja. Vodovnik in Bizovičar sta kolegom iz Turčije predstavila interese slovenskega gospodarstva in nekaterih v Turčiji že uveljavljenih podjetij. Turški kolegi so jima obljubili pomoč pri pospeševanju živih oblik sodelovanja z našimi po- djetji, ki so nastale že v nekdanji Jugoslaviji. Med obiskom v Turčiji sta se Vodovnik in Bizovičar srečala tudi s kovinarskimi kolegi iz Madžarske, Makedonije, Azerbajdžana, Bolgarije, Kazahstana, Kirgizije, Moldo-vije, Uzbekistana, Romunije, Rusije, Tadžikistana, Turkmenije, Ukrajine in Belorusije. Vsem tem so turški kovinarji, ki jim predseduje Mu-stafa Ozbek, predlagali ustanovitev evropsko-azijske konfederacije kovinarjev, ki bi združevala več kot 10 milijonov članov. Vodovnik in Bizovičar sta jim povedala, da se je SKEI želel najprej vključiti v IMF in EME in da o novi povezavi, usmerjeni na sindikate bivše Sovjetske zveze, še niso razmišljali. Ugotovila sta tudi, da predlog nove povezave izhaja iz spremenjenih odnosov med delom in kapitalom na tem področju. Turčija očitno želi prevzeti dominacijo nad islamskimi deželami, ki so nastale iz nekdanje Sovjetske zveze. Sindikati vseh dežel, s katerimi sta se srečala, pa so pokazali interes za sodelovanje in pomoč SKEI, katerega vabijo, naj pomaga pri usposabljanju njihovih sindikalnih aktivistov. F K GORENJCI PREDNJAČIJO PRI SOUPRAVLJANJU Obdobje po spremembi političnega in gospodarskega sistema v devetdesetih letih je bilo nedvomno eno najbolj brezpravnih, celo anarhističnih v novejši zgodovini. Delavci so bili in so še v veliki meri odrinjeni od informacij in odločanja, čez noč so bili pahnjeni v mezdni položaj zgodnjega kapitalizma. V skupščinah in upravnih odborih, ki so nadomestili delavske svete, pa so, brez prisotnosti delavcev, direktorji menedžerji podjetja hkrati upravljalci in vodilni. V popolni odsotnosti nadzornih funkcij države so se v teh organih rojevali dvomljivi procesi, ki so imeli za posledico odtujevanje družbenega premoženja, nezakonite in nepoštene privatizacije, programirane stečaje, nezakonita odpuščanja delavcev in druge za delavce boleče »poslovne« odločitve. Da bi vsaj delno presegli takšno stanje, smo v Območni organizaciji ZSSS za Gorenjsko takoj po objavi in veljavnosti zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju pripravili operativni načrt aktivnosti sindikatov pri uvajanju in izvajanju zakona o družbah. Organizirani sta bili dve obliki izobraževanja. V njih je bila sindikalnim zaupnikom predstavljena vsebina zakona, predvsem pa konkretne naloge pri njegovem uveljavljanju in izvajanju. Organizirali smo vrsto delovnih razgovorov s sindikalnimi aktivi v podjetjih in vodstvi družb, kar je sodilo v okvir operativnih priprav za volilne postopke. Za širše seznanjanje z zako- nom smo skupaj z lokalnimi radijskimi postajami pripravili kontaktne oddaje, v redni mesečni sindikalni prilogi časopisa »Glas« pa objavili naše prispevke na to temo. Poleg aktivnosti za izvolitev sveta delavcev, in njihovo konstituiranje pomagamo tudi pri pripravah sprememb statutov družb, poslovnikov sveta delavcev ter sklepanju t.i. participacijskih dogovorov med svetom delavcev in vodstvom družb. Dosedaj so na Gorenjskem izvoljeni in konstituirani sveti delavcev v devetih večjih družbah, in sicer: Verigi Lesce, Plamenu Kropa, Iskri Otoče, Domelu Železniki, Co-roni Reteče, Rudniku Žirovski vrh, Almiri Radovljica, BPT Tržič in Nami Škofja Loka. V teh družbah je zaposlenih več kot 7 odstotkov vseh go- renjskih delavcev v gospodarstvu. V Kmetijsko gozdarski zadrugi v Škofji Loki in Tržiču pa so tudi že sprejeli sklep o izvolitvi sveta delavcev. V večini primerov so člani in predsednik iz članstva svobodnih sindikatov. Povsod kjer smo izvršnemu odboru sindikata in potem zboru delavcev predstavili pomen in način delovanja svetov delavcev, so bile volitve uspešno izvedene. Vodstvo družbe ni v nobenem primeru oviralo priprav in izvedbe volitev. Nujno je čimprej začeti usposabljati in izobraževati člane svetov delavcev. Ugotovili pa smo tudi, da se brez sindikata kot edinega predstavnika delavcev v podjetjih, zavodih in zadrugah ne bo nič premaknilo. Zakon namreč delodajalcem samim v tej zvezi ne nalaga nobenih aktivnosti. Predvsem od aktivnosti sindikalnih zaupnikov v podjetjih in strokovne pomoči sindikalnih central je odvisno, kdaj in koliko bo v posamezni družbi zaživelo sodelovanje delavcev pri upravljanju. Sandi Bartol Z PODJETIJ IN POSAMEZNIKI diki PUjl • SPLOŠNA KOLEKTIVNA POGODBA ZA GOSPODARSTVO s komentarjem Komentirata Gregor Miklič in Brane Mišič. Cena 950,00 SIT akc kati rriis Poe StV( h nav sko boe fen Se ■ • več avtorjev: MOJE PRAVICE NA DELOVNEM MESTU Delovno razmerje - Prenehanje potreb po delavcih - Posebno varstvo žensk, mat* V delavcev z družinskimi obveznostmi, mladine, invalidov in starejših delavcev - varst' (j-pravic delavcev - Varstvo pri delu - Pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarot1, 1 nja, za primer brezposelnosti, zdravstveno, socialno varstvo - Seznam služb pravf °9: pomoči. Cena 350,00 SIT Pro P/a. • Mira Becele Upr STANOVANJSKA RAZMERJA PO NOVEM ^ Priročnik za lastnike stanovanj in za tiste, ki bi to radi postali... Stanovanjski zal« pre s komentarjem in primeri praktične uporabe njegovih določil. Cena 520,00 SIT a/c • Bogdan Kavčič DELAVCI IN UPRAVLJANJE Participacija - vzroki, cilji, vsebina in moč, organizacijske oblike, prednost in kritiki evropski modeli participacije in kaj prinaša novi »Zakon o sodelovanju delavcev P1 upravljanju podjetij«. Cena 460,00 SIT I • Stane Uhan PLAČNI SISTEM V REPUBLIKI SLOVENIJI I Statistični podatki - Kritična raven - Evropske cene in balkanske plače - Izhodiš® -osebni dohodki - Kaj ve in misli vlada - Načrtovanje najnižje osnovne plače - Konkre® ^ predlogi - Podcenjeno znanje - Najvišje plače. Cena 400,00 SIT • Emil Rojc KARIERA KOT SPREMINJANJE Priročnik za podjetništvo in razvoj kadrov Cena 850,00 SIT • Več avtorjev SOCIALNA DRŽAVA Zbornik razprav za VARNOST, SVOBODO, SOLIDARNOST IN PRAVIČNOST Cena 600,00 SIT • Aleksej Cvetko ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE PO NOVEM Novi zakon o zdravstvenem zavarovanju - Razlage vseh sprememb in vseh prostovoljnega zavarovanja občanov. Cena 580,00 SIT • ZAKON 0 LASTNINSKEM PREOBLIKOVANJU PODJETIJ IN SINDIKATI p torj; žef Poč *asi PStE felr Dej r bori c P0Q 'pon bon Pzrr oei^ obič še ^ia. 3stn lrhaj T Zakon o lastninskem preoblikovanju podjetij - Uredba o pripravi programa preoblikovi herr nja in o izvedbi posameznih načinov lastninskega preoblikovanja podjetij - Ure^ (jjs-o metodologiji za izdelavo otvoritvene bilance stanja , p c Razlage: mag. Tone Rop, Gregor Miklič, dipl. oec. Radovan Tesiič in dr. Ale^ 0rl Znidaršič-Kranjc. Cena 1.800 SIT • KOLEKTIVNA POGODBA ZA NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI V REPUBLIKI SLOVENIJI S KOMENTARJEM s feni stav skei Prhi Povi obs. Priloge: Sl*, Peg ■ Kolektivna pogodba s stališči komisije za razlago KP s komentarjem Izvršnega sveta R Slovenije o določitvi koeficienta za določanje OD - Sklep o’ dolo«' dog kalkulativnih osnov za določitev obsega sredstev za plače v zavodih, ki se financiraj* arh| proračuna - Tarifni del KP za zdravstvo in socialno skrbstvo - Zakon o plačah delavk ,, v iavnih vzooino izobraževalnih zavodih - Pripravila: Nevenka Zaviršek in Vinko Kast* DiVs 'Udi ok POs nie v javnih vzgojno izobraževalnih zavodih Cena 950 SIT + 5% p. davek NAR0ČILNICA ZA KNJIGE - PRIKOČNIKf jž Peg Pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, nepreklicno naročamo ..... izv. • Sploš. kol. pog......... izv. • Plačni sistem ..... izv. • Moje pravice na ........ izv. • Kariera kot... ..... izv. • Stanov, razmerja ....... izv. • Socialna država.. ■ ..... izv. • Delavci in uprav........ izv. • Zdrav. zav... ..... izv. • Zakon o last. ?' 0 i Sl m * izv. • Kol. pog. za negosp' J, | Od 1. 2.1992 se za knjige zaračunava 5-odstotni prometni davek. it 2 51 Naročeno mi pošljite na naš naslov:....................■ 'Ti! Ulica, poštna št. in kraj:. Ime in priimek podpisnika:. 1 2 1. Račun bomo plačali v zakonitem roku. 2. Kot ind. kupec bom plačal po povzetju. : U Dne: s« Podpis naroči ..d*; ;n Časopis DE in knjige lahko naročite pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dajfjjj Vse informacije o knjigah priročnikih objavljamo v časopisu^^j gg tinova 4, telefoni (061) 321-255, 1310-033, 313-942, 311-956. Fax. (°6 *Y 311-956. v 17. februarja 1994 KAŽIPOT POCENIMO ŽIVLJENJE INOVE POBUDE ZA AKCIJO [»KUPUJMO SLOVENSKO« . Pobudo Zveze svobodnih sindikatov Slovenije za akcijo »Ku-| Pujmo slovensko« je podprlo že il 32 podjetij, pa tudi Združenje 1 Manager. V zvezi z omenjeno akcijo dobivajo svobodni sindikati precej predlogov, kako zamisel učinkovito speljati in s tem Podpreti slovensko gospodarstvo. Najnovejše pismo, ki obrav-nava akcijo »Kupujmo slovensko«, je na naslov zveze svobodnih sindikatov prišlo iz ljubljanske Pivovarne UNION. Glasi se takole: at* V Pivovarni UNION smo z za-jgvf dovoljstvom proučili vaš pred-av' log, da se združeni slovenski Proizvajalci kakovostnega blaga na primeren način uPremo nekritičnemu uvozu in “uvozu« najrazličnejšega blaga ' dostikrat sumljive oziroma ne-3' Preverjene kakovosti iz najrazličnejših držav sveta. Menimo pa. da bi bilo potrebno za to, da bi akcija uspela in Slovencem odprla oči ter jim pri nakupih potrošnega blaga vrnila potrebno kritičnost pri izbiri izdelkov, storiti še naslednje: 1. pripraviti globalen načrt akcije z naslednjimi opozorili: - splošna merila kakovosti za blago, - upoštevanje standardov, - sodelovanje zveze za zaščito potrošnikov, - varstvo potrošnikov pred nekakovostnim blagom, - varstvo potrošnikov pred pretihotapljenim blagom, itd.; 2. pripraviti sestanke podjetij po posameznih panogah in tako zagotoviti vse podatke o tem, katerim standardom morajo zadostiti kakovostni izdelki iz same panoge; 3. agencija, ki bi vodila te akcije, bi morala pripraviti tudi zelo natančna navodila za vodenje akcije in pri tem paziti, da akcija ne bi biia vsiljiva in neprepričljiva. Prepričani smo, da je nujno, da slovenski proizvajalci kakovostnega blaga široke potrošnje poskušamo s skupno akcijo zaustaviti popolnoma nekontroliran uvoz vsemogočega blaga, in menimo, da je mogoče tako akcijo, ali bolje rečeno gibanje, uspešno začeti in ga uveljaviti v slovenskem tržnem prostoru. Pivovarna UNION se bo pobudi oziroma gibanju zagotovo pridružila. Prijateljsko vas pozdravljamo. mag. Frančišek Bolka poslovni sekretar POČITNIŠKA PONUDBA PODRAVSKIH SINDIKATOV -e« S sovlaganjem do časovnega zakupa po oceni Metoda Zalarja, direk-’0ria Borze sindikalnega turizma, je 26 približno 15 odstotkov sindikalnih i Počitniških objektov oddano v najem : Vsebnikom. Dobršen del podjetij je Ustanovil posebne d. o.o. in sindikalne domove prenesel nanje. Zdaj Pa prihaja zanimiva pobuda iz Mari-“Ora. °bnioena organizacija sindikatov Ouravja premore namreč v Seči pri Portorožu pravcati raj na zemlji, bom, namenjen sindikalnemu tu-r|zrnu, stoji nad solinami, slovensko ^ naravno znamenitostjo. Torej, poleg Običajnega poletnega dopustovanja 6 možnosti klimatskega zdravlje-Oi3- Nad solinami prija predvsem Astmatičnim bolnikom in vsem, ki '^ajo težave z dihali. , kraj tudi sicer slovi po enkratni rastliniu> pticah, katerih gnez-plsč drugod v Evropi ni več najti, Portorož je blizu... . Skratka, idealne razmere za celoto izkoriščenost doma! Zdaj ima stavba, grajena v značilnem primor-rkorn slogu in z razgibano notranjo Arhitekturo, 465 kvadratnih metrov Površine, stoji pa na zemljišču, ki - if n e9a 1 ’6 hektarja. Svet Območ-nS d a sir|dikata Podravja je sklenil obnoviti in s tem ob ohranitvi .v^bitektumega šarma doseči višjo sl91 tIValno kakovost. Tako bi zadovoljili dl zahtevnejše goste. Načrtujejo: • bistveno zmanjšanje sedanjih ! Posteljnih kapacitet s tem, da sedajo izredno majhne sobe preuredimo ji Oormalno velike sobe z dvema leti .'sčema in možnim pomožnim ležiš-6rn ter ureditev tuš kabine in WC vsaki sobi; • ureditev obstoječe kuhinje v skladu s sanitarnimi in drugimi predpisi ter ureditev dosedanje jedilnice, katere kapaciteta je za ca. 70 oseb; • namestitev nove opreme v sobah, sanitarijah, kuhinji in jedilnici; • ureditev pokrite terase pred domom, pokrite s pergolo v I. fazi in v II. fazi ureditev zimskega vrta; • kompletna zamenjava dotrajane električne in vodovodne instalacije ter kanalizacije; • ureditev 1.299 m2 parkirišča za parkiranje ca. 28 avtomobilov in ureditev zelenih površin na domu. S preureditvijo doma se posteljne kapacitete sicer zmanjšajo, vendar dosežemo bistveno drugačen standard bivanja. Predlog sodelovanja Zamišljenega projekta adaptacije območna organizacija sama ne more uresničiti, zato smo se odločili poiskati zaintresirane sovlagatelje. Sovlaganje predlagamo na naslednji način: • Sovlaganje v dogovorjeni višini za dobo 15 let. V tem obdobju je vlagateljem zagotovljena brezplačna uporaba posteljnih kapacitet v planiranih terminih. Izven teh terminov so posteljne kapacitete na razpolago domu; • sovlagatelji nosijo dodatne stroške komunalnega vzdrževanja in funkcioniranja doma (voda, elektrika, odvoz smeti itd.), ki se dogovorno oblikujejo ali v ceni storitve ali plačujejo v sorazmernem deležu; • konkreten odnos med OSP in sovlagatelji se uredi s pogodbo, katere elementi se definirajo po dogovoru skupno med sovlagatelji in OSP; • v primeru prekinitve pogodbe se sovlagateljem povrne sorazmerni delež vloženih sredstev.« Dodatne informacije na tel. 211-551, Vekoslava Krašovec. ATRAKTIVNIH PROIZVODOV NI TEŽKO PRODAJATI Med slovenskimi naravnimi zdravilišči je kar nekaj takih, po katerih naj bi se zgledovala naša turistična »industrija«. Ne glede na slabo kupno moč, izgubo trgov in številne druge težave, ki pestijo turistično gospodarstvo, imajo naša zdravilišča polne roke dela. Med njimi tudi Terme Čatež, kjer nenehno kujejo in tudi uresničujejo nove in nove načrte. Generalni direktor delniške družbe Terme Čatež Borut Mokrovič, ki je manager leta 1993, pravi takole: »Prvi dnevi letošnjega leta dokazujejo, da lahko na osnovi novih naložb pričakujemo še boljše uspehe. Obisk zimske termalne riviere nas preseneča. V povprečju jo obišče več kot 1.000 kopalcev dnevno, naj- večja številka, ki smo jo zabeležili, je bila 2.400. Skladno s tem se povečuje tudi zasedenost hotelskih zmogljivosti. Seveda je vse to rezultat pravilnih odločitev v preteklih letih, predvsem odločitev o novih investicijah. Zanje smo se odločili prav v časih, ko je bilo to najtežje, ko je vsaka naložba pomenila veliko tveganje. Zdaj so prav te investicije začele dajati rezultate. Zavedamo se, da atraktivnih proizvodov ni težko prodajati, še posebno, če si vedno korak ali dva pred drugimi. To dokazujejo zdajšnji rezultati, zato moramo tudi vsako naslednje leto ponuditi nekaj novega ob hkratnemu dvigu kakovosti storitev, ki jih že ponujamo...