Posamezna številka stane 1 din. Naročnin« listu: Celo leto 80 din, po! leta 40 din, četrt leta 20 diru, mesečno 7 din, lire« Jugoslavije: Celo leto 160 din. Inse-ratt alf oznanila se zaračunajo po dogovoru; pri večkratnem inseriranju primeren popust, iipravnlštvo sprejema naročnino, inserate in reklamacije. Meodoisen političen list %a stooemho tjadstoo Poštnina plačana v gotovini. •Maža Straža” izhaja v pondeijek, sredo In petek. Uredništvo in upravnišivo je v Mariboru, Koroška cesia ŠL 5 Z uredništvom se more govoriti vsaki dan samo Od 11. do 12. ure. Rokopisi se ne vračajo. Nezaprte reklamacije so poštnine proste. tntamivKan Si 19. številka. MARIBOR, dne 3. aprila 1925. Letnik I. Dvanajstine in novi davki. Finančni minister je predložil in vladna večina je kar en bloc sprejela dvanajstine v zvezi z izrednimi in nadnad-isimš krediti ter zakonskimi predlogi, ki povrh še ne spanje vsi v finančni zakon. Predlaganje in sprejemanje se je v največji naglici izvršilo na način, ki se norčuje iz pravic ljudstva in Ijudske-ga zastopstva — parlamenta. Med vladno večino je seveda mnogo samo vladnih poslancev, ki niso bili izvoljeni pravilno in po svobodni ljudski volji, a kljub temu je strašno im naravnost neverjetno, da se vlada s svojo večino tako malo zaveda velike odgovornosti pri gospodarstvu z državnim premoženjem ter pravic in dolžnosti parlamenta. Poleg dvanajstin za štiri mesece na podlagi parlamentarno dovoljenega proračuna za leto 1924—1925, ki znašajo 3 in pol milijarde dinarjev, je zahteval minister še nove kredite v znesku 665 milijonov. Potreba novih kreditov se ni utemeljevala, ampak samo zahtevalo se je: dajte denar! — Vladna večina ugodi tej zahtevi brez razprave, brez kritike, brez utemeljevanja. Dalo se je pa povrh še naknadno odobrenje za one kredite, ki so že davno izdani in gotovo tudi porabljeni. Ti naknadni, že izdani krediti znašajo poleg redno od parlamenta dovoljenih proračunskih izdatkov mnogo nad eno milijardo dinarjev. Uporaba te velike svete se ni pojasnila ne v finančnem odboru in ne v plenumu skupščine. Finančnemu ministru, ki je govoril o svojem predlogu, so Micali opozicijonalni poslanci: »Volilni fondi! — Drage volitve« itd. Minister je pa vsa očitanja preslišal ter je samo na splošno omenil, da nekaj izdatkov ne bi bilo treba postaviti med izredne kredite, če bi se bil sestal finančni odbor. — Davidovičev demokrat dr. Šečerov je tedaj zaklical: »Zakaj pa niste sklicali finančnega odbora?« Minister je na to — molčaL S finančnim odborom je bila stvar takole: Lani pod Davidovičevo vlado je Obstojal še stari finančni odbor s J>P večino, sestavljen od tedaj, ko še ni bilo vseh hrvatskih poslancev v parlamentu. PP večina finančnega odbora je ■vse preprečila, kar je hotela Davidcvičeva vlada izdati v najnujnejše in najpotrebnejše svrhé. Novi finančni odbor, ki bi odgovarjal pravemu stanju in moči parlamentarnih skupin, bi se moral izvoliti dne 20. 'oktobra 1924. To se je v približno temu terminu tudi zgodilo, par dni poprej sp pa radikali in samostojni demokrati 'izintrigirali, dà je Davido-vičeva vlada podala ostavko. Radikalna-šamostojno demokratska vlada pa ni hotela sklican finančnega odbora, v katerem ni imela večine. zunanje ministrstvo? AH imate enega Slovenca, ki bi bil poslanik ali konzul?« Nadalje govori o denarju in navaja številke iz proračuna, ki so bile določene za celo državo, in svote, katere so odpadle na Slovenijo. Neka postavka je znašala 166 milijonov din., pozneje je bila povišana za 60 milijonov din. in od te svote je dobila Slovenija borih 10 milijonov din.! Odgovornost za nove davke, dvanajstine, izredne kredite in celo neverjetno gospodarstvo je morala opozicija popolnoma prepustiti vladni večini, odrekla se je glasovanju ter je pedala sledečo izjavo: »Finančno-ekonomska politika vlade Nikole Pašiča vodi državo v finančno in ekonomsko krizo, ki je z vsakim dnevom bolj nevarna. Presegajoč proračun za 1 milijardo 300 milijonov din. in pove-čaječ ga z ozirom na predložene dvanajstine za skoro dve milijardi din., ustvarja finančni minister ogromen deficit, Na seji radikalskega kluba v sredo je Pašič voščil svojim poslancem vesele velikonočne praznike, naznanil je, da se narodna skupščina odgodi do 26. aprila ter brez vsakega podrobnejšega obvestila sporočil, da se bo izvršila rekonstrukcija vlade. Ko se bo skupščina dne 26. aprila zopet sestala, prideta najprej v razpravo načrta stanovanjskega in tiskovnega zakona. Zakonodajni odbor je izvolil po en odsek za načrt stanovanjskega in tiskovnega zakona. V odseku za tiskovni zakon zasiopa Jugoslovanski klub poslanec Smodej, ki je sam organiziran novinar. — V ta odsek so prišli tudi trije lani obtoženi bivši ministri Laza Markovič, Kojič in Janjič. Večina je izbrala Lazo Markoviča celo za načelnika tiskovnega odseka in ko so člani novinarske organizacije prosili, da bi smeli prisostvovati sejam odseka, je načelnik Markovič to — odbil. za katerega pokritje bodo morala priti nova in zelo težka bremena. Vlada zahteva, da se dvanajstine proračuna, ki v celoti znaša 12 in pol milijarde diru, sprejmejo, ne da bi bila zbornica dovolj obveščena in poučena in ne da bi se dovolj jasno pretresali ti dalekosežni sklepi. Vlada zahteva to od narodne skupščine, v katero ne pusti izvoljenih nerodnih poslancev naših bratov Hrvatov in katere izganja, četudi jih je izvolilo ljudstvo za to, da skrbijo sa njegov gospodarski napredek. Blok narodnega sporazuma in ljudske demokracije prepušča vladi, da sama z ljudsko večine sprejme dvanajstine, da bo na ta način padla nanjo vsa odgovornost za tako ekonomsko in finančno politiko, ki ljudstvo upropašča, in za tako nacijonalno politiko, Id — spravlja veliko skupino ljudskih predstavnikov v položaj, da ne morejo Sklepati o usodi države in biti enakopravni z ostalimi tovariši. skupščine. Med skupščinskim odmorom se bodo reševale tudi razne precej težke stvari v radikalskem klubu. Pred vsem je precej poslancev zelo nezadovoljno z vlado radi postopanja pri odkupu tobaka. Poslanci bi radi zadovoljili volil-ce, ministri pa razmišljajo, kako bi, da bo volk sit in koza cela. —• Radikali bodo sedaj tudi v miru in zatišju iskali stike z Radičevci in po priliki se bo pripravil tudi materijal za skupščinsko anketo glede polovice Radičevih mandatov. Od razpoloženja v radikalskem klubu sploh in posebej še od odnošajev med radikali in Radičevci bo odvisna tudi rekonstrukcija vlade. — PrSbičevič je sicer že napovedal v svojem poslanskem klubu, da bo obdrženo število port-feljev, pa to še ni gotovo, pač pa je gotovo, da samostojni demokrati istih portfeljev ne bedo obdržali. Najprej šzgu- . bijo na vsak način pravosodno ministrstvo. Odborova seja bloka sporazuma. Včeraj dopoldne, je imel širi,j odbor bkka narodnega sporazuma in ljudske demokracije svojo sejo. Seja je določila smernice bodočega dela, ki se obdržijo tajno, objavlja se pa ugotovitev, da vlada ni ničesar pripravila za delo v skupščini in da celo svoje dolžne in obljubljene programske izjave ni podala. Radi tega bo opozicija vložila interpelacijo takoj, ko se skupščina sestane ter bo med drugim predložila tudi predlog zakona proti korupciji. Sklenjeno i je izzvati tudi disfcuzijo o zunanji polrtiiaTda še tako prisfil ; vlado k izjavam. Po seji so se popoldne še posebej sestali voditelji bloka, da se razgovorijo tudi glede nameravane avdijenc® Pavle Radiča na dv-c-ru. Če je bil poslanec Pavle Radič na ■ dvoru, potem je bil včeraj proti večeru, gotovega poroči!« ! pa še ni. j ■■■■'■ __ __ ___ ' ■ ■nrai&araKfflonangmmnBaaaBx Odjodiiev ,PP upravitelji državnega premoženja ne poznajo glavnega načela vsake moderne finančne politike, da se odvzema državljanom kolikor mogoče malo zaslužkov in dohodkov v obliki davka ter da se davki porabljajo v produktivne svrhe pred vsem v pokrajinah, odkoder so prišli Pri nas je ravno nasprotno, Obstoječi daviti se vedno in močno zvišujejo, novi se uvajajo, davčni, dohodki se pa tako uporabljajo, da dobijo najmanj one pokrajine, ki ®o največ plačale. Zdaj pri dvanajstinah smo že slišali, da monopolska upravo in železnice ne nesejo niti toliko, da bi se izdržavale in krile, kar dobivajo od ljudstva, ni se pa odgovorilo na vprašanje, kam