« A.U. (M® Bona sindikalnega turizma BORZNO SPOROČILO ŠTEVILKA 7 ATRIS - BORZA SINDIKALNEGA TURIZMA, Ljubljana, Dalmatinova 4, sprejema ponudbe prostih počitniških možnosti, posreduje proste zmogljivosti, organizira zamenjavo, nakup ali prodajo počitniških objektov, stanovanj, bungalovov, prikolic in drugih možnosti. Pišite nam ali telefonirajte na telefon 061/326-982 ali 322-975; naš telefaks je 061/326-982 ali 317-298, žiro račun 50101-601-92077 - Atris. Poslovni čas za stranke vsak delovnik od 9. do 15. ure. SINDIKALNE ORGANIZACIJE, PODJETJA, TURISTIČNE AGEN-CIJE IN POSAMEZNIKE VABIMO, DA BORZI POSREDUJEJO V PRODAJO PROSTE TERMINE V SVOJIH POČITNIŠKIH OBJEKTIH. SPREJEMAMO PONUDBE ZA POLETNO SEZONO. A. POČITNIŠKE ZMOGLJIVOSTI, KI VAM JIH NUDIMO Hribi 1. Hišice na Veliki planini - za 6 do 8 oseb, dve oz. tri sobe, dnevni prostor, kuhinja, sanitarije - koča ima elektriko. Cena 44 DEM v tolarski protivrednosti. 2. Apartmaji Kaninska vas - za 4 osebe, v celoti opremljeni. Cena 38 DEM v tolarski protivrednosti, za 6 oseb 47 DEM v tolarski protivrednosti. Termini po šolskih počitnicah. 3. Rogla - apartmaji z opremljeno kuhinjo, bivalni prostor, kopalnica, skupno za 4 osebe. Cena 47 DEM v tolarski protivrednosti in 5% davek. Termini od 13. do 20. marca. 4. Pokljuka apartmaji - v času do šolskih počitnic posamezni termini: za 4 osebe 38 DEM, za 2 osebi 27 DEM, prijavna taksa 1,5 DEM, turistična taksa 1,10 DEM v tolarski protivrednosti. Najkrajši termin tri dni. Prosti termini po 12. marcu. 5. Počitniški dom v Bohinjski Bistrici 9 dvoposteljnih sob z možnostjo dodatnega ležišča. Cene: pension 31 DEM, polpension 25 DEM; smučarske vozovnice: dnevna 20 DEM, popoldanska 13 DEM v tolarski protivrednosti. Prosti termini tudi med počitnicami 28. 2. do 6.3. Smuka ugodna. TO PONUDBO PRIPOROČAMO. 6. Počitniške hišice v Bohinju UKANC v idiličnem okolju pod Komarčo, tri spalnice, kmečka dnevna soba, kuhinja z jedilnim kotom, kopalnica, WC. Možnost bivanja za 7 oseb. Cena: 52 DEM v tolarski protivrednosti. Termini od 19. do 25. februarja in od 1. do 13. marca ter od 21. do 25. marca. 7. Kope; garsonjera za 4 osebe, cena 41 DEM v tolarski protivrednosti. Termini 7. marcu. Zdravilišča 1. Počitniške hišice v Čatežu - hišice za štiri ali šest oseb. Cene 59 oz. 79 DEM v tolarski protivrednosti. Termini od 2. 3. do 20. 3. in 13. 3. do 30. 3. 2. Čatež - velika hišica za šest oseb, mala za štiri osebe, cena 72 oz. 59 DEM v tolarski protivrednosti. 3. Atomska vas garsonjera za štiri osebe prosto do 18. februarja. Cena 45 DEM v tolarski protivrednosti. Morje 1. Enosobno stanovanje v Barbarigi pri Puli - opremljeno za 4 osebe: dnevni prostor s kuhinjsko nišo, spalnica, kopalnica. Cena 1500 tolarjev. 2. Trisobno stanovanje v Novigradu - opremljeno za 6 oseb: dve spalnici, otroška soba, kuhinja, kopalnica. Cena 2.000 tolarjev na dan 3. Garsonjera v Novigradu - za pet oseb: bivalna dnevna soba, otroška soba, kuhinja z jedilnim kotom, kopalnica. Cena 1.400 tolarjev na dan. B SEJEMSKA PONUDBA 1. ITB Berlin turistična borza v času od 5. 3. do 10. 3. 1994. Štiridnevno potovanje stane 1.695 DEM v tolarski protivrednosti. 2. Sejem mode v Milanu od 24. do 26. 2. 1994, tridnevni ogled sejma, prevoz z avtobusom, dva polpensiona 340 DEM v toalrski protivrednosti. 3. Mednarodni knjižni sejem v Londonu od 20. do 22. 3. 1994, petdnevni ogled sejma in Londona, avionski prevoz, nočitve z zajtrkom, sejemske vstopnice. Cena 1095 DEM v tolarski protivrednosti. 4. Batibouvv Bruselj Sejem gradbene in notranje opreme v času od 24. februarja do 6. marca. Cena štiridnevnega potovanja je 1.399 DEM v tolarski protivrednosti. 5. CEBIT 94 v Hanovru od 16. do 23. 3. 1994. Tri ali štiridnevni ogled sejma, avionski prevoz, nočitve z zajtrkom, vstopnine. Cena tridnevni program 815 DEM v tolarski protivrednosti. 7. IHM Miinchen 13. do 20. 3. obrtni sejem, dvo ali tridnevni obisk sejma, potovanje z avtobusi. Cena 165 oz. 275 DEM v tolarski protivrednosti. SKUPINAM NAD 25 OSEB NUDIMO 5% POPUST. OB OGLEDU SEJMOV PRIPRAVIMO DODATNI PROGRAM PO VAŠIH ŽELJAH. POČITNIŠKE ZMOGLJIVOSTI, KI JIH POTREBUJEMO 2. Počitniške zmogljivosti v zimsko-športnih krajih KRANJSKA GORA, BOHINJ, KRVAVEC, ROGLA, KANIN, za čas zimskih šolskih počitnic (od 19. 2. do 6. 3. 1994). 3. Počitniške hišice v ČATEŽU, ATOMSKIH TOPLICAH ali MORAVSKIH TOPLICAH POSEBNA ATRISOVA PONUDBA EVROPSKI DISNEVLAND PARIZ Med šolskimi počitnicami petdnevni avtobusni izlet v Pariz z ogledom Disneylanda. Odhodi iz Ljubljane 19. in 26. februarja. Cena 280 DEM, otroci do 12 let, ki spijo s starši samo 180 DEM. PRVOMAJSKA PONUDBA Doživite zgodnje poletje že v času prvomajskih počitnic na jugu Italije v KALABRIJI. Sedemdnevni paket, avtobusni prevoz, bivanje v prvorazrednih apartmajih, idilična peščena plaža. Možnost polpensionske usluge ali podaljšanje bivanja za 40% znižano ceno. Odhodi vsako soboto. Cena 299 DEM za osebo. INFORMATIVNE REZERAVACIJE SPREJEMAMO ŽE ZA ČAS LETNIH DOPUSTOV, MOŽNOST PLAČILA V TREH OBROKIH. CENA ZA SEDEMDNEVNO BIVANJE V LA CASTELLI V KALABRIJI BO OD 259 DEM NA OSEBO. ODHODI VSAK PETEK IZ LJUBLJANE. OBLIKOVANA V NASLEDNJEM BORZEM SPOROČILU. PONUDBA JE NAMENJENA ZLASTI SINDIKALNIM ORGANIZACIJAM, KI ORGANIZIRAJO LETNI ODDIH ZA SVOJE SODELAVCE. Informacija gostom Atrisa PLAČILNI POGOJI: Ob potrditvi rezervacije zahtevamo plačilo 40% celotnega zneska. Pri odpovedi nad 15 dni pred odhodom za že rezeraviran termin zaračunamo stroške poslovanja in nastale stroške; pri krajši odpovedi zaračunamo stroške in 30% celotnega zneska. Cene veljajo le za že v celoti plačane aranžmaje, če se te ne spremenijo za več kot 7%. Po vplačilu gostje prejmejo našo napotnico. Prosimo za pravočasno odpoved: najmanj 20 dni pred začetkom potovanja. Reklamacije v skladu s turističnimi uzancami razrešujemo sporazumo. Kjerkoli ste, ATRIS je povsod. Metod Zalar direktor borze 17. februarja 1994 Sindikalna lista sindikalni Prvi del februar 1994 1. Dnevnice SIT 2.500 - cela dnevnica (nad 12 do vključno 24 ur odsotnosti) - polovična dnevnica (nad 8 do 12 ur odsotnosti) 1.200 - znižana dnevnica (od 6 do 8 ur, če se potovanje 900 začne dve uri pred začetkom delovnega časa in konča dve uri po njem) 2. Kilometrina (od 31. 7. '93 dalje) 20,60 3. Ločeno življenje 24.607 4. Prenočišče se izplačuje po predloženem računu, skladno z navodilom na potnem nalogu. Če na nalogu ni drugače določeno in delavec ne predloži računa, ima pravico do povračila v višini 900 5. Regres za prehrano 5.200 ■ Drugi del V prvem delu sindikalne liste smo objavili zneske materialnih stroškov. V drugem pa objavljamo povprečni osebni dohodek za obdobje od oktobra ’93 do decembra ’93 kot osnovo za uveljavljanje pravic iz sredstev neposredne skupne porabe. Povprečni osebni dohodek v gospodarstvu Slovenije od oktobra do decembra ’93 znaša 50.031,00 tolarjev- 1. Jubilejne nagrade -za 10 let 25.016,00 -za 20 let 37.523,00 -za 30 let 50.031,00 2. Nagrada ob upokojitvi 150.093,00 3. Solidarnostne pomoči 50.031,00 Vir: podatki Zavoda RS za statistiko Opomba: V zadnjem času prejemamo proteste, da sindikalna lista objavlja prenizke zneske glede na določilo uredbe o višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih prejemkov (Ur. list RS, št. 72/93). Opozoriti moramo, da sindikalna lista temelji na določilih splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo RS (Uradni list RS, št. 39/93). Zneski se lahko spremenijo le s spremembo splošne kolektivne pogodbe. Omenjena uredba pa določa najvišje možne zneske, ki se ne vštevajo v davčno osnovo. Xv Xv •Iv! :::::: \v. Xv ::x: •X*! :*x Xv Xv ;X\ Xv .•.v :::v ::x: Xv ::x: .\v •XX x:: ;.X Xv :::::: «•: Ivi; OBRESTI NA POGUM »Vlaganja v znanje in razvoj, ki smo mu bili v podjetjih naših dejavnosti priča v prejšnjih letih, so se v času velikih sprememb doma in po svetu izkazala za zelo modra ravnanja,« nam je ob priložnostnem ekskurzu v prejšnje leto povedal Franjo Krsnik, sekretar republiškega odbora Sindikata Kemične, gumarske in nekovinske industirje Slovenije. »Tako po razpadu Jugoslavije in vzhodnega bloka nismo ostali brez trgov, kamor bi lahko prodajali pisano paleto naših proizvodov. Nasprotno: del kemične !*X* x-: :❖> :>x industirje - Helios, na pri- Več slabega kot dobrega Predsedstvo sveta Zveze svobodnih sindikatov Slovenije je prejšnji četrtek poslalo Ministrstvu za finance Republike Slovenije predlog za spremembo zakona o posebnem davku na določene storitve. Predsedstvo meni, da določila zakona o posebnem davku na določene prejemke poleg pozitivnih posledic prinašajo tudi povsem neustrezne rešitve, ki se kažejo zlasti v primerih, ko je posamezni delavec, ki je zaposlen v podjetju ali pri delodajalcu, tudi član oziroma izvoljeni predstavnik v organih posameznih institucij in organizacij in za sodelovanje na sejah organov dobi povrnjene materialne stroške (prevoz, dnevnice). Po sedaj veljavnih določilih zakona o posebnem davku na določene prejemke omenjeni delavec ne dobi povrnjenih materialnih stroškov v celoti, ker na te stroške plača še davek. Zato predsedstvo sveta Zveze svobodnih sindikatov Slovenije predlaga, naj se zakon o posebnem davku na določene prejemke spremeni tako, da delavci - člani ustreznih organov v društvih, izvoljeni predstavniki v organih zavodov in drugih organih, člani v organih političnih strank ter sindikatov ne plačujejo posebnega davka na materialne stroške, ki jih dobijo kot člani teh organov. & Xv & !:S i i£ m S: S: *.••• >X: >x* x-: .v. •X* x% •x* ::::: x:: 1 •x* S: •Xr mer - je s kompenzacijami znal ohraniti domala neokrnjene trge, farmacevti pa so jih celo razširili! Zato lahko trdim, da so se smela vlaganja v preteklosti zdaj dvakratno obrestovala.« - Ali naj to pomeni, da v vaših dejavnostih v preteklem letu niste imeli nobenih težav? »Ne, to pa ne. Škripalo je predvsem v nekovinski industriji, kjer se je v najtežjem položaju znašla hrastni-ška Steklarna s svojim programom embalaže. Na žalost pa smo v lanskem letu zabeležili tudi stečaj libojske Keramike. In to že drugi! Po prvem stečaju je na novo sklenilo delovno razmerje 300 od prejšnjih 400 delavcev, po drugem pa so še ti ostali na cesti. Sodim, da so zadaj neke čudne igre, saj mi ne gre v glavo, da lahko kar čez noč izgine z obličja neka industrija, ki se ponaša s 180-letno tradicijo! Ko smo že pri težavah, ne morem tudi mimo medvoškega Donita; tam so dvakrat napovedali stavko, a so jo obakrat tik pred zdajci odpovedali ...« - Po sredi so bile gotovo plače? »Seveda, saj je ta problematika z ohranitvijo delovnih mest drugo najobčutljivejše področje v naših dejavnostih. V tistih okoljih, kjer jih ne izplačujejo v skladu s kolektivnimi pogodbami, se sindikati podjetij znajdejo pod velikim pritiskom članstva. Ker pa imamo pet profesionalnih sindikalnih delavcev, drugod pa praviloma visoko izobražene ali usposobljene zaupnike, smo praviloma kos vsem zadevam. »Navsezadnje tudi socialnim. Direktorji so ga namreč .polomili1, ko so po prvih družbenih spremembah tako rekoč čez noč odslovili iz svojih podjetij socialne delavce in pustili ljudi v nemilosti, češ naj se znajdejo, ka-kro vedo in znajo. Zato zdaj njihovo poslanstvo marsikje opravljajo sindikalni zaupniki.« - Sodeč po tistem, kar ste povedali uvodoma, se delavcem v vaših dejavnostih najbrž ne godi tako slabo, da bi moral sindikat igrati kako veliko socialno vlogo? »V primerjavi s povprečnimi plačami v gospodarstvu imamo res takole razmerje: v nekovinski industriji zaostajajo za povprečjem za približno 5 odstotkov, drugi pa so nad njim - gumarji za 5, kemiki pa za 7 odstotkov. Vendar pa to še ne pomeni, da so bili osebni dohodki ||IM Vprašanje: Pred nekaj dnevi je na dvorišču sosedov pes ugriznil mojega deset let starega ntroka. Otroka smo peljali n zdravniku, pes pa mu je Poškodoval tudi hlače. Ali ‘ahko soseda tožim? Odgovor: Najprej bo treba ugotoviti, ah je vašega otroka res Ugriznil sosedov pes. Ugriz ni lahko bil tudi od kakšnega drugega psa (v postopku bo treba dokazati, kateri pes je ugriznil vašega °troka in kdo je bil v času Ugriza odgovoren za nadzorstvo nad psom). Zato vam svetujem, da še enkrat ^skrbno preverite vse navedeno, potem pa sami ali s po-skladni s kolektivno ;>či° odvetnika pozovete godbo dejavnosti, saj jel fega, ki je odgovoren za osnova za 5 odstotkov ^o, povzročeno vašemu od splošne kolektivne :.0tr°ku (materialno in nema-godbe. Da je stati;| eflalno> za katero se štejejo .čudna reč1, na zffovjfelesne bolečine, psihične mmsmmam POZOR, ODPRTI TELEFON! 313-942 Potrebujete kakšen nasvet, ki ni le delovnopravne narave, ampak se tiče tudi temeljnih lastninskih razmerij in civilnega prava nasploh? Pomislili smo tudi na vas! Odslej boste lahko vsak četrtek od 16. do 18. ure na našo telefonsko številko 313-942 priklicali odvetnika Janeza Keka iz Ljubljane in mu povedali, kaj vas teži! Odgovore bomo objavljali tudi v DE. Ne pozabite torej na številko 313-942 vsak četrtek med 16. in 18. uro! priča podatek, da pri pečine m prestani strah), visokih povprečnih pij ^ vam }° povrne. Če zadeve delavci iz najnižjih tar« ^ mogoče urediti po tej poti, razredov ne dosegajo nit' D°ste morali povračilo škode nov KP! Zato sindikati Umevati po sodni poti. jamo tudi branik soc« /prasanje: varnosti zaposlenih.« „.Blvsl moz plačuje preziv-- Zadnja dva mesec* 710 za najinega skupnega posvetili intenzivnim p«?troka v znesku 3.000 tolar-janjem za sklenitev noV«| ev- Otrok je sedaj star 11 let, lektivne pogodbe, ki n»,S*»a Pa !mam Približno uredila tudi te, »probk?0 «00 tolarjev osebnega do-tične« zadeve. Do karH 5°?ka- Preživnina, ki jo se-prišli? »Splošnopravni del 1 I Franjo Krsnik jjaj plačuje moj bivši mož, je »opiosnupravm uei K1? določena pred petimi v celoti dorekli in nek^ & 3e on brezposeln, poglavja tudi kakovos« ?edai pa ima svoje podjetje dodelali, zdaj pa nam ri 'n n«v avto. Kako lahko pn-torij in pogajanja, žal, ae» do višje preživnine? mogoča uresničitev dgovor: ^ drugega dela kolektivni i J^er sme sodisce na pod-godbe - tarifne priloge.« .fS1 predloga prizadetega, - Kje je srž problema f^nem primeru je to vas »Kemija, gumarstavi rok« katerega zakonita za-nekovinska industrija. Upnica ste vi, zvišati tako heterogene panog/ . Pravnomočno sodno od-jih ne moremo več zaje , uho določeno preživnino, v eni tarofni lestvici. ® pozneje spremenijo sprotno: potrebovali bij ^hseme na podlagi kate-če naj bi kolikor toliV^ bila določena, morate aino postavili dejal«! *• g-1 tožbo za zvišanje pre- glede na njihov matett^m^; v njc3 morate nave-položaj. Pri tem smo J1- kakse.n «e vas zahtevek v mislih predvsem lasf^de piacevanja preživnine, sko preoblikovanje in « » 1 cemer pa vas opozarjam, ua se preživnina določa po možnostih zavezanca. V dokaznem postopku pred sodiščem boste morali pojasniti potrebe vašega otroka in v dokaz predložiti tudi, kakšne stroške imate. Prav tako boste morali navesti tudi nekaj več o »dejavnosti in možnosti« zavezanca za plačevanje preživnine. Vprašanje: V kupoprodajni pogodbi o nakupu stanovanja v stanovanjski pogodbi sem prebral, da sem s stanovanjem kupil tudi skupne prostore, dele in objekte in naprave v hiši. Sedaj me zanima, koliko je le-tega mojega in kaj v naravi pomenijo naštete stvari. Odgovor: Skupni prostori, deli, objekti in naprave v večstanovanjski hiši so v solastnini vseh etažnih lastnikov, pri čemer je delež posameznega etažnega lastnika sorazmeren vrednosti njegovega stanovanja glede na skupno vrednost etažne lastnine v celi hiši, tako da so pravice in obveznosti solastnikov sorazmerne vrednosti solastniških deležev. Glede na navedeno je potrebno za izračun, koliko je vašega, dobiti vrednost celotne etažne lastnine v hiši in jo deliti z vrednostjo vaše etažne lastnine. Skupni prostori v večstanovanjski hiši so po stanovanjskem zakonu stopnišče, hodniki, podstrešja, pralnice, sušilnice, skupne kleti, zaklonišča, kolesarnice, de- lavnice za hišnika, prostori za odlaganje smeti in drugi prostori, ki služijo večstanovanjski hiši kot celoti. Skupni deli in naprave so temelji, nosilni zidovi, stro-povi, streha, fasada, dimniki, svetlobni jaški, dvigala, električno, kanalizacijsko, vodovodno in telefonsko omrežje, plinska in toplovodna napeljava, naprave za ogrevanje ter podobno. Vprašanje: Pred dvema letoma in desetimi meseci je petnajst let star motorist povzročil prometno nesrečo, ker je z neprednostne ceste zapeljal na levo. Da bi se izognil trčenju z njim, sem se zaletel v drevo, pri čemer sem poškodoval avto in dobil telesne poškodbe. Ali lahko od motorista kot povzročitelja škode zahtevam odškodnino? Odgovor: V vašem primeru bi vas najprej opozoril, da je sub- jektivni rok za vložitev tožbe za odškodnino tri leta od nastanka škodnega dogodka. Zato bi vam glede na pretečeni čas svetoval, da ukrepate hitro. Sedaj je še čas za uveljavljanje vašega odškodninskega zahtevka, ki pa ga lahko uveljavljate tudi proti staršem mladoletnega motorista, saj dvomim, da bi vam on lahko povrnil vso nastalo škodo. Ker je v vašem primeru potrebno precej pravnega znanja, bi vam svetoval, da se za pomoč obrnete na pravnega strokovnjaka. Vprašanje: Imam podjetje, in sicer d. o. o., ki pa od svojega začetka sploh ni bilo aktivirano. Sedaj je potrebna neka dokapitalizacija, denarja zanjo pa nimam, zato bi rad podjetje ukinil. Odgovor: Sodišču, pri katerem imate registrirano podjetje morate posredovati sklep skupščine vašega podjetja oz. direktorja, če ste edini lastnik podjetja, v katerem boste navedli, kdaj je bilo podjetje ustanovljeno, da ni delovalo in da nima nobenih terjatev in obveznosti v pravnem prometu, vi pa boste osebno jamčili za morebitne obveznosti še leto dni po izbrisu iz sodnega registra oseb. Sodišču predlagajte, naj vas izbriše iz sodnega registra po skrajšanem postopku. •x*. XX x:- XX XI* m xx XX nost notranjega odkup* ^ ^ preživnina aoioca | Potrebi upravičenca in po Po čem smo (melziiieli? Življenjski stroški tri-in štiričlanske družine za januar 1994 JANUAR 1994 KAJ n n »S# fisHl AJO ^_________v f spilili išftžh odporih____________ Sindikat komunalnega in stanovanjskega gospodarstva Pri lastninjenju se še »lovijo« Aktivnost podravskega območnega odbora sindikata dejavnosti upravičeno ocenjujem za zelo dobro. Sestal se je že v januarju in obravnaval vsebino socialnega sporazuma in pogajanja o tarifni prilogi za leto 1994 k splošni kolektivni pogodbi. Pred sindikalno vodstvo so postavili jasne zahteve in podprli odločnost pri celoviti socialni zaščiti delavca. Pomemben del razprave so bile aktualne razmere v komunalnih organizacijah. Na splošno ocenjujejo, da bodo večinoma ostali javna podjetja. Za lastninjenje imajo le nekaj nad 5% vrednosti. Bojijo se, da je postopek ugotavljanja deležev dražji kot pa sami deleži. Tu se še vsi »lovijo« in jim je treba pametno svetovati. Seznanil sem jih z razgovori in organiziranostjo novo ustanovljene zbornice za javne gospodarske službe in zbornice služb varovanja, z našimi stališči o akciji »Kupujmo slovensko« in z usmerjanjem certifikatov v družbo za upravljanje v okviru projekta Sindikalni koncern. Opozoril sem jih tudi, da je letos mandatno leto in da se morajo povsod pričeti organizacijske in kadrovske priprave na skupščino sindikata dejavnosti in kongres ZSSS. Čeprav je podravska območna organizacija sposobna in primerno organizirana, je redna navzočnost sekretarja ali drugih funkcionarjev ROS potrebna tudi zaradi njihovega pogovora s sindikalnimi zaupniki, spoznavanja izkušenj, preverjanja stališč, boljših medsebojnih tovariških stikov in osebnega poznavanja. Skladno s 16. in 17. členom kolektivne pogodbe za komunalno in stanovanjsko gospodarstvo je izhodiščni osebni dohodek za januar 1994 za I. tarifni razred 45.854 oziroma 38.976 tolarjev, če se uporablja 15-odstotno zmanjšanje. Celotno lestvico po tarifnih razredih in druge osebne prejemke oz. povračila stroškov so organizacije dejavnosti prejele s posebnim sporočilom. Miloš Mikolič, sekretar XX XX •XX •XX XX s Xv XX XX XX XX XX XX XX XX XX •:x: XX XX :x: XX XX XXI XX XX XX XX XX ix: :•:•: xx xx XXI .v. xx XXI XX: & XX XXI .v. XX XX XXI XX XX XXI XX XX XXI' XX XX XXI' XXI' XX •Iv: XXI XX XXI xi-: XX •IX i XXI' XX XXI XX § XXI Skupina dobrin iz tričlanska delavska družina štiričlanska delavska družina indeks cen indeks košarice življenjskih življenj poprečni minimalni mini. mes. poprečni minimalni mini. mes. potrebščin potrebs stroški stroški stroški stroški stroški stroški I. 94/XI. 93 1. 94/XI 1. Hrana 36823,81 29000,07 29.000,07 46419,39 35409,88 35409,88 103,50 1 2. Pijača 4980,73 1853,08 1853,08 5003,06 1862,65 1862,65 101,10 1 3. Kajenje 3523,81 1904,76 1904,76 3523,81 1904,76 1904,76 144,30 T 4. Oblačila 19126,40 11835,12 550,23 23601,61 14653,64 606,87 100,80 T 5. Obutev 4256,94 3257,10 0,00 4992,75 3617,09 0,00 100,30 T 6. Stanovanje 10909,77 7837,91 5628,50 13341,57 9449,45 6774,90 102,90 1 7. Ogrevanje, razsvetljava 15312,38 10723,25 8989,10 18905,04 12777,60 10694,59 107,70 T 8. Gospodinjska oprema 10297,09 5445,13 0,00 12187,14 6291,30 0,00 102,50 T 9. Higiena, zdravstvena nega 8799,19 7333,03 5518,99 10073,42 8319,00 6478,86 102,10 1 10. Izobr., kultura, razvedrilo 17338,07 7184,81 4019,31 19949,48 8204,33 4146,81 101,60 1 11. Prometna sr. in storitve 22872,90 7667,14 3134,24 28307,13 10235,12 3550,02 102,40 t. 12. Razni predmeti in storitve 2307,48 1437,65 0,00 2880,15 1626,46 0,00 103,60 t 13. Drugi izdatki 19056,85 3855,59 3036,06 21164,22 4089,74 3036,06 103,60 SKUPAJ (v SIT) 175605,42 99334,64 63634,35 210348,75 118441,02 74465,40 stopnja rasti 1. 94/XI. 93 3,50 3,58 4,51 3,42 3,50 4,42 KOMENTAR: Kasneje stopnja rasti 1. 94/XII. 93 1,52 1,51 2,14 1,42 1,42 2,02 Ijenjskih stroškov 3 i® SKEI je izdal lično brošuro z naslovom Nekatera najbolj pogosta vprašanja z nekaterimi najbolj pogostimi odgovori, ki jo je napisala njihova pravnica Lidija Jerkič. »Morda bodo tudi vam spodnje vrstice kdaj v pomoč,« je pripisala k uvodu in dodala: »Če se kdo želi pogovarjati o odgovorih in vprašanjih ali se o njih z mano prepirati, naj pokliče na (061) 312-246.« ti ^DE KANAL - DE 4 vPrašanje: Kakšna je razlika med podjet-lsko kolektivno pogodbo Splošnim aktom? ^dgovor: Temeljna razlika med podjet-jhsko KP in splošnim aktom so j!ranke, ki jih sprejemajo. Po-kolektivno pogodbo trebno vpisati pod OD - OD, ki nam gre v skladu s KPD, ali OD, ki nam gre v skladu s KPD, ali OD, ki je znižan? ^ietniško Struktura življenjskih stroškov Mesec: JANUAR 1994 1. Hrana 21,0 29,2 45,6 22,1 29,9 47,6 2. Pijača 2,8 1,9 2,9 2,4 1,6 2,5 3. Kajenje 2,0 1,9 3,0 1,7 1,6 2,6 4. Oblačila 10,9 11,9 0,9 . 11,2 12,4 0,8 5. Obutev 2,4 3,3 0,0 2,4 3,1 0,0 6. Stanovanje 6,2 7,9 8,8 6,3 8,0 9,1 7. Ogrevanje, razsvetljava 8,7 10,8 14,1 9,0 10,8 14,4 8. Gospodinjska oprema 5,9 5,5 0,0 5,8 5,3 0,0 9. Higiena, zdravstvena nega 5,0 7,4 8,7 4,8 7,0 8,7 10. Izobr., kultura, razvedrilo 9,9 7,2 6,3 9,5 6,9 5,6 11. Prometna sr. in storitve 13,0 7,7 4,9 13,5 8,6 4,8 12. Razni predmeti in storitve 1,3 1,4 0,0 1,4 1,4 0,0 13. Drugi izdatki 10,9 3,9 4,8 10,1 3,5 4,1 SKUPAJ: 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 I tjUjPi pa sindikat (113. čl. ZDR), ske delavske družine (j ko splošne akte spre- arju 1994. Vzrok za žari J vedno le organ upravljanja prilagajanje metodoloS^j Pdjetja. Podjetniška KP je torej čunavanja podatkov,^ ^ °stranski akt in rezultat na-redno opravilo Zavod«^ ,Pr°tujočih si interesov dela in statistiko ob začetku , Pitala, piedtem ko je splošni leta. ! ™ uš pj/ postranski pravni akt, ki V januarju 1994 so drCJj tafatefno izkazuje interese kapi- S 7* Ure)anja delovnih razmerij. SovPrememb° lastniških odno-ukinjanjem družbenega sha a^a Pa k° težnia P° dvo" . nskem urejanju teh razmerij ^dno večja. Tudi delovno raz- Vir: Zavod Republike Slovenije za statistiko ' Izračun: Strokovna služba Sveta ZSSS dajne cene (inflacija) J mteresi dela pa nanj manj za1,5%. Ceneživljen« p«Vajo. trebščin pa so poras^J p0 ak° zakon kot kolektivne 1,9%. Visoka rast ži”, j goube še dopuščajo oba na-potrebščin je poslal (({ ~ a r cen hrane (1,8%) ' (44,3%)' J V decembru 1993 j® Ta minimalna mesečna J za 3-člansko J 62.301,14 SIT, v jan« J že 63.634,35SIT. V J iQr ■ - . dni so se košarice P°°:Ji tne ^P°godbeno razmerje posa-od 1,42% (povpreCe(| - aika z delodajalcem. 2,14% (minimalne vPrašanje. Strokovna služb* , ._V podjetju imamo 20% zni_ ; f»0j? Plače. Sedaj sklepamo po-e ° zaposlitvi. Kaj je po- «■“.v'-.■; -h. Post • samo P° sebi vedno bolj W-a!a dvostransko razmerje, Odgovor: KPD v 9. členu opredeljuje vsebino pogodbe o zaposlitvi, med katero spada tudi osebni dohodek. II. poglavje KPD nadalje opredeljuje področje OD in drugih osebnih prejemkov ter v 1. odst. 56. čl. določa, da so določila in zneski te pogodbe obvezni minimalni stanardi za določanje vsebine KPD ali splošnih aktov. Posebej pomembno je določilo 58. čl., ki v 1. odst. izrecno določa, da v pogodbi o zaposlitvi podjetje in delavec določita osnovni OD delavca. Isti člen v drugem odst. podaja definicijo osnovnega OD. Nedvomno je torej, da je v pogodbo o zaposlitvi treba vnesti višino osnovnega OD v skladu s KP in ne znižani osnovni OD po določilih 62. čl. KPD. Znižanje osnovnih OD na podlagi 62. čl. je stvar posebnega sklepa, ki ima le začasni značaj. Ljubezen prvakov Ameriški televizijski film Ljubezen pravakov je športna melodrama o 14-letni drsalki Carrie Harlech. Ambiciozna mati želi, da postane njena hči zvezda na ledu. Šele srečanje s 15-letnim hokejistom Petrom, s katerim začne Carrie trenirati v paru kljub nasprotovanju svojih in njegovih staršev, spremeni njen odnos do treninga. Pokažejo se prvi rezultati. Ko že kaže, da bo mladi par uspel, ostane dekle samo, toda zdaj je že toliko odraslo in odgovorna do trenerja, matere in sebe, da veliko izgubo preboli in postane velika zmagovalka. Film bo na sporedu v soboto, 19. t.m. ob 11.25 na TVS 1. Potovanje Film se dogaja med madžarskim uporom proti Rusom leta 1956. Skupina potnikov pristane na letališču, ker so vsi leti odpovedani. Tujce, večinoma zahodnjake, z avtobusom peljejo do madžarsko-av-strijske meje,*vendar čez mejo ne morejo, dokler jih ne preverijo. So gostje ruskega oficirja Dubinskega, ki se zagleda v mlado žensko Diano Ash-more, odločno Angležinjo, ki pa skriva svojega ljubimca, madžarskega ubežnika. Zgodba filma je zaznamovana s krvavimi boji med domačini in njihovimi ruskimi zaščitniki, v ospredju pa je vendarle zapleten odnos med vse bolj mehkim ruskim oficirjem in Angležinjo, ki skuša izkoristiti njegovo naklonjenost. Režiser Anatole Litvak prepleta napetost, ki jo prinaša izredno stanje, z romantičnimi prizori, ob poznavanju različnih narodnosti pa svoj film še močno folklorno obarva. Film, v katerem igrajo Deborah Kcrr, Yul Bryner, Robert Morley idr. bo na sporedu v nedeljo, 20. t. m. ob 20.35 na TVS 2. Iskanje mrtvih Psihična moč je stvarna - številni dokazi potrjujejo obstoj te energije. Toda to je pod-bono študiju elektrike v 16. stoletju. Ne vemo, kaj to prav-žaprav je in kaj pomeni. Vsak astrolog lahko pove, da se bližamo obdobju vodnarja - obodbju s prebujeno zavestjo, zanimanjem za okolje, za življenje po smrti in naše mesto v vesolju. Znanstveniki doslej niso hoteli razpravljati o tem, saj želijo podpreti svoje teorije z dokazi. Toda mnogi trdijo, da naše nerazumevanje paranormalnih pojavov še ne zanika njihovega obstoja. Preveč dokazov poznamo, da bi te pojave lahko odpravili z zamahom roke: Indijski deček, ki se je rodil brez prstov na desni roki, se živo spominja svojega prejšnjega življenja, ko mu je mlatilnica odrezala prste. Umorjeni duhovnik, oče Riccardi iz Ohia, ki se je pojavil na neki seansi v Italiji. Prikazen na britanski križarki, ki je posvarila posadko pred bližajočim se torpedom itd. Angleška dokumentarna nadaljevanka Iskanje mrtvih se bo začela v četrtek, 24. t.m. ob 20.30 na TVS. ; _______v območnih o.ganizacijah________ Podravje Organiziranost delavskih športnih iger v letu 1994 V mesecu oktobru 1993 je svet Območne organizacije sindikatov Podravja obravnaval problematiko organiziranosti delavskih športnih iger za leto 1994. Sprejel je sklep, naj se pripravi širša informacija za članstvo in z anketo ugotovi interes za nadaljevanje teh aktivnosti v okviru območne organizacije. Temeljni poudarek pri odločitvi o tem, ali športne igre nadaljevati tudi v letu 1994, je bil torej dan interesom članstva. Obenem smo v območnem sindikatu Podravja izpostavili tudi dilemo o porabi dela članarine za dejavnost, v kateri delujejo tudi nečlani. Upravičenost takega delovanja za pretekla leta je bila utemeljena s sofinanciranjem Športne zveze Maribor. V začetku januarja 1994 smo vsem sindikatom podjetij in zavodov posredovali anketni vprašalnik. V njem smo jih zaprosili za podatke o sodelovanju