gredo ogromni monopolski in železniški dohodki. V skupščinski debati p dvanajstinah je glede Slovenije povdàrjài član Jugoslov. kluba poslanec dr. Gosar: »Mi zahtevamo popolno enakopravnost. Te pa danes ni. Navaja razne primere, da pri enakih dolžnostih ni enakih pravic, oziroma enakih dolžnosti. Našteva vrste davkov s številkami, ki nas postavijo v nenavadno čudno razmerje, Id je na škodo Slovencem. Neenakost obstoja, v naših dolžnostih in naših pravicah. Poglejmo dolžnosti, n. pr.: dolžnost plačevanja davkov. Za vzgled navaja neposredne davke. Finančni minister je navedel za leto 1924 789 milijonov din. neposrednih davkov, ni pa navedel, da smo Slovenci, ki nas je komaj ena dvanajstina vseh prebivalcev, plačali eno osmino neposrednih davkov! To je 101 milijon din. Ako prištejemo še izredne pribitke, vidimo, da plačamo Slovenci eno šestino vseh davkov. Ali je to enakopravnost? Dalje davek na poslovni promet. Navaja, da je v proračunu izkazanih 171 milijonov tega davka. »Jaz imam sicer druge številke, vendar pa to na stvari ne izpre-meni ničesar. Od tega davka je plačala Slovenija eno Četrtino. Ali je to pravično, če mora pokrajina, ki šteje eno dvanajstino' vsega prebivalstva, plačati Četrtino tako velikega, davka? To so samo neposredni davki. Ako vzamemo posredne davke, kateri znašajo preko 8 milijard din., pa lahko vidimo, koliko moramo plačati od te svote!« V nadaljnem govoru govori o taksah, ki Slovenijo izvanredno težko zadenejo in se iz nje stekajo vsako leto v Belgrad ogromne svote. »Iz številk, ki sem jih navedel, se vidi neenakost Imamo več dolžnosti, kakor je to v skladu % enakopravnostjo. Poglejmo naše pravice. Ali so enake? Ce pogledamo vojsko! Koliko generalov imamo v vojski? Med generali nimamo niti enega Slovenca. Bil je en sam. P« še ta je bil upokojen. Slovenci imamo samo enega polkovnika. Naši' ljudje so dobri samo za kaplarje. Poglejmo politične vesti. KJE SE JE SKRIVAL DR. PIVKO? V parlamentu se je te dni obravnaval začasni proračun. Bila je prilika, da bi se za državne uslužbence določila primerna svota za razliko, katero dolguje država dri. uslužbencem. Naši pcslamci Pušenjak, dr. Kulovec in dr. Gosar so fcet govorniki to zahtevali in utemeljevali. Ali nekdo je na vse to molčal. Ali veste kdo? Dr. Ljud. Pivko! Da, molčal je kakor grob v finančnem odboru, molčal je kot zid v plenumu skuščine. Ne enega predloga ni stavil, ne ene besede ni izustil za 'bedne državne nastavljence, pen-zijoniste in železničarje! To stojilTo je žalostna zgodovinska resnica! Bila je prilika, da se jim ipomaga. Pivko je član vladne stranke, a je molčal . . . Pred volitvami pa je obljubljal na shodih, da bo za državne nastavljence »vse storil« in »vse dosegel.« Kaj je storil dr. Pivko do sedaj v parlamentu? Sramotil je Slovence! Za svoje volilce pa še niti ust ni odprl. In še nekaj je storil dr. Pivko. Glasoval je za nove davke, nove takse, nova bremena! — Državni nastavljeno, lepega poslanca imate! Volitev parlamentarnih odborov. Dne 30. marca Se je v narodni skupščini vršila volitev administrativnega, imunitetnega in pritožnega odbora. Kandidati- Jugoslov. kluba so dobili po 21 glasov. Izvoljeni so: v administrativni odbor: Franjo Žebot in Anton Sušnik kot člana (Ivan Vesenjak in Franjo Kremžar kot namestnika); v imunitetni od-bor: dr. H odiar in Fr, Kremžar (dr. Gosar in Žebot); v odbor za prošnje in pritožbe Janez Brodar in Andrej Bédja-nič (Stefan Falež in Josip Skoberne). V zakonodavnem odboru sc kot člani: dr. Hohnjec, dr. Gosar in F. Smodej (dr. Hodžar, Kremžar in Sernec); v finančnem odboru: dr. Kulovec in. Vlado 'Pušenjak (Ivan Vesenjak in Fr. Žebot). -— Za dobo štirih let so izvoljeni zakonodavni;, administrativni in imunitetni odbor. Vsi drugi veljajo samo do 20. oktobra. Vlada podpira izhajanje »Slobodnoga doma.« Z obtožbo proti Radiču in njegovim tovarišem je policija ukinila -izhajanje radičevskega glasila »Skbodni dom.