v športnih igrah in za mnenje, kako naj bodo igre organizirane v bodoče (ali v okviru Športne zveze ali v okviru Območne organizacije - alternativno sodelovanje tudi nečlanov sindikata). Na vprašalnik je odgovorilo le 16 sindikatov (12 s področja gospodarstva, štirje iz negospodarstva). Ugotovitve na podlagi ankete so lahko takšne: • nezainteresiranost sindikatov za to obliko dejavnosti, • od 16 sindikatov, ki so odgovorili, jih šest v letu 1993 ni sodelovalo v športnih igrah, • v sestavi ekip tistih, ki so sodelovali, je bilo vključenih veliko nečlanov (od 4%-50%), • o nadaljnjem interesu za razvijanje športnih aktivnosti pa so bili odgovori takšni: od 11 sindikatov, ki so odgovorili na to vprašanje, so 4 zainteresirani za sodelovanje le v okviru Športne zveze, 6 jih želi nadaljevati sodelovanje v močni organizaciji, s tem da se športne igre organizirajo v OSP le za člane ZSSS. Ce strnemo rezultate ankete, lahko ugotovimo, da upoštevaje interes članstva in velika finančna sredstva, ta dejavnost v območnem sindikatu Podravja ni več upravičena. Zato bomo svetu območne organizacije predlagali njeno ukinitev. Vekoslava Krašovec, vodja strokovne službe ii nhmnpnih nHhnrih einriilfatnu __ _________ Sfrei/ Ljubljane in okolice »samostolnlh slndikatih_ II Sindikat zdravstva in socialnega varstva Slovenije VLADI REPUBLIKE SLOVENIJE MINISTRSTVU ZA DELO, DRUŽINO IN SOCIALNE ZADEVE MINISTRSTVU ZA ZDRAVSTVO Protest M Začeli priprave na splošno stavko Po obravnavi finančnega investiranja, vlaganja certifikatov, vrednostnih papirjev in neizplačanih plačah so člani odbora sklenili, da se pisno gradivo, ki je bilo podano na republiškem odboru v Radovljici, razmnoži in razpošlje predsednikom SKEI podjetij. Le-te se tudi pozove, naj programe lastninskega preoblikovanja pravočasno in celovito pošiljajo na SKEI Slovenije. Za oblikovanje svetov delavcev so zadolženi predsedniki in zaupniki SKEI podjetij, kar pomeni organiziranje zborov o ustanovitvi, imenovanju volilnih komisij in določitev datuma volitev. Za podrobno komuniciranje o tej tematiki se predsedniki SKEI podjetij povezujejo z območnim odborom. Podlaga za podpis socialnega sporazuma ni splošna kolektivna pogodba, ampak le panožne kolektivne pogodbe, kot je to določila že problemska konferenca SKEI. Splošna kolektivna pogodba je lahko podlaga le za tiste delavce, ki ne premorejo panožnih kolektivnih pogodb. Socialni sporazum naj bi predvsem opredelil osnovne cilje družbenega razvoja, kot so: finančna in materialna stabilnost, razvoj podjetništva, kadrovanje in zaposlovanje. Odbor je sprejel naslednji sklep: Dne 3. februarja 1994 pričnejo naša sindikalna zaupništva v podjetjih priprave na splošno stavko dejavnosti. Obrazložitev: Priprave na splošno stavko je potrebno pričeti, ker še vedno niso izpolnjene osnovne zahteve SKEI Slovenije: 1. uporaba listin (62. člen KPD) za manj izplačane plače v procesu lastninskega preoblikovanja podjetij; 2. upoštevanje zaključkov problemske konference, ki je bila 12. januarja 1994 v Ljubljani; 3. način dela državne administracije, ki naj pri tržno usmerjenih gospodarskih subjektih predvsem posredno vpliva na pogajanja med delodajalci in delojemalci. Upravljalsko pa naj deluje na subjekte, ki jim razvršča državna sredstva. Prejeli smo dopis, s katerim je državni sekretar prim. JANEZ ZAJEC, dr. med. enostransko in samovoljno črtal kot podpisnike kolektivne pogodbe za zdravnike in zobozdravnike v Republiki Sloveniji dva reprezentativna sindikata, in sicer Sindikat zdravstva in socialnega varstva, ki ima 26.000 članov, in ZSSS - Republiški odbor Sindikata zdravstva in socialnega skrbstva Slovenije. Tako enostransko dejanje pomeni popolno nespoštovanje pogajanj in zakona o reprezentativnosti sindikatov in pogajalskih strani. Če taka »odločitev« državnega sekretarja, ki je nedvomno prekoračil pooblastila vlade glede podpisa poklicne pogodbe, ne bo razveljavljena takoj, bo to pomenilo, da mora Sindikat zdravstva in socialnega varstva Slovenije dokazati svojo legitimnost, reprezentativnost in organizacijsko moč s STAVKO. Navedeni protest lahko razumete kot ultimat Sindikata zdravstva in socialnega varstva Slovenije, in sicer: Če odločitev ne bo preklicana, Sindikat zdravstva in socialnega varstva razglaša SPLOŠNO STAVKO do izpolnitve zahtevo, za katere smo že zbrali več kot 13.000 podpisov, ki pa jih razširimo z zahtevmo po enakopravni vključitvi reprezentativnih sindikatov v pogajanja in sklepanje kolektivnih pogodb. Našo stavko za uveljavitev spoštovanja pogajalskih strani in sistema kolektivnih pogodb bodo po dosedanjih zagotovilih podprli vsi sindikati, ki so podpisniki sporazuma o koordinaciji negospodarskih sindikatov. UTEMELJITEV: Sindikat zdravstva in socialnega varstva Slovenije je izkazal svoj interes, da je podpisnik kolektivnih pogodb, tudi poklicne pogodbe, da je reprezentativen sindikat za dejavnost zdravstva in socialnega varstva in vključuje vse poklice. Sindikat zdravstva in socialnega varstva Slovenije je ves čas aktivno sodeloval v pogajanjih na strani delojemalcev skupaj s Sindikatom zdravnikov in zobozdravnikov FIDES in ZSSS - Sindikatom zdravstva in socialnega skrbstva v pogajanjih z Ministrstvom za zdravstvo in Zdravniško zbornico Slovenije za sklenitev poklicne pogodbe. Naš sindikat je že na začetku pogajanj zahteval sočasnost podpisa panožne in poklicne pogodbe, saj smo z osnutkom Kolektivne pogodbe za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije seznanili ministra dr. Božidarja Voljča že februarja 1993 s pozivom za pričetek pogajanj. Zahtevali smo, da je panožna pogodba podpisana najkasneje do 31. decembra 1993, kar se še ni zgodilo, nasprotno ugotavljamo, da so se po podpisu poklicne pogodbe le s strani FIDES-a, Ministrstva za zdravstvo in Zdravniške zbornice pogajanja o panožni pogodbi upočasnila. Pričakujemo, da boste naš protest upoštevali, in Vas lepo pozdravljam- Igor Kodrič predsednik ____ 10 TE 17. februarja 1994 NA TRŽNEM PREPlHli Alera socialni pakt Piše: Franci Križanič Za trajno gospodarsko rast, polno zaposlenost ter notranjo in zunanjo stabilnost slovenskega gospodarstva je v sedanji, v razvitem svetu prevladujoči tehnoekonomski paradigmi, ki temelji na podjetništvu in prilagodljivih tehnologijah (za razliko od prejšnje, ki je temeljila na standardizirani produkciji in ekonomiji obsega ter prišla v krizo med podražitvami surovin, zlasti nafte, v sedemdesetih letih tega stoletja), treba spremeniti način financiranja ter način obračunavanja stroškov - dohodkov v naših podjetjih. Financiranje gospodarske dejavnosti s krediti, na katerem je temeljil samoupravni socializem, je treba zamenjati z nepo-vlaganjem kapitala z delnicami. Tak način srednimi investicijami — n.ufjtiuLu z uetmcurni. i uk, način vlaganja bo omogočila privatizacija. Sprememba načina obračunavanja stroškov - dohodkov v podjetjih pa bo, če bo, izvedena z dein-deksacijo. Indoksacija, t.j. prilagajanje plač, obresti in drugih pogodbenih zneskov inflaciji v prejšnjem mesecu, lahko pa tudi četrtletju ali letu, je posledica dolgotrajne in visoke inflacije. Dokler takšna inflacija traja, se upniki v različnih razmerjih (delavci v podjetjih, varčevalci v bankah, banke pri posojilnih pogodbah, podjetja pri dobavah itd.) z indeksacijo izogibajo izgubi realnega premoženja. Indeksacija zmanjšuje prilagodljivost gospodarstva morebitnim zunanjim spremembam (svetovnih cen, domačega povpraševanja ipd.) ter onemogoča stabilizacijsko (zato ker indeksirane plače in obresti ob omejitveni monetarni politiki vodijo v nadaljevanje inflacije že zaradi sezonskih sprememb cen, obenem pa poglabljajo recesijo in brezposelnost) ali/in protirecesijsko (ker vodi povečano povpraševanje zaradi znižanja davkov ali deviznega tečaja domače valute v rast inflacije in ne v povečanje gospodarske dejavnosti) ekonomsko politiko. Kljub temu je ob hitri inflaciji škoda zaradi indeksacije manjša, kot bi bila brez nje. Dokler je finansiranje gospodarstva temeljilo predvsem na kreditih, rast povpraševanja pa na povečevanju obsega denarja v obtoku, je bila hitra inflacija normalen spremljajoč pojav gospodarske rasti. V samoupravnem socializmu so se s t. i. »jugo menico« primanjkljaji v gospodarstvu (tudi ti so pri kreditnem financiranju pričakovan in stalen stranski pojav) samodejno monetizirali ter prenašali v hitrejšo inflacijo in ne v likvidnostno krizo ter rast brezposelnosti. Tej inflaciji se je naše gospodarstvo prilagodilo z indeksacijo, ki pa sedaj, ko je prišlo do spremembe gospodarskega sistema, vpliva na nadaljevanje inflacije ter poglabljanje likvidnostne in dolžniške krize na Slovenskem. Končna posledica je rast brezposelnosti in kronična gospodarska stagnacija. V primeru nadaljevanja indeksacije se bo gospodarska stagnacija obnovila zaradi rasti stroškov (plač in obresti) z indeksi po cenah na drobno, ki bodo presegale rast dohodkov (odvisnih od danega deviznega tečaja tolarja in danega obsega povpraševanja). Za gospodarstvo in prebivalstvo je deindeksacija tvegan podvig. V primeru, da ne uspe in da se hitra inflacija nadaljuje tudi po deindeksaciji, lahko pride do večjih izgub premoženja in realnega upada dohodkov, temu pa bo sledila še povečana nestabilnost zaradi ponovne rasti dohodkov in cen, ki so med poizkusom deindeksacije zaostale. Zato je dobro, če država izvede deindeksacija ob kar se da širokem družbenem soglasju in z ustreznimi zagotovili tistim, ki največ tvegajo. Tem država jamči varovalke (»jez« oziroma povečanje cen, po katerem se deindeksacija šteje za neuspešno, in mu sledi ponovno indeksiranje ter nov poizkus deindeksacije) in obljubi rezultate pri uspešno izvedeni deindeksaciji (zlasti rast zaposlenosti ali pa vsaj preprečitev povečanja brezposelnosti). Država lahko svoje jamstvo ustrezno oblikuje in svečano podpiše. Takšni pogodbi pravimo »socialni pakt« med vlado, gospodarsko zbornico in sindikati (v Mehiki so ji leta 1987 na primer rekli »pakt gospodarske solidarnosti«, v Italiji pa ustrezen dogovor med vlado in sindikati leta 1991, kolikor je meni znano, sploh ni dobil značilnega imena). V Sloveniji družbene razmere še tradicionalno urejamo v obliki afer. Tako ni čudno, da je tudi sklep socialnega pakta med sindikati, gospodarsko zbornico in vlado svojevrstna afera. Pri tej aferi je bistveno, da se v Sloveniji vzpostavi stabilen način obračunavanja plač (čez čas pa tudi obresti in drugih pogodbenih zneskov) v tolarjih brez množenja začetnih zneskov z indeksi, vezanimi na neznane bodoče dogodke - inflacijo, vrednost deviz, zlata ipd. Vse drugo so odtenki. Med njimi sta, kar se plač tiče, dva vendarle precej pomembnejša od preostalih. Prvi je po možnosti dovolj nizko postavljena osnovna plača v kolektivni pogodbi (splošni in panožnih, pri čemer ni nujno, da je povsod enaka, pomembno pa je, daje takšna, ki jo velika večina podjetij že sedaj izplačuje brez ustvarjanja novih izgub). Drugi pa je oblikovanje ustreznega režima soudeležbe zaposlenih pri delitvi verjetnega povečanja dohodka podjetja (zaradi pričakovane gospodarske rasti, ki ji bo med drugim botrovala tudi deindeksacija). Pri prvem bi morali popustiti sindikati, pri drugem pa vlada. V sedanji aferi v zvezi s socialnim paktom jabolko spora slej ko prej ni v sindikalni prepirljivosti, ampak v pretirani vladni želji po ustvarjanju prisilnih prihrankov na račun realnega znižanja plač. In to v slogu: »Varčevati je treba, pa naj stane, kolikor hoče!« - za vladne svetovalce je pomembno, da se realno znižajo plače, čeprav se bo zaradi znižane individualne motivacije za delo še bolj zmanjšala skupna gospodarska dejavnost in bodo dejanski prihranki celo upadli (zaradi skrčenega trga pa se bodo znižale tudi investicije). EN ČEVELJ ZA VSE NOGE ^ »Na odstop sem se pripravljal že kakšno leto dni,« nam je dejal donedavni direktor Konusa Feliks Lorbeg. Konus je v lasti Sklada za razvoj. »Zadnji dve leti sta bili kar pretežki,« je nadaljeval Lorbeg. »Toda leto dni pod Skladom ni bilo niti približno tako težavno kakor leto dni, preden smo prenesli premoženje na Sklad. Zato sem se odločil, da bom odšel iz Konusa. Piko na i je postavilo tudi dejstvo, da ni bilo od nikoder nobene, niti moralne podpore za garanje, motivi pa so se tudi izčrpali. Ni namreč spodbudno, da garaš 10 ur na dan izključno za to, da bi delavci redno dobivali plače.« Pred dnevi nas je presenetilo »sporočilo za javnost« iz Sklada za razvoj, da so v Konusu sprejeli odstop direktorja Feliksa Lorbega in imenovali novo vodstveno ekipo za krovno podjetje. Obenem pa so člane nove vodstvene ekipe imenovali tudi za predsednike upravnih odborov v podjetjih hčerah, ki jih je devet. Ker pa so odstopi lahko prostovoljni ali izsiljeni, smo poklicali Feliksa Lorbega in ga povprašali o tem, pa še o vtisu, ki ga je nanj naredilo delo Sklada za razvoj. »Ne morem reči, da sem bil nad Skladom za razvoj razočaran, saj nisem pričakoval veliko,« je povedal Lorbeg. »Dejstvo pa je, da bi bilo mogoče tudi ta, kot pravijo, zafurana podjetja, ki jih je Sklad prevzel, reševati na drugačne načine, kot je to poskušal Sklad, in verjetno je, da bi bili kje uspehi večji.« »Ko ste se v Konusu odločali, ali sklenete pogodbo s Skladom za razvoj ste to storili v pričakovanju Skladove pomoči pri razbremenitvi dolgov podjetja in da boste z državno pomočjo podjetje lahko razbremenili prevelikega števila zaposlenih glede na obseg poslovanja. Kako so se ta pričakovanja uresničila?« »Konus je ob osamosvojitvi Slovenije in izbruhu vojnih operacij na območju bivše Jugoslavije zašel v hudo stisko, saj je izgubil približno 60 odstotkov nekdanjega trga, ki ga takrat še ni uspel nadomestiti. Vendar so bili večji problem dolgovi za najeta posojila, ki jih Celjski banki nismo mogli vračati, drugačne rešitve pa z banko nismo uspeli najti. Zato smo upali, da bomo ta problem lahko rešili s pomočjo Sklada.« »In vam je uspelo...« »Je, vendar ne na 'naš način’. Banki smo bili leta 1992 dolžni okrog 25 milijonov mark in predlagali smo ji, naj bi odkupila našo upravno stavbo in razvojni inštitut, katerih knjižna vrednost je dosegla 20 milijonov mark. Toda banka je za njiju ponujala le okrog 12 milijonov, na kar pa mi nismo mogli pristati. Toda potem je Sklad za razvoj prodal poslovno stavbo, inštitut, skladišče, počitniški dom, menzo in počitniške hiše na Rogli za približno enako vsoto, kot nam je ponujala banka, podjetju z mešano lastnino. 'Posest' je podjetje v delni lasti celjske banke in skupine zasebnih delničarjev. Kdo so ti, pa odkrijte sami, na registracijskem sodišču.