« Beograjsko ‘ radikalno »Vreme« prinaša sedaj vest, da bo »Sieb, dom« kmalu zopet pričel izhajati. Seljaki so namreč zelo neza-... dovoljni s sedanjo politiko hrvatskega radičevskega zastopstva in v interesu države je, da »Slobodni dom« ob- jasni kmetskim masam novo Smer politike. »Vreme« tudi poroča, da bodo interniranj prvaki stranke raeven Radiča kmalu izpuščeni. Zajedno se bo skušalo onemogočiti kampanjo proti Radičevcem, katero so pričeli nekateri mlajši člani stranke in ki se je prav posebno razširila v Zagrebu, kjer je Hanao baje cele pripravljala napad na Pavle Radiče,, ko se je vrnil v Zagreb. Po svetu. PO VOLITVAH V NEMČUl. Nedeljske volitve v Nemčiji so se končale s takim rezultatom, kot so ga pričakovali vsi, ki poznajo politično stanje Nemčije. Sigurno osnovo za presojo predsedniških volitev so nudile že decemberske volitve za parlament. Takrat so dobile sicer levičarske stranke večino glasov, toda vsled raznih nesporazumov med njimi si- je priborila enotnejša nacionalistična koalicija vlado. Ta razcepljenost na eni in enotnost na drugi strani je bila tudi zi>ak predsedniških volitev. Šanse desnice so se pokazale kot boljše, dasi-ravno so levičarji skupno dobili večje število glasov. Desnica je imela prednost, da je stopila v bej samo z enim kandidatom, -kajti Ludendorff ni pomenil za Jarresa resnega tekmeca; levičarji so se zopet cepili ter glasovali za ■ socijalista Brauna, demokrata Hellpacha, ali pa za centru-maša dr. Marza. Zanimanje za volitve je bilo med prebivalstvom prilično slabo; glasovalo je 70% volilcev — ske-ro za 10% manj ket pri volitvah v Reichstag. Največ glasov je dobil kandidat sedanje vladne koalicije Jarres (10,387.000), za katerega so glasovali nacijonalisti, ljudska stranka in gospodarska stranka. Za Jarresom pride socijalist Braun z 7,785.000 glasovi, nato centrumaš dr. Marx z 3,883.000 glasovi, komunisti z 1,869.000, demokrati z 1,565.136 in Ludendorff z 284.441 glasovi. Najtežji poraz so doživeli komunisti in nacijonalisti'. Privi izgubljajo pristaše radi tega, ker je pretežna večina delavstva obrnila tretji internacijpnali hrbet, iftigubivši vso nado na kako pcmoč iz Moskve. Tudi zboljšanje splošnega blagostanja po valutni reformi, stabilizacija gospodarskega položaja in ureditev delavskega vprašanja je. odvrnilo veliko proletarijata od komunistov. Večina se je vrnila zopet v tabor soci-jaHstov ter oddala svoje glasove za Brauna Enako so se spametovali skrajni desničarji — nemški na* <àjor.atei, katerih predstavnik je bil Ludendorff. Ti so pro opevali takrat, ko je bii narod še dovzeten za prazne šla-5perje in ko je dober del naroda iz mržnje proti zmagovitim •ošedom še želel restavracije Hchencollercev. Medsebojni spori med raznimi strujami v njihovem taboru in realna politika sedanje desničarske koalicije so jim onemogočile širši razmah in volitve so pokazale, da bodo v kratkem izginili s političnega površja. Njihovi pristaši so se večinoma priključili Jarresu in Ludendorff je cdnesel le neznatno (število glasov. Nove volitve se radi nedeljskega neuspeha vršijo dne 36. t m. Pri ponovnih volitvah ni potreba za zmago dobiti j «adpolovično število glasov, zadostuje že absolutna večina. Po uspehu, ki so ga dosegle republikanske stranke, ni no-Ibenega dvoma, da 'bo izšel pri ponovnih volitvah kot zmagovalec njihov kandidat, glede katerega so se že zedinile. Ker je za Jarresa celokupna desnica spravila skupaj komaj 40 milijonov glasov, razcepljene stranke weimarske koa-Mcije pa so dosegle skupno 13 milijonov glasov, je zmaga njihovemu kandidatu zasigurana. Za skupnega kandidata je določen dr. Marx, na katerega so tudi socijalisti pristali, ‘dasiravno se še niso končnoveljavno odločili. Mnogo ljubši bi jim bU bivši državni kancler dr. Wirth, ki je v cenirumu vodja levičarskega krila ter je pri delavstvu precej priljubljen. Pogajanja se bodo nadaljevala, ker imajo stranke še «dovolj časa za končnovesjaven sklep. Za protiuslugo boda socijalisti najbrž dosegli, da dobijo na Pruskem, kjer imajo (republikanci v parlamentu večino, ministrsko predsedstvo. Skupen nastop weimarske koalicije pri predsedniških vo-ifttvah bo. republikanske stranke sigurno tudi za bodoče abližal, kar bo imelo tudi vpliv na spremembo nemške vlade, kjer sedaj dominirajo desničarji.. Velika