« »Mnogi direktorji podjetij, ki so podpisala pogodbo s Skladom, so pričakovali, da jim bo Sklad rešil finančni položaj. Vi ne?« »Sklad nam je finančno pomagal le tako, da nam je v začetku dal garancij za 700 tisoč mark, pred kratkim pa še za 300 tisoč mark garancij za najemanje posojil pri bankah. Toda to za podjetje ni mogla biti rešitev, kajti zdaj smo dolžni Skladu. Dolžniki smo torej še vedno, čeprav ne več banki, in ta razlika za podjetje ni nič važna. Sklad bi se moral odpovedati vsaj delu upništva. In to je ena izmed zadev, ki jih Skladu, no recimo tako, zamerim.« »Dejali bi, da s Skladom vendarle niste z> ; »A dovoljni, čeprav ste v začetku pogovora dejali da niste razočarani. Povejte nam torej, s či<* še niste zadovoljni.« »Tri stvari me motijo pi poslovanju Sklad* gj Eno sem omenil, druga pa je vsekakor stalnk0 menjavanje sestave upravnega odbora K I or\ f'01 Si rtlsnri i Ir i -i n nn n ni rl nn n si A* U/\A/J v h l C.VV l vv«/J f v i/w X I J I J Ly \Jb\7 KsIZ* ! U Ir V VIL 1X0 1/0 V%Lr I Vit L X » T'-A fakultete, med njimi so tudi akademiki, imajo pri sebi naslednje potrdv; j s3 s podpisom dekana: »Kontrolorjem mestnega prometnega podj^-.J^-Spoštovani gospodje, je zaposlen na Filološki fakulteti Univerze v B , gradu. Imenovani ni dobil decembrskega osebnega dohodka, niti ' ^0 fj. ministrstvo za prosveto Republike Srbije zagotovilo vsote za prevot*'. H\ stroške. Prosimo vas, da to obrazložitev upoštevate, mi pa bomo - tof . ko bomo prejeli denar - kupili nalepke za zaposlene v naši hiši. Prisl™' \ vas pozdravljamo, dekan, prof. dr. Slobodan Grubačič.« . cije Direktor nekega podjetja je zračunal, da se mu bolj splača plače!., o^. kazni kot pa nalepke, in je delavcem naročil, naj kontrolorje nap°^l ijjg, v podjetje. Kmalu je dobil deset pozivov z nakaznicami za visoke ko« j Njegovi delavci, ki so jih zalotili brez nalepke, niso le povedal1'. katerega podjetja so, marveč so vsi brez izjeme navedli, da jim jo , kot je njihovemu direktorju. 0^. V i . ^ Ima pa vsaka stvar tudi dobro plat. Ko končno pridete iz avtobusa, 'j _s0 ; V vrstah za nalepke čakajo samo upokojenci. Dobijo jih po benefiof, , i nih cenah in se želijo vsaj legalno prevažati, če se že vozijo neudobji -------> | i - , fitnes ^ kij]. tako izčrpani, da vam ni treba porabiti časa in denarja za _ masažo, vse ste namreč že spotoma opravili. Še več je onih, ki s° J pridružili gibanju za zdravo življenje brez mestnega prometa. Zan)eii hik morda še upanje. Ostali pa lahko vstopijo v avtobus iz predvolH11^ spota. Srbija namreč vedno bolj spominja na velik avtobus, v katere^ s, mogoče vstopiti, iz katerega ni izhoda in ki stoji na mestu. 17. februarja 1994 mali delodajalci POMEMBNI, lA ZAPOSTAVLJENI alr ^re<^1 prihodnjega tedna bo Ko-° naših podatkih ustanovna goi ^npščina novonastalega Ijuivdruženja delodajalcev Slo-ili.*Venije, na katerega pa že od Ostanka zamisli letijo pri-lutPombe. Nekateri očitajo Go-krt*podarski zbornici, ki je za-ivetetnik te zamisli in tudi njen P^^hzator, da ustanavlja vj^Porcdno organizacijo, ko še ^ povsem jasna bodoča vloga o^mice same in tudi še ne Povsem njena nova organizi-:og(^.nost- Najbolj glasni pravijo: i nf'* zbornica ali pa združenje, #kakor pa ne oboje! So pa ezfPdi Gospodarski zbornici so-se^dne organizacije, kot je na arfrimer obrtna zbornica, ki ter*!'13''0 Povsem konkretne pri-ijnPPoibe. Obrtna zbornica bi )0'f a ustanovila podobno inte-:odj^^io združenje delodajalcev na-__________________________ iz svojih članov, ki bi bili povezani z Združenjem delodajalcev Zbornice v zvezo, zato da bi se tudi glas malih delodajalcev - obrtnikov slišal močneje. Marta Turk, lastnica poslovno storitvenega centra TRIS in ena od ustanoviteljev Gospodarskega interesnega združenja »Podjetnost«, ki združuje za zdaj 60 malih podjetnikov, goji podobne želje kot obrtniki. »Glas malega gospodarstva se mora ravno tako slišati kot glas velikega, ki naj bi bilo povezano v zbornično združenje. Kajpak je za to več razlogov, med njimi pa ni najmanj pomemben ta, da bo malo gospodarstvo v prihodnje pomemben ustvarjalec delovnih mest. Zato naj malo gospodarstvo tudi dobi priložnost nesistematična plačna politika 9 ^ letu 1994 se nadaljujejo pogajanja med partnerji (sindikati, zbor- no in vlado) za sklenitev treh pomembnih družbenih aktov: splošne ^/-'dektivne pogodbe za gospodarstvo (SKPg) in negospodarstvo (SKPng) er socialnega sporazuma ali pakta. ■ Najpomembnejši del v obeh pogodbah je tarifni del in še posebej ‘hodiščni OD za prvo skupino. , Sprva je kazalo, da bo za gospodarstvo znašala najnižja vrednost -V/"3 tolariev’ t0 )e za J°0/° nižje od zdaj veljavnega zneska 35.548 oiarjev. To znižanje nej bi bilo nekakšno nadomestiloza odpravo dolo-i ofVa v SKPg, po katerem je bilo možno — ob določenih pogojih — znižati Izhodiščni OD za do 20%. ra^un ie (bil) za delavce preveč neugoden. Izhodiščni znesek ^^■548 tolarjev velja že eno leto. V tem času so se življenjski stroški povečali za 22,8%. Če računamo, da naj bi glede na predvideno eskala-čjOn ° lestvico in inflacijsko stopnjo 13% v letu 1994 ostali izhodiščni raj* v SKPg do decembra 1994 domala nespremenjeni, potem bi bil ezultat takšen - od decembra 1992 do decembra 1994: jl.993 : 35.548 = 0,90.....znižanje IOD (1,228 x 1,133) = 0,65 .upoštevanje inflacije ^ ^nižanje plač po SKPg bi znašalo 35 %, kar je bržkone le preveč, pa Z vlada (Drnovšek, Gaspari etc.) še tako grdi sindikate, ki bi z vztraja-ufie? Pri 35.548 tolarjih in odpravi znižanja za do 20% menda silili $ 'vzfao (gospodarstvo) v katastrofo. it' Nekateri strokovni sindiakti ZSSS so zahtevali do delodajalskih 'tf]snePev (Združenj GZS), naj jim posredujejo podatke iz podjetij, ki J p zniževali IOD za 20%, pač glede na pogoje iz KP. Morali bi zlasti d ^redovati sanacijske programe in roke, v katerih bi lahko imeli 1 A?) ane IOD - pa teh podatkov niso dobili. In tako je pravno izjema cl<|f[7?ta^a pravilo, ki ga je na oporečen način izrabila tudi vlada v uredbi ^ 59/93), po kateri se za izdajanje potrdil delavcem za neizpla- ane OD priznava razlika le do IOD po SKPg, znižane za 20%. dl ________ d # se zatika pri določanju izhodiščnih OD za prvo skupino 'Pn.s' Ti znašai° zdai 26.000 SIT in so celo za 500 SIT nižji od ^zajaničenih OD! Sindikati iz negospodarskih dejavnosti so izhod -2-4' 1' !"4* konferenc°, na kateri so med drugim zahtevali , disčno plačo 30.600 tolarjev, kije še vedno za pet tisočakov ali 14% glasno povedati, kaj misli o pogojih, pod katerimi lahko posluje in ustvarja nova delovna mesta. Da se malo gospodarstvo lahko oglaša enakovredno velikemu, je potrebno tudi zato, ker njegovi interesi pri odnosih z delavci niso enaki interesom velikih podjetij. Omenila pa bi še tretji razlog za zvezo interesnih združenj delodajalcev in ne enotno združenje: letos bo v skladu z zakonom o gospodarskih družbah nastalo precej novih malih podjetij. To bodo obrtniki, ki zaposlujejo več kakor 20 delavcev. Tako bo nastala kar velika skupina delodajalcev, lastnikov malih podjetij, ki bi. lahko enakovredno nastopali pri pogovorih z vlado in sindikati. In ne nazadnje velja omeniti, da v Sloveniji deluje že nekaj klubov delodajalcev, pričakujem pa, da bo podjetniških združenj v bodoče še več. Zveza združenj delodajalcev se torej ponuja kot najbolj logična poteza,« nam je dejala Marta Turk. Marto Turk moti tudi tisto določilo zakona o gospodarskih družbah, ki zahteva, da ustanovitelji interesnih združenj z vsem svojim kapitalom odgovarjajo za dejavnost združenja. »To določilo bi bilo najbolje spremeniti,« meni Turkova, saj pomeni nič manj kot to, da vsi člani združenja odgovarjajo za morebitno škodljivo pogodbo, ki jo združenje sklene. To določilo je preprečilo manjšim podjetjem, da bi se organizirala, ker se zavedajo pomena te klavzule.« Turkova je nazadnje omenila tudi prednost, ki jo je pri promocijski akciji svojega združenja imela Gospodarska zbornica, saj je za »reklamiranje« uporabila sredstva vseh svojih članov, medtem ko druge podobne interesne skupine, sicer tudi člani GZ, te možnosti niso imele. Pripombe, ki jih je Turkova v imenu Gospodarskega interesnega združenja Podjetnost že sredi lanskega novembra naslovila za zbornico in na ministrstvo za gospodarske dejavnosti, kakor da niso imele odmeva, in so torej slej ko prej aktualne. Boris Rugelj nižja od one v gospodarstvu. Vlada trdi, da bi bilo zvišanje od 26.500 na 30.600 SIT nemogoče spričo stanja v gospodarstvu. Ponuja znesek 27.500 SIT in popravke v najnižjih skupinah z 0,10 (beri: za 2.650 tolarjev bruto oziroma 1.700 tolarjev neto). Na drugi (najvišji) strani lestvice količnikov pa moramo ugotoviti iz pregleda izplačanih plač v državni upravi marsikaj »zanimivega«. Od skupaj 3.938 zaposlenih v državni upravi (po stanju avgusta 1993) jih je bilo v I. skupin samo 21, v II. skupini 38, v III. 61 in v IV. (kvalificirani delavci) 170 delavcev, skupaj vsega 7,3% vseh delavcev - brez funkcionarjev, teh je bilo 171. Zastavlja se vprašanje pravilnega razvrščanja iz nižjih v višje skupine. Iz pregleda se odčita, da je v VII. skupini (visoka izobrazba) samo 196 delavcev, v VII/2 skupini (specializacija in magisterij) 670 delavcev (!) in v VII. skupini (doktorat) kar 693 delavcev (!!) v državni upravi. Ali res, ali gre le za razvrščene delavce zaradi višjih plač? Saj je kar pet ministrstev, ki je imelo več kot po 40 delavcev razporejenih v VII. skupino! Pri (pre)visokem razvrščanju delavcev in pri (pre)visokih količnikih za umske delavce v državni upravi in za funkcionarje ter poslance in sodnike (ti imajo tudi višje izhodiščne OD) je lažje razumeti vlado, da si močno prizadeva za nizko raven izhodiščnih OD (vrednost enke - 1,00) in da se boji (pre)visokega dviga te vrednosti. Državni zbor Republike Slovenije je zagotov med nabolj delovnimi parlamenti. V letu 1993 lahko merimo količino opravljenega dela - skupaj z občinskimi skupščinami - s stranmi Uradnega lista, to je 3832 strani v 72 številkah. Tudi za leto 1994 se ve, koliko zakonov bo moral državni zbor še sprejeti samo na podlagi določil nove ustave. Da bi bila mera polna, pa ga vlada zalaga še z dodatnimi besedili. Zakon o razmerjih plač v javnih zavodih, državnih organih in v organih lokalnih skupnosti je tipičen primer administrativnega urejanja plačnega sistema. Dovoljuje razmerja od enke (1,00 za čistilca) do devetice (9,00 za poslance), vendar določno samo do količnika 6,80 za rednega profesorja na univerzi ali za znanstvenega svetnika v raziskovalni dejavnosti ali za ustvarjalca v kulturi z izjemnimi, širše priznanimi dosežki. Docent, ki ima tudi doktorat znanosti in je podvržen zahtevnemu habilitacijskemu postopku, pa ima količnik 4,70, to je dobra polovica zahtevnosti dela poslanca. Z malo ironije je še treba dodati, da je možno v javnem zavodu povišati osnovne plače (učitelja npr. za uspešno delo) v povprečju za največ 3%. Poslanec dobi lahko k osnovini plači tudi do 100% dodatkov. Družba, ki poslanca plačuje tudi trikrat višje kot rednega profesorja na univerzi, nima dobrih izgledov; še posebej, ker hkrati skoraj v en glas trdimo, da je znanje naše največja dobrina in prednost — tudi za hitrejšo »pot v Evropo«. In kako se bodo določali konkretni količniki? Nedorečeno in megleno. Besedilo zakonskega osnutka pravi, da bo količnike za funkcionarje od 4,20 do 9,00 določal pristojni organ na podlagi kriterijev, določenih z zakoni za posamezna področja in s predpisi, izdanimi na podlagi teh zakonov. Stroka doslej pri takšnem določanju ni bila zraven in ni izgledov ali razlogov, da bi bilo poslej drugače. BODO TAPETNIKOVI DELAVCI IZIGRANI? |>avci družbenega podjetja Tapetnik iz Maribora že nekaj flSžbam° strmii? se čudijo: prvega septembra leta 1989 so od ®neSa podjetja Konstruktor s kupoprodajno pogodbo , kupili parcele in objekte, kjer danes delajo. Seveda so za •^vZet‘Vl placah tudi vse ustrezne davke, sedaj pa jim jih hočejo V ca Postopku denacionaliza-( o>jlSe ie namreč pojavil bivši i ljiš*°ma bodoči lastnik zem-jjuc oziroma objektov, ki so } Zah* ami kupili. Bivši lastnik | v '•eva vrnitev nepremičnin j v ■j,ast in posest. Zaposleni 1 ^ako?eLni^u kodo po zakonu, I jj i nii^ Pravijo delavci Tapet- ii tnJ/' »Lastne prostore smo staih 7zap1us«ti skladu uin zemljišč mariborske _ 0r kaže, izgubili vse, kar ^uPihSami S svopnd Prihranki občine za simbolično nadomestilo. Če nas občina ne bi silila v odprodajo naših objektov, danes ne bi imeli odvečnih delavcev, ne bi imeli denarnih problemov, prav tako pa ne bi imeli opraviti z zakonom o denacionalizaciji in bi bili sedaj v zaključni fazi lastninskega preoblikovanj a.