nesreča pri vojaških vajah v Nemčiji. V okolici iMindena v Nemčiji so se vršile te dni velike vojaške vaje. Del čet je moral prekoračiti reko Wesero. Ko so se vojaki j «shajali na mostu, se je nenadoma zrušil in v valovih reke je utonilo okrog 50 vojakov. Spori radi vojaške reforme v italijanski vladi V italijanskem senatu se je pričela te dni debata o novih vojaških i reformah, katere namerava uvesti vojni minister general ; Giorgio. Po njegove mnaČTtu bi se stalni kader vojske } fsenatno zmanjšal, vsa pažnja bi se pa posvečala fašiste vski , gnilici, ki bi tvorila tako armado za sebe ter bi po moči' -znatno presegala redno armado. Ker bi se s tem pozicije Sašizma še bolj ojačile, se je senat protivrl osvojitvi predloga vojnega ministra. Pcsebno ostro so nastopili proti te-anu vojaški krogi. V vladi so nastala nesoglasja in vojni minister bo moral najbrž dati ostavko. Vodja italijanske ljudske stranke proti fašizmu. V Parizu se mudi vodja italijanske ljudske stranke Don Sturzo. V dvorani kasacijskega sodišča je imel zanimivo predavanje, katerega je posetila ogromna množina ljudi. Policija je (dvorano močno zastrašila, ker se je bala kakega napada fašistov v Parizu, toda do incidenta ni prišlo. Don Sturzo • je razložil sedanje politično stanje v Italiji. Po vojni sta : Bvropo zanimali dve vprašanji: vposiavitev miru in eko- j atomska obnova. Vsak narod je skušal ti vprašanji rešiti .na svoj način; opažalo se je pri tem, da sc se temu protivile oligarhijske monopolistične konservativne kaste. Zlasti italijanska notranja politika je bila vsled vojne težko prizadeta in moralo je priti do krize vladajočega razreda. Kot reakcija se je takrat pojavil fašizem, katerega predstav $ja -skrajno reakcijonarna klika, ki si hočp monopolizirati ! za sebe državno oblast, italijanski narod pa hoče zasužnjiti, ga disciplinirati ter iz njega napraviti jednostaven stroj, ki bo služil samo njenim ciljem. Ako hoče Italija upo-staviti notranje ravnotežje, mora kreniti zelo na levo, da-pride zopet do izraza demokracija in svobodna volja — (naroda. Važna izjava angleškega državnika o sovjetskem zastopstvu v Angliji. Na seji angleškega parlamenta je Izjavil Chamberlain, da se sovjetsko zastopstvo v Londonu več ne peča s propagando 'komunizma, ampak s trgovskimi zadevami. Ta izjava angleškega državnika je zelo važna glede popolne ureditve trgovskih razmer aned sovjeti in Anglijo. Proces proti kapitanu Sadoulu. Dne 1.1. m. s eje pričel v Orleansu pred vojnim sodiščem proces proti kapitanu Sadòulu, ki se je v Rusiji pridružil boljševikom ter bil nato v odsotnosti v domovini cbsojen na smrt S prihodom Herriota na vlado se je kapitan Sadoul vrnil v Francijo in dosegel revizijo prvega procesa. Za razpravo vlada po celi Franciji ogromno zanimanje, tem bolj ker je v obrambo Sadoula predloženih v zaslišanje 40 prič, med njimi najodličnejši možje današnje Francije kot: Caillaux, Malvil, Pa inleve, Albert, Paul Bouncort, Chaine, Leon Blum in luski poslanik v Londonu Rdkovski Dnevne novice. »Jutrov« confiteor glede sprejetja dvanajstin. Nimamo v Jugoslaviji stranke, ki bi bila tako širokoust-na kakor so ravno naši slovenski policajdemokralje. — Dan na dan čitamo po »Jutru«, kaj vse doseže bog slovenskih samostojnih demokratov dr. Žerjav. Po »Jutru« vidimo Žerjava sedaj pri kralju, pa zopet pri Pašiču — dela in se trudi, a kak je uspeh tega slovenskega boga? Na to vprašanje nam daje odgovor »Jutro« v svojem uvodniku od 1. aprila. Vočigled sprejemu dvanajstin, ki bodo Slovenijo samo neznosno obremenile, a jej ne bodo prinesle prav nobene koristi priznava celo »Jutro«, da sta Žerjav in Pivko v dvanajstinah za Slovenijo dosegla samo toliko, kolikor sta mogla po skromni številčni moči, ker sta samo dva. še pred enim dobrim mesecem se je »Jutro« bahavo tolklo po prsih, češ: naš Žerjav doseže vse, kar hoče! Res je izposloval nečuveno preganjanje našega učiteljstva ter uradništva, a sedaj Zn spominu! KLOBUKE medno perilo, samoveznice itd. Fr, Nastale Glasni trg 16 IBBBBMBBBBBBIBBBIBBBBBBBBBBfll pa, ko je šlo pri dvanajstinah za to, da bi stari Pašič primaknil