« Sedaj pa delavci Tapetnika še ne morejo uporabljati vsega, kar so kupili, saj so od pristojnega občinskega urada dobili začasno uredbo, po kateri je treba iz programa lastninskega preoblikovanja izločiti vse parcele in objekte, ki so predmet denacionalizacije. Po tem pa delavcem ne ostane skorajda nič ali pa vsaj ne veliko. Bivši razlaščenec zahteva vrnitev nepremičnin v last in posest. V primeru, da bodo državni organi na to pristali, bodo delavci tega podjetja obvestili javnost, da Tapetnik nima več možnosti za obratovanje in obstoj. »Vrnitev premoženja bivšim lastnikom, ki jim Tapetnik ni ničesar dolžan, bi za podjetje pomenilo propad,« sta prepričana tako direktor Tapetnika diplomirani ekonomist in inženir Ivan Šitum kakor tudi predsednica zbora delavcev Alojzija Udovičič. Oddelku za gospodarjenje skupščine občine Maribor sta skupaj poslala pismo v katerem ugovarjata tudi cenilnemu zapisniku v tem denacionalizacijskem postopku. Po njunem mnenju je vrednost, ugotovljena v denacionalizacijskem postopku, dvakrat večja, kot je bila vrednost istih nepremičnin v času podržavljanja. Svoje mnenje opirata tudi na izvedensko mnenje. Delavci Tapetnika pa o zadevi niso opozorili samo gospodarskega oddelka mariborske občine. O krivici, ki se jim lahko zgodi, so opozorili tudi državni zbor, ministrstvo za gospodarske dejavnosti, ministrstvo za pravosodje, ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj ter Agencijo Republike Slovenije za prestrukturiranje in privatizacijo. Jim bodo vsi ti kaj pomagali? Tomaž Kšela PRORAČUN: ALI JE VOJNA DOBUENA Predsednik vlade dr. Janez Drnovšek je zadnja dva meseca trdo garal, da je lahko minuli torek zvečer oznanil, da je vlada sprejela predlog proračuna za letošnje leto v višini, kot jo je predvidel proračunski memorandum (nekakšno pismo o namerah vlade). Seveda pa s tem dejanjem proračunska vojna, ki zadnje mesece divja v Sloveniji, še ni dobljena, čeprav je bila v protokolarnem objektu na Brdu pri Kranju morda dobljena glavna bitka. Morda, morda pa tudi ne. Morda bo parlament, v katerem je znal del vladne koalicije premieru že obrniti hrbet, vendarle izsilil vsaj del dodatka k vsoti iz proračunskega memoranduma (se pravi k 402 milijardama tolarjev), pa čeprav za ceno padca vladne koalicije in vlade same. Apetiti so pač veliki, in to ne samo strank, ki so v debatah o proračunskem memorandumu dodale k predloženi vsoti s strani vlade kar še za 100 milijard »nujnih« potreb, ampak tudi nestrankarskih interesnih lobijev. Tega se zaveda tudi sam premier, ki je že v torek, po seji vlade, tudi povedal, da bo proračun v višini, ki jo predlaga vlada, izjemno zahteven za izvajanje, saj bo terjal veliko vzdržnost in precejšnje zategovanje pasu v državni upravi in vseh oblikah proračunske porabe. Apetiti torej očitno še niso niti potešeni niti zatrti, saj je moral premier na koncu potegniti »carski rez«. Ker je tik pred zaključkom seje še ostalo za kakih 6 milijard tolarjev presežnih želja in potreb, se je odločil za linearno znižanje vseh proračunskih postavk. Drnovšek je tako bolj izsilil predlog proračuna v višini, ki jo zagovarja vlada, kot pa so se o tem ministri dogovorili. Zadnji poskus, da bi ohranili vsaj to, minimalno povečanje proračuna so ministri utemeljevali s tem, da so v zadnjem času plače tako zrasle, da bi s povečanimi prispevki omenjenih 6 milijard pokrili mimogrede, ne da bi zato morali povečati proračunski primanjkljaj, ki ga je premier skresal na dobrega pol odstotka družbenega bruto proizvoda. Kaj za posamezne postavke ali ministrstva linearno zmanjševanje pomeni, še ne vemo, bomo pa zvedeli v kratkem, saj bodo stranke, ki imajo v »zakupu« posamezna ministrstva, to kaj hitro ugotovile in o tem obvestile javnost. Nas seveda najbolj zanima, koliko bo prizadeto ministrstvo za delo, ki je že dosedaj tarnalo, da mu odobrena sredstva ne zadoščajo za pokrivanje vseh dejavnosti, ampak samo za osnovne, se pravi za pokrivanje socialnih pravic. Vprašanje je tudi, kaj se bo zgodilo s sredstvi, ki jih je v me-morandumskih razpravah Združena lista »izpulila« ministrstvu za obrambo in jih namenila podpiranju znanosti, razvoju gospodarstva in odpiranju novih delovnih mest. Koliko bo tu »linerami rez« posnel Janeza Drnovška? Premier je vlado popeljal v luksuz protokolarnega objekta na Brdu, da bi nemara njegov blišč kaj zmehčal trda stališča posameznih ministrov glede pravic do proračunskega tolarja. Uspeh je bil delen. Kam pa naj odpelje poslance državnega zbora, da bi dosegel podoben učinek nanje? Morda v Rim, pred baziliko svetega Petra? Boris Rugelj LISCA PRODAJA DELNICE Iz Konfekcije Lisca Sevnica so nam sporočili, da so dobili zeleno luč za lastninsko preoblikovanje podjetja. Po programu, ki jim ga je odobrila Agencija za prestrukturiranje in privatizacijo, bodo olastninili 1,7 milijarde tolarjev družbenega premoženja. Od tega so 40 odstotkov namenili za prenos na sklade, kar je tako ali tako obveznost, četrtino premoženja namenili interni razdelitvi, 22% bodo interno odkupili, 18% pa so namenili javni prodaji. Konfekcija Lisca je tako drugo slovensko podjetje, za Lekom, ki bo ponudilo svoje delnice na trgu vrednostnih papirjev. B. R. NAROČILNICA Pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, nepreklicno naročam(o) knjigo Gojka Staniča MOJE DELNICE. Naročeno mi (nam) pošljite na naslov: Ulica, poštna št., kraj: Ime in priimek podpisnika:.................. Račun bom(o) plačal(i) v zakonitem roku. Ind. kupcem pošiljamo po povzetju. žig Podpis naročnika 12 TE 17. februarja 1994 ZMJF,NIŠKA RAZPOTJA Beneficirana zavarovalna doba (1) Piše: mag. Aleksej Cvetko VROČ KOSTANJ V ROKI Za institutom beneficirane zavarovalne dobe ali pravilneje zavarovalne dobe, ki se šteje s povečanjem, se še vedno skriva marsikaj. Z njim lahko v praksi zelo omilimo slabe plače na določenih delovnih mestih, prikrijemo neustrezno urejeno varstvo pri delu, razrešujemo problem delovnih presežkov in podobno. Ker pa je razpravljanje o tem institutu tudi še vedno »vroč kostanj v roki«, ki se ga skušajo vsi znebiti, se veliko premalo govori in tudi razmišlja o vprašanju, kaj z njim storiti. Ce se o njem že govori, pa so povsem različni tudi predlogi za njegovo rešitev, saj so nekateri za popolno odpravo instituta, drugi pa se zavzemajo za njegovo neokrnjeno uporabo ali predlagajo celo določene širitve. Ker institut v končni obliki pomeni predčasno pridobitev pogojev za priznanje pravice do pokojnine in je, ne glede na dejstvo, da se za pokojninsko dobo, ki se šteje s povečanjem, plačujejo določeni prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ena dražjih oblik za zagotavljanje pravic iz socialne varnosti, ki sicer gre delavcu iz naslova najširšega varstva pri delu, je prav, da mu v času, ko se vse več razmišlja o možnih spremembah pri priznavanju praktično vseh pravic s področja socialne varnosti, namenimo potrebno pozornost. Seveda je lahko mnenje, izraženo v tem prispevku, le eno od mnenj, ki je podano predvsem z namenom, da bi razmišljali o ureditvi celotne problematike, povezane z institutom zavarovalne dobe, ki se šteje s povečanjem, in da bi našli ustrezne rešitve, ki bi zadovoljile vse tiste, ki ali uživajo pravice iz tega naslova ali pa prispevajo sredstva za njihovo zagotovitev. In prav zato je prispevek v nekaterih delih morda tudi nekoliko provokativen. Nejasnosti o zavarovalni dobi Kaj naj bi institut zavarovalne dobe, ki se šteje s povečanjem, v sistemu pokojninskega in invalidskega zavarovanja sploh predstavljal, ni povsem jasno. Še najbolj pa je možno sprejeti stališče, da poleg institutov varstvenega do- datka in najnižje pokojnine, ki v sistemu pokojninskega in invalidskega zavarovanja predstavljata socialna korektiva, tudi institut zavarovalne dobe, ki se šteje s povečanjem, lahko štejemo za nekakšen socialni korektiv. Zavarovalna doba, ki se šteje s povečanjem, je poseben institut pokojninskega in invalidskega zavarovanja, na podlagi katerega se priznava za delo na težkem in zdravju škodljivem delu in na delu, ki se ga lahko opravlja uspešno samo do določene starosti, še posebna stopnja povečanja realno dosežene zavarovalne dobe. Zavarovalna doba se šteje s povečanjem tudi nekaterim kategorijam invalidov, ki so taksativno naštete v 212. členu zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Kot je že bilo omenjeno, je posledica izogibanja razprav tudi to, da se o zavarovalni dobi, ki se šteje s povečanjem, vsebinsko le redko razpravlja. Do omenjanja tega sicer zelo zanimivega instituta pokojninskega in invalidskega zavarovanja in bolj formalnih razprav, ki pa so največkrat celo samo politično obarvane, prihaja v glavnem takrat, ko si posamezne skupine delavcev prizadevajo, da bi jih uvrstili med uporabnike pravic, ki jih institut omogoča, pristojni organi pa jim pojasnjujejo, da bo področje, ki je zajeto s to problematiko, obravnavano celovito in »v paketu«. Skoraj nikoli pa se ne postavlja vprašanje, ki ga je najprej treba razčistiti že v okviru socialne politike, ali je institut zavarovalne dobe, ki se šteje s povečanjem, v sistemu pokojninskega in invalidskega zavarovanja sploh še ustrezen ali ne. Ne bi smeli namreč spregledati dejstva, da je to institut, ki ga je predvsem zaradi večje zaščite delavcev in njihove socialne varnosti razvila miselnost našega prejšnjega, to je socialističnega družbenega sistema, in ga zato v obliki, kot ga poznamo pri nas, drugi sistemi ne poznajo. Vendar je že sam razvoj instituta peljal v smer, ki je daleč od večje zaščite delavcev in njihove socialne varnosti. Od leta 1946 dalje do danes je zrasel v orjaški sistem, ki predvsem spominja na bolj ali manj (ne)upravičen privilegij, ki naj nekaterim delavcem nadomesti del plače, za katero mislijo, da bi jo morali in mogli dobiti. Spornost beneficirane zavarovalne dobe Čeprav je institut zavarovalne dobe, ki se šteje s povečanjem, sporen institut v pokojninskem in invalidskem zavarovanju, se pri vseh spremembah zakonodaje še naprej ohranja. Pa ne samo ohranja, saj se vedno znova in znova, na sicer povsem legalen način pojavljajo nova delovna mesta, na katerih se zavarovalna doba šteje s povečanjem. Samo v letu 1992 so bila, kj je razvidno iz letnega poročil Zavoda za pokojninsko in iif validsko zavarovanje Slovi nije, ugotovljena nova dl lovna mesta, na katerih se zal varovalna doba šteje s povf Čanjem, kar v 66 podjetjih i> y n v 123 obratovalnicah samofejigjj stojnih obrtnikov. Pri te%ot tudi ne gre prezreti, da p(; pa sprejemu novega zakona o pUj Se kojninskem in invalidskeijtan-zavarovanju, ki je začel veljaj ^ ' 'aprila 1992, niso bili sprejet ustrezni spremljajoči predi p0( piši, tako da se v praksi prcij^r; težno še vedno uporabljajo^ stari predpisi o delovnih mCfj(nc stih, na katerih se zavar(*5rac valna doba šteje s povečaj0 so veljali do 31. 3. 1992. S tenforst zakon še dalje ohranja startroi zakonsko razliko med zavaro Seb( valno dobo in posebno dobo tace ki skupaj tvorita pokojninsk bstj dobo in ki se še naprej delitatales zavarovalna doba se deli n;lošk< zavarovalno dobo, ki se štej 'taes v dejanskem trajanju, in zava taig rovalno dobo, ki se šteje s po* de] večanjem, posebna doba pa irfver dobo, ki se šteje v dejanskefihora trajanju, in posebno dobo, kfžai se šteje dvojno. TISOČ NOVIH PRIJATELJEV KNJIGE DE« [0m< taev tavo 'Anj, Vsi Spoštovani prijatelji, lani smo v ČZP Enotnost za Vas založili zbirko romanov in avtobiografskih pričevanj znanih slovenskih in tujih piscev. Njihova umetniška dela in pričevanja Vam želimo še bolj približati z nagradno akcijo »TISOČ NOVIH PRIJATELJEV KNJIGE DE«. Vabimo Vas, da se dosedanjim prijateljem pridružite tudi Vi z vključitvijo v klub prijateljev knjige DE. Vanj se vključite tako, da do 31. marca letos naročite vse knjige ali samo posamezno iz zbirke, ki Vam jih podrobneje predstavljamo. V aprilu 1994 bomo izmed »prijateljev knjige DE« izžrebali 27 nagrajencev. Nagrade: 1. 200.000 SIT; 2. dve nagradi po 100.000 SIT; 3. štiri nagrade po 50.000 SIT; 4. deset letnih naročnin na knjige založbe DE v letu 1994 v vrednosti 18.000 SIT; 6. deset letnih naročnin DE v vrednosti 8.320 SIT Seznam izžrebanih nagrajencev bomo objavili v tedniku DE 14. aprila 1994. Matej Bor JERNOV ROKOPIS ALI MARTINOVA SENCA PAKET DOBRIH KNJIG, odličen tudi za darilo! Paket sestavljajo knjige: Avtor sporoča v čas in prostor ujeto in z njima tudi opredeljeno zgodbo prek (...) Jernovega rokopisa, v katerem pripovedovalec skuša razjasniti eno samo uganko: kdo je v ključnem trenutku povzročil smrt njegovemu prijatelju Martinu. Peter Božič ZDAJ, KO JE NOVA OBLAST Rudi Čačinovič MED DVEMA CERKVAMA On, Radenko Radenkovič, ga je povabil na hrano. Na pijačo in na hrano te Slovenci ne povabijo nikoli. On to zelo dobro ve, ker ga še noben Slovenec razen na pijačo ni nikoli kam povabil. " r5* s,. < H 35 o CM !■* Moja generacija je živela ob žerjavici in plamenih dveh svetovnih morij. Srce in možgane so nam pretresale revolucije: oktobrska iz I. 1917, različne »povojne« po 1945., zmagovite »od spodaj« ali »od zgoraj«. Dvajseto stoletje se bliža koncu. Bilo je polno svetlih upanj človeštva, bilo pa je tudi v znamenju krvavih diktatur. Bilo je stoletje Hitlerja in Stalina. Po tolikih izkušnjah bi se stoletje moralo končati brez lažnih iluzij in utopij, dokončno zavrniti vse lažne preroke, ki obljubljajo splošno srečo in zveličanje, pri tem pa hočejo osrečevati človeštvo s'svojimi ideološkimi prisilnimi jopiči. Knjige lahko dobile pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, telefon 321-255,110-033, faks 311-956, Miroslav Jančič GLASNIK PEKLA LinII. /. Umreti s Sarajevom II. Umreti brez Sarajeva 1 n c o o Da bi ga pa kdaj kak Slovenec povabil na pičko, ne, tega pa pri Slovencih ne boš doživel nikoli. In zato ga Radenko tudi ne vabi na Cico Oriental. Radenko Radenkovič je bil toliko in toliko časa pri vojaških arestantih in tam seveda sploh ni pičk in zato Radenko nujno potrebuje Cico Oriental samo zase, za danes. Drugič mogoče, je pribil Radenko. In pri tem je ostalo in Niko je moral sam nazaj v kasarno, in ko je prišel tja, je bila ura ravno šest zjutraj in »smotra« in trubač je pravkar zaigral »mirno«, ker se je na »krugu« prikazal general, komandant brigade, in šel naprej proti svoji pisarni. I- 35 o CM O) .® I I- 35 o ■n (O 8, f <6 C 0) o Ugodnosti, ki Vam jih pri vključitvi v klub nudimo, so: izredni popust, plačilo v treh obrokih (nakup nad 3.000 SIT) in možnost sodelovanja v naši nagradni akciji »TISOČ NOVIH PRIJATELJEV KNJIGE DE«. Pa šd to: ČLANI KLUBA bodo imeli prihodnje leto 30% popusta pri vseh novitetah založbe - po lastni izbiri - neobvezno. Vladimir Kavčič STEBRI DRUŽBE Fsihosocialni portreti sodobnikov Jern namreč nosi breme krivde skozi povojno življenje, in da bi se očistil ali vsaj problem razjasnil, napiše zgodbo od otroškega zavedanja do razpleta, ki se konča z Martinovo smrtjo. Bistveno pa je, da je blodni Martin umrl, vrača pa se v Jernov rokopis, kot bi se njegova duša selila vanj. Res smo dobili svojo državo, a zdaj ne ljudstvo ne politiki ne vedo, kaj bi počeli z njo. To je posledica predhodnega neznanja, kajti te države niso izsilili amaterji, temveč diletanti, tisti, ki mislijo, da vedo in znajo, a se v resnici ne zavedajo niti meja svoje nevednosti. Vodijo jih oholost, prestiž, bolestne osebne ambicije. Več kot polovica sedanjih političnih akterjev samo nadaljuje kariero, ki jo je začela pod prejšnjim režimom, za njih je torej osebna promocija na pravem mestu. Druga polovica so razni frustrirani tipi, ki spominjajo na jecljavca, ki je hotel postati televizijski napovedovalec, zdaj pa zatrjujejo, da ni uspel, ker ni bil v partiji. Vrednost vseh šestih knjig je 10.740 SIT, vendar vam jih nudimo za 6.950 SIT. Če naročite pet knjig, jih prejmete za 6.200 SIT, če naročite štiri knjige, jih prejmete za 5.000 SIT, tri knjige pa za 4.000 SIT. Pri naročilu dveh knjig prejmete knjigo Jožeta Smoleta: PRED USODNIMI ODLOČITVAMI brezplačno! i ter Vr Ni n a e e 4) ® oo n e o o In ko je vsa brigada stala na »krugu« mirno kot pribita, je komandant brigade opazil Nika, ki se je prestopal z noge na nogo in lovil ravnotežje, pijan in izmučen od celonočne hoje. Komunizem je razpadel, ker se je izrodil v nehumano, strogo disciplinirano organizacijo izoliranih vojščakov, ki niso zaupali ljudem in so jih hoteli prisilno osrečevati po svoji meri. Kljub težkim izkušnjam iz svoje preteklosti, kljub neposrednim zgovornim zmotam komunizma, skuša »stara cerkev« stopati po poti, ki ga je zrušila. Hotel je iz enega centra gospodariti nad celotno komunistično resnico. Poskusi reform so bili prepočasni in prepozni. Kadar se z njim srečam - Bog oziroma Alah vesta, kolikokrat počnem tisto, kar mi je bilo že od nekdaj mrzko - preštevam, koliko je okrog mene Muslimanov, koliko Hrvatov, koliko Srbov in koliko drugih, med katere spadam tudi jaz. Razmerje je približno takšno kot na republiški ravni, nekateri bi celo rekli, da je inscenirano - 40:15:30:15. Ko so Srbi iz tistega dela mesta, ki je v njihovih rokah, začeli izganjati Muslimane, in to brez prtljage, sem prestregel, kako neka muslimanska soseda drugi pravi: »Nič drugega ne ostane, kot da tudi mi izženemo njihove!« NAROČILNICA - Pri ČZP Enotnost nepreklicno naročamo _____izvod (o v) knjige ZDAJ, KO JE NOVA -----izvod(ov) knjige GLASNIK PEKU II. OBUST ______ izvod(ov) knjige JERNOV ROKOPIS ALI _____izvod(ov) knjige MED DVEMA CERKVAMA MARTINOVA SENCA _____izvod(ov) knjige GLASNIK PEKU I. _____izvod(ov) knjige STEBRI DRUŽBE Naročeno pošljite na naslov:..................................................................... Ulica, poštna št., kraj:......................................................................... Ime in priimek podpisnika:....................................................................... 1. Račun bom(o) plačal(i) v enkratnem znesku v zakonitem roku 2. Račun bom(o) plačal(i) v treh obrokih 3. Knjige mi pošljite po povzetju 4. EMSO za ind. naročnike in telefon, če ga imate Stroški dobave in 5-odstotni davek so vključeni v ceno. NOV^H^RUATELJeTkNJUSEDE0.5131' d° 1690 dne‘ b0d° Vključene v žrebanie in uvrščene v klub »TISOČ EE 17. februarja 1994 ŽIVLJENJSKA BAZFOTM LAT ZVONA ZARADI BOLNIŠKE V nekaterih slovenskih podjetjih so ob koncu minulega leta tl^Čeli biti plat zvona, češ da je lani pri njih preveč porasla ^sotnost z dela, stroški zaradi naraščajočih bolniških odsotno-pa delodajalce čedalje huje obremenjujejo. Med podjetji, ki ^ se pritoževala, je najti tudi takšna ugledna imena, kot so mjska Sava, soboška Mura, metliška Beti, novomeška Krka druga. 3 Podjetja, ki so opozorila ministrstvo za zdravstvo na po- za :ano število bolniških od-ie°tnosti, pričakujejo, da bo v^adi tega prišlo do revizije ca'dravstvenega zakona. A zdi . *•> da s to revizijo ne bo nič. ir »oblem je namreč precej pre-r?apihnjen. Na Zavodu za 'nravstveno zavarovanje Slo-af6aije so zbrali podatke o od-Iftnosti z dela za lanskih de-mesecev in ugotovili, da ni r naziti bistvenejših odstopanj ^prejšnjih let. 'Jm° plačuje nadomestila k Po zakonu o zdravstvenem eiUrstvu in zdravstvenem zait kovanju imajo zavarovane rosebe pravico do nadomestila bo tace med začasno zadrža-* tast j o z dela, in sicer zaradi t«lezni, poškodb zunaj dela, loškodb pri delu ali poklicnih e]' žlezni, pa tudi pri nekaterih /3 fUgih razlogih za odsotnost 30< dela. Novost v novi zdrav-irfveni zakonodaji je ta, da e^ora do 30. delovnega dne zadržanosti z dela plačevati na-I'Klestilo delodajalec, od 31. taeva zadržanosti naprej pa 'aVod za zdravstveno zavaro- tudi povečana osnova za izračun nadomestil, ki predstavlja 80 odstotkov osebnega dohodka. V kranjski Savi je bilo leta 1992 povprečno odsotnih z dela 6,8 odstotka delavcev, lani pa je ta odsotnost porasla na 8 odstotkov. To predstavlja za tovarno že precejšen strošek, saj pomeni 5,12 odstotka bruto plač in ga mora delodajalec vračunati med proizvodne stroške. V kranjski Savi menijo, da gre iskati poglavitne vzroke za porast bolniških v prosti izbiri osebnega vplivajo na bolniški stalež, je zdravnik šele na devetem mestu, zmeraj bolj odločilna sta bolnikovo socialno in delovno okolje. Znana in velikokrat preverjena je tudi teza, da je delovna varnost manjša, torej v obdobjih večje brezposelnosti, pa naj bi po pravilu prihajalo do zniževanja odsotnosti z dela. To nam je v pogovoru za naš časopis pred pol leta potrdila tudi dr. Metoda Dodič-Fikfak, strokovnjakinja medicine dela. Takrat je povedala, da smo imeli denimo leta 1992 v Sloveniji kar za polovico krajši bolniški stalež, kot ga ima Zahodna Evropa. Takrat je bil bolniški stalež pri nas 4.8 odstotka. V prvih devetih mesecih lanskega leta je odsotnost z dela pri nas dosegla 4.9 odstotka - v Nemčiji pa je IZGUBLJENI DELOVNI DNEVI poškodbe pri delu in poklicne bolezni nega družinskega člana Ostalo (b.+p. izven dela) VSI št. % št. % št. % št. % V breme delodajalcu (do 30 del. dni) 309.237 3,8 / / 4.108.144 50,5 4.417.381 54,3 V breme ZZZS (nad 30 del. dni z nego) 234.142 2,9 509.904 6,2 2.977.585 36,6 3.721.631 45,7 Slovenija Skupaj 543.379 6.7 509.904 6,2 7.085.729 87,1 8.139.012 100 ,attje Slovenije. Vse kaže na to, da ravno Nem grmu tiči zajec. Največ Vplivalo na porast izplačil ^ boleznine v preteklem letu ”Mvsem naraščanje plač, pa 'Opomba: v primerjavi s skupnim številom delovnih dni in številom zaposlenih, znaša skupna stopnja pri 8.139.012 izgubljenih delovnih dnevih v obdobju I - IX v Sloveniji leta 1993 4,8 %. Izgubljeni delovni dnevi po vzroku glede na plačnika nadomestil v Sloveniji v obdobju I—IX. 1993 Regija leto 1990 leto 1991 leto 1992 leto 1993 Slovenija skupaj 5,6 4,9 4,6 4,9 Celje 6,2 5,7 5,5 6,2 Nova Gorica 5,7 4,9 4,6 4,4 Koper 5,4 4,8 3,7 (?) ? Kranj 5,0 4,7 4,5 3,9 Ljubljana 5,4 4,6 4,3 4,8 Maribor 6,2 4,8 4,2 4,2 Murska Sobota 5,4 4,7 4,6 5,3 Novo mesto ? 4,6 5,2 5,6 Ravne 5,6 5,7 5,5 6,2 Odstotek zadržanosti z dela v Sloveniji od 1990 do 1993 bila denimo kar 10-odstotna. Lanska odsotnost z dela je bila sicer nekoliko višja od predlanske, a nižja kot leta 1990, ko je dosegla 5,6 odstotka. V nekaterih panogah industrije, zlasti še tistih, ki delajo za zahodni trg, so delavci nenehno pod hudim pritiskom. Če bi vprašali njih same, zakaj hodijo na bolniško, bi dobili odgovore, da so prenapeti, preutrujeni in živčni, menijo v vodstvu zdravniške zbornice Slovenije. Toda tega niso krivi zdravniki, ampak vodstva obratov in tovarn, v katerih ne storijo nič za izboljšanje delovnih razmer, ocenjuje dr. Samo Fakin. Zato se Zdravniška zbornica Slovenije odločno upira prizadevanjem dela gospodarstva, da bi zdravniki postali policaji, ki bi podjetjem zniževali bolniški stalež oziroma odsotnost z dela. Vsekakor bi se morali proti višjemu bolniškemu staležu boriti v prvi vrsti z boljšimi delovnimi razmerami in urejenim varstvom pri delu, ne nazadnje pa tudi - z boljšim plačevanjem opravljenega dela. Zadovoljen delavec je namreč bolj zdrav delavec... Marija Frančeškin zdravnika oziroma nasploh v novi zdravstveni zakono-daji. Toda zdravniki opozarjajo, da je problematika bolniških OBRATNA AMBULANTA Piše: prim. doc. dr. Anton Prijatelj »Pri nas v službi ne pijemo!« Zdravstvene službe, medicina dela v vseh oblikah (naj si bo obratna annbulanta, ambulanta ali dispanzer medicine dela) so strokovne službe, ki se morajo ukvarjati s preprečevanjem alkoholizma. Za to tahko skrbe bodisi z vzgojo, ki preprečuje nastanek alkoholizma, bodisi z zgodnjim odkrivanjem, zdravljenjem in preprečevanjem invalidnosti alkoholikov, rehabilitacijo in resocializacijo že obolelih delavcev. Pri tem je potrebno skupinsko delo, sodelovanje več služb, tako zdravnikov kot strokovnjakov za varstvo pri delu, socialne službe, Predstavnikov podjetja... Čeprav je ena od osnovnih nalog medicine dela skrbeti za dobro Počutje delavcev, je morda premalo vzgojena in pripravljena^ na sPopad z mnogimi konfliktnimi položaji, s katerimi se zdravnik srečuje Pri svojem delu, in sicer tako z agresivnimi, slabo prilagojenimi, frustriranimi delavci kot tudi z alkoholiki. Poleg tega poznamo zdravnike, ki sodijo, da so alkoholiki za svojo usodo sami krivi, zato naj si iz alkoholizma pomagajo sami. Uspeh dela z alkoholiki je sorazmerno slab in je viden šele kasneje (sicer pa ie pri vsem preventivnem delu uspeh opazen šele čez leta, pri zdravstveni vzgoji pa šele čez desetletja). Zato mnogi menijo, da je delo z alkoholiki Sizifovo delo, in se s tem nočejo ukvarjati. Res je tudi, da se mnogi med nami raje ukvarjajo z delovnim ckoljem, manj jih preplaši delo in fiziologija dela ter ergonomija. Na froncu pride na vrsto zdravstvena vzgoja; z delom, z delavci, frustraci-iami na delu, medosebnimi odnosi in z alkoholizmom pa se raje ne ukvarjajo. Zgodnje odkrivanje alkoholizma Pri vsaki bolezni je pomembno zgodnje odkrivanje. To velja tudi za slkoholizem. Tisti alkoholiki, ki se opotekajo po cesti in za katere že Vsak otrok ugotovi, da so pijani, so že tako zabredli, da jim verjetno ne bide nihče več pomagati. Pač pa moramo odkriti tiste, ki so šele Začeli piti. Po mnenju nekega slovenskega alkohologa je deset let ^alnega pitja dovolj, da pride človek v tako fazo, da ga bo vsak še ,ako neizkušen zdravnik »pogruntal« kot odvisnega od alkohola. .. Nekaj strokovnjakov je skušalo ugotoviti predklinične znake alkoho-"Zhia, ki se kažejo zlasti pri delu. Znaki začetne faze alkoholizma so: Pogosti kratki izostanki z dela, zamujanje, vinjenost na delovnem Testu ali delo pod vplivom alkohola, neupravičeno ali prezgodnje Shajanje z dela, slabše delo (tako po kakovosti kot po količini), laži, Poškodbe na delu in zunaj dela, izgubljanje ugleda med sodelavci. Na 'ei stopnji alkoholiki ponavadi še obiščejo zdravnika. Vedno bolj so Tzdražljivi, pride do spremembe razpoloženja, depresije, zaprejo se vase. Postajajo nezainteresirani, nezaupljivi, zaspani in zane-Torjeni. Pogosto tožijo, da jih boli glava, slabo jim je, utrujeni so. Ne Srbijo za osebno nego, nemarno so oblečeni, umazani, ne pazijo na ?v°j ugled. Iz ust jim smrdi, hitro se razjezijo, z vsemi so skregani. ^ tej fazi obiskujejo zdravnika bolj kot prej. Težko delajo doma in vtevarni, denarja nimajo, vendar so zato krivi vsi drugi, le oni ne. Kljub temu da v mnogih podjetjih redno skrbijo za zdravniške Pteglede, nekateri zdravniki teh sprememb pri delavcu ne opazijo, ker Se jim zdi vedno enak. V veliko pomoč pri ugotavljanju alkoholizma so jtedelavci in nadrejeni, ker opažajo spremembe zmožnosti za delo. Jtejvečja pomoč zdravniku pa so člani družine, ki bi mu morali zaupati ve, zaradi katerih trpi njen član in vsa družina. zelo kompleksna, zato je neprimerno izpostavljati le enega od vzrokov za porast odsotnosti z dela. To odsotnost namreč povzroča zelo veliko dejavnikov, ki niso izključno v zvezi z boleznijo, ampak bolj s splošnimi gospodarskimi razmerami, predvsem s podjetjem oziroma z delovnim okoljem. Gre za ekonomske in organizacijske pravna in socialna varnost delovnih mest v tesni povezavi z višjimi stopnjami zadržanosti z dela. V obdobjih, ko je razmere, za starostno, spolno in kvalifikacijsko sestavo zaposlenih, pa tudi za širše socialne dejavnike, za razmere v posamični družini, za pomanjkanje motiviranosti za delo, za slabo organiziranost zdravstvene službe in podobno. Pol manj kot na Zahodu Med številnimi dejavniki, ki ZDRAVSTVO NAPOVEDUJE STAVKO ZA MAREC________________________ Pogajanja o podpisu panožne kolektivne pogodbe za področje zdravstva in socialnega varstva se vlečejo ko jara kača. Od obljub ni moč živeti. »Še vedno ni dokončno razrešeno vprašanje plač pete tarifne skupine za medicinskega tehnika, laboranta in zobotehnika,« nam je povedal Zvone Vukadinovič, podpredsednik Sindikata zdravstva in socialnega varstva Slovenije. »Prav tako je še odprto vprašanje plač delavcev, zaposlenih na hemodializi.« V pogajanjih z vlado oziroma ministrstvom za zdravstvo sindikati zahtevajo, naj se pri poklicih srednjega pa tudi višjega midicinskega kadra dvigne plača za plačilni razred višje, kot določa zakon, torej od predvidenega razmerja 2,20 na 2,30. Še vedno ni rešeno vprašanje regresa, saj je po besedah Zvoneta Vu-kadinoviča sindikat Fidesa pri poklicni kolektivni pogodbi za zdravnike in zobozdravnike pristal na znižanje Medicinske sestre Maribora opozarjajo na izgorelost srednjega medicinskega kadra, ki je nastala kot posledica povečanih vsakodnevnih stresnih situacij, psihičnih in fizičnih obremenitev, nadurnega dela, pomanjkanja kadra, slabega ekonomskega položaja. Gre za težek položaj več kot 11.000 medicinskih sester Slovenije. Nerešen položaj medicinskih sester dodatno vnaša napetost v medsebojne odnose. _________________________ BEDA regresa glede na veljavno pomožno pogodbo, ne da bi se poprej posvetoval z drugimi sindikati. Razmere v zdravstvu so se tako zaostrile, da bo sindikat zdravstva in socialnega varstva v ponedeljek, 21. marca, razpravljal o morebitni stavki v marcu, če vlada ne bo pohitela s podpisovanjem pomožne kolektivne pogodbe oziroma njenega tarifnega dela. »Če bo prišlo do stavke, bo to stavka zdravstva Slovenije, saj pričakujemo, da se nam bo pridružil tudi sindikat zdravstva in socialnega skrbstva pri Zvezi svobodnih sin- uiAvdlov,« je rekel Zvone Vukadinovič. To ne bo opozorilna, ampak »prava« stavka, ki bo trajala vse do izpolnitve stavkovnih zahtev. Zanjo so zbrali že prek 13.000 podpisov svojega članstva. Najbolj »vroče« je ta hip v Univerzitetnem kliničnem centru, kjer so sindikati že podrobno izdelali projekt stavke. V UKC zahtevajo med drugim tudi ureditev nagrajevanja posebnih delovnih pogojev. Stavko je že napovedal tudi sindikat bolnišnice Šempeter pri Novi Gorici. Potekala naj bi hkrati s stavko v UKC. M. F. Dr. Božidar Voljč, minister za zdravstvo na zadnji tiskovni konferenci: »Odkar smo v septembru dobili osnutek zakona o razmerjih plač, se ministrstvo za zdravstvo redno sestaja s sindikati zdravstva in aktivno sodeluje pri sestankih vlade s sindikati negospodarstva. V prejšnjem tednu smo s sindikati zdravstva končali usklajevanje besedila dopolnjene panožne kolektivne pogodbe. Med drugim želimo s spremembami bolje ovrednotiti večji napor in odgovornost srednjega in višjega zdravstvenega osebja na tistih delovnih mestih, kjer so take spremembe upravičene. V naslednjih dneh bomo vladi posredovali skupen predlog besedila. Pričeli smo pripravljati tudi pravilnik o napredovanju, ki naj bi bil končan petnajst dni po sprejemu zakona o razmerju plač. Ker so plače zdravnikov tudi po podpisu poklicne kolektivne pogodbe še enake kot prej in bodo skupaj z drugim zdravstvenim osebjem take ostale do sprejema zakona o razmerjih plač, je nestrpnost zaradi nizkih osebnih dohodkov v zdravstvu razumljiva. Ministrstvo podpira, da bi državni zbor v marcu zakon o plačah končno sprejel, ker bo to pomenilo tudi zmanjšanje socialnega nemira med zaposlenimi v zdravstvu.