iz državne blagajne tudi nekaj za Slovence, pa »Jutro« samo piznava, da je Pašič radodaren s pri- j trjevanjem ko gre za persekucije, a skop ko gre za pare! « Uspehi dr. Žerjava se kažejo le v tem, da je dal premestiti skoro celotno njemu neljubo uradništvo, a v gmot- I nem oziru nima njegovo ministrovanje na slovensko I splošnost zaznamovati niti najmanjšega priboljška. O , gmotnih podporah iz državne blagajne, raznih fondov ! in posrečenih afer bi znala v Sloveniji povedati samo ! gospoda krog »Jutra« in nikdo drugi. Radikali ne dajo denarnih podpor niti svojim pristašem po Bosni in Voj -vođini, kaj šele Slovencem, ki so pri vladni mizi zastopani po enem Žerjavu. Ta konfiteor je obelodanilo »Jutro« 1. aprila v očigled sprejetju dvanajstin, ki bodo j naložile že itak davčno izmozgani Sloveniji nova bremena, a nobenih koristi! Za naše ambulančne poštarje. Poštno osobje, ki vozi poštno ambulance, dobiva na dan samo 30, oziroma 36 din. dnevnic. Kadar vozijo poštni uradniki in poduradniki pošto med Mariborom in Beogradcm, ostanejo po 3 do 4 dni izven doma. Mučna je ta služba. In za 4 dni dobivajo ti reveži samo 120, oziroma 140 din.! Pri sedanji draginji izda ta znesek sam za dva dni. Ubogi poštarji gladujejo. Žerjav in Pivko sta že neštetokrat v volilni berbi sladko obljubljala, da bosta predlagala zvišanje dnevnic. A storila nista ničesar! Niti v finančnem odboru, niti v skupščini nista stavila ne enega predloga! Pač pa sta sé naša posl. Pušenjak in dr. Kulovec zavzela za poštarje. Seveda je fin. minister njihov predlog kratkomalo odklonil. Dr. Pivko se še pri tem s svojega sedeža ni premaknil. Poslanec Žebot je poslal ministru pošte pismeno zahtevo, naj se odpo-more veliki bedi poštnega ambulančnega osebja. Odlični strokovnjaki opozicije kot zastopniki naše države na mednarodni trgovski konferenci v Rimu. — »Slovenec« javlja iz Beograda, da bo zastopana opozicija na mednarodni trgovski konferenci v Rimu po sledečih delegatih iz vrst opozicije: dr. Kumanudi (Davi-dovičeva skupina) dr. Trumbič (HRSS) in Ivan Vesenjak za Jugoslovanski klub. V ptujski bolnici je po dolgi, mukepolni bolezni : umrla dne 26. marca t. 1. gdč. Jereka Pal, v cvetju let, komaj 22 jih je minulo. Bolezen je prenašala z izredno potrpežljivostjo. Bila je nad 4 leta uslužbema v manu- : fakturni trgovini g. Alojza Brenčiča, kjer si je s svojo marljivostjo in ljubeznivostjo pridobila naklonjenost vseh, ki so jo poznali. Obilna udeležba pri pogrebu, ro- j že, s katerimi je bila posuta njena krsta, solze, ki so si- ; lile v oči ob odprtem grobu, so priča, kako si je ta mir- j na, tiha in skromna narava priljubila vsem. Sovraštva ni sejala, sovraštva ni žela. Preostalim naše sožalje — j umrli pa svetila večna luč! 40 letnica službovanja. Dne 1. aprila je praznoval v Janževem vrhu, Pekre pri Mariboru oskrbnik posestva grofa Meraria g. Heinrih Schigert 40 letnico svojega službovanja. K temu jubileju, katerega je dočakal gos- < pod Schigert čvrst in zdrav, častitamo, kot našemu dol- ( goletnemu naročniku tudi mi! Krajinski zlet Jugoslovanske gasilske zveze v Dravogradu. Jugoslovanska gasilska zveza je, upoštevajoč važen pomen zavednega gasilstva ob meji odredila, da se vrši letošnji krajinski zlet v Dravograd in da se isti spoji s praznovanjem naše društvene 50 letnice. Zlet se vrši, kakor je že poročal »Gasilec« dne 15. avgusta 1925. Vse župe in v njih včlanjena društva o zletu obvešča* mo in prosimo, da že sedaj prično z delom, da bo ude-ležba na zletu tem častnejša. Dalje naprošamo vsa ostala društva, da na dan izleta JGZ ne prirejajo svojih prireditev in da se udeležijo manifestacije gasilstva na naši severni meji. Program zleta in vsa nadaljna navodila se bodo društvam naknadno dostavila. Pol stoletja stoji naše društvo zvesto na straži, pripravljeno vsak hip, da pohiti na pomoč bližnjemu, ki mu grozi nesreča. Gasilci in prijatelji gasilstva! Ko boste 15. avgusta 1925 pohiteli iz vseh delov naše Slovenije v naš Dravograd na našo najsevernejšo obmejno točko, da počastite z vašo navzočnostjo 50 letnico našega društva, bodite uverjeni, da s tem