« Očetovstvo na tleh Kulturna kronika DE V petek, 11. februarja je ČZP Enotnost organizirala izredno odmevno tiskovno konferenco ob izidu knjige dr. Cirila Ribičiča CENTRALIZEM ZOPER SLOVENIJO. V njej avtor opisuje vsa ozadja ob sprejemanju zakona o lokalni samoupravi in hkrati na dovolj strokoven in poljuden način pove, kaj je lokalna samouprava po svetu in kaj bi morala biti tudi pri nas. V naši založbi je izšla pesniška zbirka Vladislava Stresa PESMI O RAJU. Njena predstavitev je bila 10. februarja v Klubu pisateljev, pesmi pa sta recitirala avtor in igralka Alenka Vidrih. Pesmi o raju orjejo ledino avtorjevega konkretnega doživljanja in izvajanja dobrote. Govorijo tudi o problemih, ki pa so predvsem del njega samega ter njegove ožje okolice. Kažejo, da je v človeku tudi svet demonov - svet lenega, egoističnega, nasilnega... V petek, prav tako 11. februarja pa je bila uprizorjena tridesetič komedija Igorja Torkarja REVIZOR 93. Torkar gledalcem predstave podpisoval knjigo, ki objavlja dve njegoi In komediji: REVIZOR 93 in PONOVNO VSTAJANJE JOZEFtaj, ŠVEJKA. Tudi to je založila naša založba. Na sliki avtor Ig(|0hc: Torkar in naš direktor Marjan Horvat predajata knjige igral®Pn Aleksandru Valiču - ravno tedaj je praznovasl 75. rojstni dif^15 - zanj in za njegove igralske kolege. Bazmetanost kulturnega praznika Polit Pretekli in ta teden sta bila sila vznemirljiva. Bil je kulturni praznik. Govorila je ženska. Kot človek v srednjih letih se ne spomnim, da bi se to že zgodilo. Spet smo poslušali o komornosti proslave, ki je menda »za zaspat«, in o ceni tega spanja, ki pa človeka kar dobro prebudi. V senci tega pa je potekala aferica z dodelitvijo prostorov Mladike Slovenskemu etnografskemu muzeju in potem kompetenčni spor med vlado in obrambnim ministrstvom. Tako tabla gor in ponoči tabla dol, da se ve, kaj je vlada, kaj ministrstvo, kaj kompetence in kaj samovolja. Seveda tudi tokrat ni šlo brez Janeza Janše. V tem času pa so svoj obraz kisali tudi literati, ki so izjemoma ostali brez nagrade, ravno v času, ko so se znova odločili po svojem društvu razmišljati kleno slovensko in odgovorno politično. Potem vsemu temu sledita pustna sobota, pa olimpijske igre, pa Valentinovo, ki naj po cvetličarsko opravi z dnevom žena in materinskim dnevom; naši ministri s predsednikom na čelu pa vse to bolj ali manj spremljajo na tujem. Je pa na pustno soboto kulturni minister govoril o kulturnem tolarju, ki naj bi kulturi omogočili bolj spodobno oblačilo in videz. To pa je pomembno, ker bo gospod Dimitrij Rupel v sredo, to popustno in pepelnično, organiziral v državnem zboru javno razpravo o krovnem kulturniškem zakonu. (Lepo bi bilo, da bi vedeli, kako bo organizirana lokalna samouprava v vseh svojih kulturniških ob- veznostih in kompetencah; brez tega je razprava jalova.) Vidite, kako daleč od Bosne smo, saj nas v ničemer več ne vznemirja, vsaj te predpustne, pustne in kulturniške dneve ne! Imamo sami dovolj svojega dela. Pa čeprav se predvolilna mrzlica še ni začela. Sicer pa je v vsem tem dogajanju ogromno motivov za pisanje. Od tistega, zakaj protokol tlači državniške goste v gostilne, ko si le-ti žele ogledati Slovenski etnografski muzej in podrobneje spoznati deželo, ki so jo obiskali, do tistega, ko si ljubljanska mestna oblast vsem uzancam, demokraciji in dobrodušnosti navkljub privošči ustaviti financiranje programov tistih organizacij, ki so o Metelkovi izrazile drugačno mnenje od njega. To diši po povojnih časih, ko je veljak prišel poleti v Laško in dejal, da kostanji mečejo prav buržujsko senco. In potem so jih posekali misleč, da je tako najbolj prav in napredno za novonastajajočo družbo. Zgodbica je resnična po obeh plateh, le da danes brez ffno sekir sekajo KUD FranceTo n( Prešerna, hoteč ustvariti kiilpme turno in politično podobo mT^i sta po svoji lastni in nikog3pit: drugače mislečega podobf— Ampak vse to smo že doživeli ■ le da so eni prišli iz gozdov iiV I brez pravih šol, drugi pa slu šolani in to počno v miru, 5* ■ let kasneje. Drugič kaj več o tem, da nf | bo vse razmetano, kot sem tj I razbito razmetanost doživlja;^ v preteklih dneh sam in mi f, šlo na jok in smeh hkrati. L?'* Milan BraM® Ludvik Mrzel Bog v Trbovljah Po krivici pozabljeni in zapostavljeni književnik Ludvik Mrzel, ki ga mnogi literarni teoretiki štejejo za prvega nadaljevalca Cankarjevega osebnostno obarvanega sloga, je leta 1937 izdal zbirko modernih socialnih pravljic, ki so sorodne socialnim pravljicam češkega pesnika Jifija Wolkerja. V njih je posrečeno povezal in s pravljično obliko v ljudskem duhu prikazal socialno dogajanje okoli tridesetih let. Knjigo, ki ima danes bibliofilsko vrednost, je z dvajsetimi originalnimi lesorezi opremil Maksim Sedej. Pravljica o malem Trinajstiču, o drobni solzi z materinega groba in o velikem kralju Bila je mati, imela je trinajst otrok in tistemu, kije bil najmlajši, je bilo Trinajstič ime. Živeli so v bajti pod Bukovo goro, plaz je vlekel niz breg, špranje so zevale v zidu, a naj je veter še tako pihal skoznje - glasu, ki je od zore do mraka čepel na mizi, na peči, v omari, ni mogel pregnati. Sedem dni je bilo, da ni grižljaja imela v ustih, sedem dni je bilo, daje zjutraj, opoldne in zvečer dajala otrokom samo še po kapljo krvi od svojega srca. Potem pa ni mogla več in je legla, da bi umrla. Bridka, da nikoli tega ji je bila ločitev od sveta, ki njenim trinajsterim ni našel kruha in zavetja, a najtežja ji je bila misel na Trinaj-stiča, ki je bil še tako majhen in slab. - Počakajte pogreba, je rekla mati, ko so se otroci zbrali ob njenem ležišču, potem pa si sezite v roko in pojdite na vse strani sveta. Morda bo toliko srca v ljudeh, da vam bodo dali vsaj kamen za vzglavje in prgišče vode iz potoka ob cesti. Ti pa, Trinajstič moj, počakaj v bajti še leto in dan, zakaj, glej, jaz bi groba ne mogla prenesti, če bi čutila, da si šel tako majhen daleč stran. A ko me bodo zagrebli, pojdi na loko, poišči vrbovo mladiko, natanko opolnoči pa pridi k meni na grob, daj mi jo k vzglavju zasadiš za znamenje in za spomin. Počakaj leto in dan, da se vrba razrase v drevo, potem pa pridi spet opolnoči, poišči v vrhu najmlajši list, ki se bo odprl tiste noči, in na njem boš našel majhno, drobno srebrno kapljico. To je solza, takšno solzo potoči zemlja nad grobom matere, ki je rodila trinajst otrok in je umrla od gladu. Ta solza je vse, kar boš imel po meni, a vedi, v tej solzi je skrita čudovita moč. Naj bi se komurkoli dotaknila usten, na mah bi bilo njegovo srce najlepše in najmečje, kar jih bije pod solncem. Človeka bi prevzela silna, neznanska volja, da bi šel in iskal, dokler do dna ne spozna vse resnice sveta, in bi delal samo še, kar je dobro in prav. Pridi takrat na grob, rahlo odkrhni list, zgani ga, da se ti kaplja ne utrne na tla, zavij ga v ruto in pojdi po svetu, da najdeš' nekoga, ki mu jo bo vredno dati. Kadar bo potočeno toliko takšnih solza, da bo jezero pod goro čez bregove stopilo od njih, takrat bo prišlo do dobrega na zemlji. Mati je zaprla oči, ob mrtvaški postelji je zajokalo trinajst sirot. Ko so jo zagrebli, je Trinajstič na loki poiskal vrbovo mladiko in jo opolnoči zasadil na grob. Potem so si otroci segli v roko, dvanajst se jih je odpravilo na dvanajstero strani sveta, Trinajstič pa je žalosten obsedel na pragu in premišljal, kako naj prebije to leto in dan in kam bi s solzo, ki jo bo zemlja potočila iz groba. Ali bi jo dal županovi Katrici, ki mu je na tihem dala belega kruha, kadarkoli je prišel na vas? Ali bi jo rajši dal gozdarju, ki ga je zadnjič dobil v grajski hosti, ko je pobiral suhljad, pa ga je tako neusmiljeno dejal čez koleno in mu jih naštel s svojo veliko, težko roko, da mu jih nikoli ne pozabi? Sedel jena pragu, premišljal je vse dni in noči in tako je počasi domislil, da ponese solzo samemu velikemu kralju. Ko je prišel čas, je Trinajstič vstal in šel na grob. Počakal je, da je ura v stolpu udarila dvanajst, in takrat je na listu v vršiču vrbe zasijala čisto majhna, drobcena, srebrni kresnički podobna kapljica. Segel je, rahlo odkrhnil list, ga zganil in v ruto zavil, potem pa seje tiho poslovil od matere v grobu in se odpravil po svetu. Šel je skozi sedem dolin in čez sedem gora, a ko se je sedmo jutro razlilo čez nebo, je zraslo pred njim veliko mesto in sredi njega kraljevi grad. Bil je iz samega marmorja od vrha do tal, žlebovi ob strehi so mu bili iz čistega srebra, a zlata vetrnica, ki se je vrtela vrh najvišjega stolpa, se je v solncu vsa bliš-čala od biserov in draguljev. Trinajstič je šel trikrat okoli gradu, a trikrat mu je manjkalo poguma, da bi stopil čez prag, ki sta dva krepka, brkata vojščaka z veliko črno kučmo, poveznjeno na oči, in s sulico na rami stražila pred njim. Ko je šel tretjič okrog, pa je našel zadaj majhna vratca, da je kraljeva služinčad lahko prihajala na dvorišče in v hlev. Tiho je potrkal, plaho je odrinil vrata in vstopil in bil je v kraljevi kuhinji, ki je v nji devet belo oblečenih kuharjev pripravljalo kraljevski obed. Na veliki peči je cvrčalo od vsega dobrega. Mlečna kaša je bila pravkar zavrela, eden izmed kuharjev je odpiral pečico, da pogleda za pehtranovimi štruklji, a bilo je še toliko vsega, da se je Trinajstiču kar meglilo pred očmi. Lačen je bil, pa je kar tako povprašal, ali je morda ostalo kaj od kosila. - Kako bo ostalo? so odvrnili kuharji, saj kralj sam še jedel ni. In čeprav so bili vsi skupaj sami debelušni, okrogli ljudje, jim je bilo vendar videti, da se jim nekam čemerno povešajo nosovi. Kakor po vseh kraljevih gradovih na svetu, tako so morali tudi tu imeti svojo bolest. - Ali pa imate morda, je prosil Trinajstič, še za žlico prežganke od zjutraj? Dolgo pot imam za seboj, pa sem še tešč. Ko je rekel te besede, so vsem devetim kuharjem iskre zaplesale v očeh. - Kaj pa govoriš o prežganki? ga je tisti, ki je bil postavljen za prvega med njimi, trdo prijel. Ali si prišel, da boš iz nas norce bril? Trinajstič pa se je samo začudil in dejal: - Ne, kako bom norce bril iz vas, ki ste vendar ^‘'TAih okrogli kuharji velikega kralja, jaz pa sem sarrih^ Trinajstič izpod Bukove gore, trinajsta izmed sirot ki sta jim mater pobrala beda in glad? Pa kako se ~ bi spominjal prežganke, ki jo je znala moja moVdu kuhati tako, da jo je morda komaj vaš kralj kdiffth takšno okusil, če je le imela za ščepec moke pri hiši w°če kapljo masti? In čeprav sem bil njen najmlajši, lahko povem, da jo je tudi mene kuhati naučila, zarf^ta tisočkrat je rekla: Prežganka je juha delavcev, kov, arestantov in sirot - nihče ne ve, kaj ga še lahkfl}b j< doleti pod nebom, in zato ne more biti odveč, če jo zna. J*sai Takrat se je devet kraljevih kuharjev, kakor da sVarr vsi hkratu ponoreli, zavrtelo po kuhinji, staknili glave v kratek, a buren posvet, potem pa je prtiči e izmed njih s svečano povzdignjenim glasom dejal: - Trinajstič, če je res, kar govoriš, ti utegne °< dana milost, da našega kralja rešiš največje žaZos(Vatlji ki se je kdaj dotaknila njegovega srca. In če to storil te - na mojo besedo - čaka plačilo, kakršnega še )T0ve: videl svet raaa] Is L KAK'v O Ks K O • In potem mu je prvi kuhar po vrsti razložil, kaffl^-' stoji vsa reč. Tudi kralj je imel mater, pa mu je umrlA ' ‘ tega bo menda že leto in dan, in od takrat se mu 4 .“-k več razvedril obraz. Pa zakaj? Kraljeva matije zrafflT^ kuhati tako dobro prežganko, da ni bilo na grad^-''-obeda brez nje, in še kadar so kralji in kraljice 'PV— sosednjih dežel prihajali v goste, so se pojedine zrnl'^ . raj začenjale z njo. A ko je stara kraljica umrla, ^JVIi v zemljo zagrebli tudi skrivnost, kako je pripravlja' to svojo čudovito jed, in noben kuhar ni znal skuhat prežganke po nji, da bi je mogel biti kralj ves^i Kakor je bila stara navada pri hiši, so jo resda kuha\\ še vsak dan, a kadar so skledo postavili pred kraM je komaj žlico pomočil vanjo in jo nesel do ust, potegi pa si je s prtičem obrisal brke in brado in z obe^l rokama posodo žalosten odrinil stran. Tako je 4 i žalosten, da mu niti državnih zadev skorajda ni b? j več mar. Beseda je dala besedo, potem sta udarila v ror prvi kraljevi kuhar in mali Trinajstič in domenjeno n bilo, da bo Trinajstič za poizkušnjo na tihem skuh1*. prežganko - zase, ki je bil od doma še tešč, in 4 velikega kralja, da njega in deželo reši bridke žalost] Nanaglo je odvrgel suknjič, zavihal rokave na srajc] si v topli vodi umil roke, in komaj so kuharji utegn1 drug drugemu pogledati čez ramo, je zacvrča™ v ponvi in zadišalo po hiši, in še daleč naokrog, da 1' grajski maček od onkraj dvorišča s privihanim tef kom pritekel v kuhinjo - in to se že lahko reče, da f imel maček na vsem dvoru najboljši nos. S tresočo roko je prvi kuhar nalil kipeče ja" v zlato skledo, s tresočo roko jo je zanesel v obednic.'t kjer je kralj sedel s svojimi ministri. Sedem dni L v tednu in prav toliko je bilo ministrov na dvoru, ™ so kakor sedem kraljevih desnih rok vladali v nje?J vem imenu. Posel vladanja je najbolj težaven p°s^, na svetu in tako so se ministri drug za drugim vrst"\ v službi in ljudje so jih imenovali po dnevih, ki* vladali ob njih: Nedelja, Ponedeljek, Torek, Sreč Četrtek, Petek, Sobota. ^ Kralj si je čemeren nadel prtič okrog vratu, P0^, čil je žlico v zlato skledo, se z njo dotaknil ust na- glej, takrat se mu je velik, kakor solnce svetel s7WtMj razlil čez obraz. Tu je bila prežganka, na Ll Ijaj 7iu nek0: podobna tisti, ki jo je njegova mati kuhala ne"-: Imela je samo še za spoznanje bolj sočen, dober vo"] a težko je bilo reči, ali se je kralju tako zdelo samo A tega, ker je že tako dolgo ni okusil, ali pa je nenadni, čudežni kuhar, ki jo je bil pripravil, v S1™, stroki res še večji veščak. (Nadaljevanje prihodnja DRNOVŠEK KOT HINDENBURG Te dni je direktor republiške uprave za javne pri-0dke Ivan Rojc izjavil: »...Moram reči, da pri Opisih (davkov, seveda, op. p.) nismo zasledili nobe-lh nepravilnosti, tudi v izpostavi v Novem mestu ne. P vsakem odpisu je šlo za predpisan način - vloga °čana, zbiranje podatkov in dokumentacije - na ^elju podatkov in odločitve izvršnega sveta...« Zelo zanimivo! Tembolj, če imamo pred očmi mi-We dogodke glede odpisov davkov novomeškim “ftnikom, zaradi katerih je predsednik vlade dr. ^»ez Drnovšek umaknil kandidaturo predsednika Ovomeškega izvršnega sveta mag. Boštjana Kovača za ministra brez listnice. Če smo bolj natančni, 'hiovšek svojega predloga ni umaknil zaradi odpi-^ davkov, temveč zaradi ovadbe in postopka, v kavern se je znašel Boštjan Kovačič. In če smo še bolj Mančni: Drnovška so v takšno (politično) ravnanje 1 (Vsilile negativne javne reakcije v nekaterih javnih c pčilih. !°1 In kaj zdaj, ko prvi mož slovenske davkarije, tisti iFPtej, ki je v tem primeru veliko bolj od novomeške g