ne boste pripomogli samo razmahu gasilstva, z vašim poselom boste podkrepili tudi narodno zavest ob meji, zavest, da so naše gasilske vrste močne, da je močna naša straža, katera je pripravljena, da ob času potrebe pohiti tudi na mejo, da čuva pred nesrečo naš celokupni dom. Bivši zagrebški župan Srku!j v zaporu in delo za sporazum. V zadnji »Naši Straž;« smo že poročali, da je zagrebška policija dr. Srkulja obsodila na 14 dni zapora in ga tudi takoj pridržala med 4 stenami. O dr. Srkuljevi zadevi poroča zagrebško časopisje še te-le podrobnosti: Pri hišni preiskavi, katero je napravila policija ra stanovanju dr. Srkulja, so našli dva samokresa brez nabojev. Srkulj je izjavil, da sta ta dva samokresa last njegove sina, odnosno zeta. Vkljub tej po pričah potrjeni izjavi je policijski komisarijat obsodil dr. Srkulja na 14 dni zapora in 1000 D denarne globe. Proti tej obtožbi je vložil obsojeni priziv, a vkljub ne- rešenemu prizivu ga je policija porinila takoj v hitenj««, Ob priliki izvršitve te obsodbe objavlja zagrebški fot »Hrvat« ta le komentar: Danes se povsod govori in ph še o sporazumu med Srbi in Hrvati. Posebno se še na glasa, kako so se končno celo radikali prepričali, da p sporazum potreben in nujen. Mi Hrvati nismo bili proti temu že od prvega dne ne, ampako smo že 29. oktobrs 1918 sklenili v hrvatskem saboru, da se mora ta naš« dražava urediti sporazumno med Srbi in Hrvati. Od tega sklepa se nismo oddaljili niti do današnjega dne is; smo šli radi sporazuma do skrajnih mej človeške možnosti in popustljivosti. In baš sedaj, ko M bil sporazum najbolj potreben, ne vidimo od dinge strani nobeni!; vidnih dokazov ali predznakov, da je tudi srbski strane resno do sporazuma. En dan prebatinijo orožniki ose»;: nedolžnih hrvatskih Seljakov na sredi ceste pri Sv. Križu, drugi dan zopet ustrelijo žandarji brez povoda dv«i Hrvata, štiri pa ranijo in to v selu Hotna okraj Pi sarovina. Obznana se tira dalje, odpuščajo se hrvatski uradniki na vsako najmanjšo ovadbo, ker so pristaš« HRSS, a ravno slučaj dr. Srkulja jasno dokazuje, da se oni v Beogradu močni za sporazum samo na jeziku, a mi Hrvati hočemo videti tudi dejanja! — K našemu poročilu dostavljamo, da je bil dr. Srkulj 1. aprila na intervencijo zagrebškega velikega župana izpuščen. Velike premestitve na zagrebški carinarnici. Vsfoi raznih tihotapskih afer, ki so bile zadnje čase odkrit* v Zagrebu in v katere so bili po večini vmešani tudi tamošnji cariniki je premeščeno po odredbi finančnega ministra skoro celokupno osobje zagrebške carinarnice. Nekaj carinskih uradnikov, katerim je dokazano sodelovanje s tihotapci, je v zaporu. V Zagreb je prem -ščenih precej carinikov iz Maribora. Samomor polkovnika Jurišiča. V Beogradu se « ustrelil polkovnik v penziji, Pavle Jurišič. V samomor so ga gnali najbrž razni politični neuspeni; bavil se jr mnogo s politiko, bil je nekaj časa šef orjune in glavni urednik orjunaškega glasila »Preporod«. Sv. Primož nad Muto. Tukajšnje Kat bralno drušfro priredi na velikonočni pendeljek, dne 13. aprila, dve (gi i in sicer »Rdeči nosovi« ter »Gre sem, gre tja« v prostori: g. Gašperja Helbla pri Sv. Primožu. Domačine in sosede vabimo k obilni udeležbi! Po možnosti govori pred prirri' diivijo zastopnik Prosvetne zveze v Mariboru. Nekaj o karbidnih svetilkah. Malokoga srečamo, ki ne bi vedel, da daje karbid glede jakosti svetlobe najmočnejšo razsvetljavo. Potrebno je samo, da se dobi način, kako bi se ta prednost karbidne moči izpopolni:;« in izkoristila. Karbid se je v primeri s svojo energijo d» sedaj jako malo uporabljal za domačo razsvetljavo, k ; ni v dosedanjih nepopolnih karbidnih svetilkah popolnoma izgorel in je pri večini svetilk dosedanjega sist -ma izhlapela polovica plina in še več brez vsake kor. sti. Pa so tudi dosedanji sistemi karbidnih svetilk pogosto povzročili smrtonosne eksplozicije in razširjat^ silno neprijeten smrad. V zadnjem času pa se je posr čilo konstruirati po večletnem neumornem trudu im vstrajnih poizkusih karbidno svetilko do popolne dovršenosti. To je karbidna svetilka znamke »Renexploza« ki je patentirana v vseh državah. Ta svetilka je tako zelo enostavna, da jo lahko spravi na mah do funkcij«-niranja vsak otrok, ker je pri njej izključena vsaka n pačna manipulacija. Vsakdo, ki jo vzame prvič v roko; takoj uvidi, da ni treba pri njej nobene opreznosti, ker se enostavno poljubno napolni s karbidom in vodo. **• Svetilka gori vedno z enakomernim plamenom, ki im& vedno enako svetlobo, da ni prav nobene razlike med tem plamenom in električno svetlobo. Svetloba se pa tis pri njej tudi po potrebi zmanjšati ali povečati, ugasniti in zopet prižgati, ne da bi se morala svetilka odpreti ali* napolniti s svežim karbidom. Pokvariti se na njej n* more nič razen gorilca, ki pa je tudi zelo trpežen, ker ga ščiti konstrukcija. Ugodna je pri tej svetilki tudi okolnost, da je vedno čista, ker ima karbid poseben lonec in ne more v nobenem slučaju iz njega. Lonec pa se dfo hitro in lahko očistiti. Karbidna svetilka tega sistem* ne povzroča nobenega smradu in je popolnoma vara« pred vsako eksplozijo. Spraviti se da v nekoliko sekundah v funkcijo, kar je pri dosedanjih karbidni» svetilkah drugega sistema vzelo mnogo časa in truda Poleg tega ni niti ena dosedanjih karbidnih svetilk gorela po volji, temveč, kakor je vsaka sama hotela, kakršne konstrukcije je pač bila, ali boljše ali slabše. Dosedanje takšne svetilke so polne vijakov, gumastih tesnil in vzmetov ter so na koncu opremljene z vsemi mogočimi kompliciranimi napravami, ki z njimi ni imeS vsak potrpljenja, da bi jih spravil v funkcijo. Svetilke, ; ki v njih kaplja voda na karbid, niso nikdar sigurne, ’ plamen ima vsak trenutek drugo moč, sedaj je manjši. sedaj večji, kakšen je pač dotok vode. Tako ne more bi-i ti človek nikdar z njim zadovoljen. Ker imajo preveč majhnih vijakov in gumijastih tesnil, je treba vedno pazili, da se tesnilo ne poškoduje, ker bi sicer vha jaS plin in bi svetilka ne bila več za rabo. Pri svetilkah no-, vega sistema pa odpadejo vsi vijaki in gumijasta tesnila ter je tudi zaradi tega vredna v vsakem oziru prvenstva. — Glede stroškov za razsvetljevalni materijal, je »Renexploza«-karbidna svetilka najcenejša, ker porabi v istem času in pri isti jakosti svetlobe mnogo manj razsvetljevalnega materijala, kakor katerakoli druga svelilka, bodisi karbidna, petrolejska, spiritata itd. Uporablja se lahko kot rezerva tam, kjer je že električna luč. ker ta dostikrat iz raznih vzrokov ugasne. Z njo se električna luč lahko hitro nadomesti, zakaj karbid se drži j v tej svetilki tedne ali mesece in ni mogoče, da razpade. 1 Karbidna svetilka »Renexploza« se izdeluje v železniške svrhe, na primer ročne in signalne svetilke, svetilke zs lokoihotive, svetilke za razsvetljavo postaj itd. Nadalje se proizvajajo jamske, rudniške in svetilke za domače razsvetljavo, generatorji za motorna kolesa in avtom o- bile, svetilke za kolesa, vložne svetilke, ki se dajo vpo-rai?ljati pri vsaki leščerbi za sveče ali petrolej. — Samo-obsebi je umevno, da bo »Renexploza« kmalu izpodrinila dosedanje karbidne svetilke in se povsod udomačila vsled svojih neoporekljivih velikih prednosti. Iz Celja. Premestitev. Z velikim zadovoljstvom je večina Celjanov te dni ugotovila, da zapusti mesto Celje znani profesor Mravljak, ki se je veliko trudil, da je napolnil »Jutrove« predale z raznimi celjskimi dopisi. Če še bo naprej vršil službo dopisovanja »Jutru«, ne vemo, ker je v Mariboru že menda konkurenca ustanovljena, vsekakor pa bo iz Celja manj dosedanjih dopisov, kar mora z ozirom na mji-h dosedanjo vsebino Celjane le razveseliti. Iz sodne službe. G. odvetnik dr. Žiher je med tem časom kot predsednik mariborskega 'Okrožnega sodišča že zapustil Celje in nastopil svoje novo mesto. Ob njegovem imenovanju na to odgovorno mesto se je sicer po nekod pritoževalo, češ, da je g. svetnik le vsled protekcije Žerjavove klike prišel na tako mesto preko drugih starejših juristov. V kolikor naj bi bilo to res ali ne, se v to vprašanje ne spuščamo, ker smo tudi v Celju premalo informirani, priznati pa moramo, da ne bi kdo dobil napačna mnenje o g. svetniku dr. Žiherju, da je bil g. svetnik brez razlike strank v svoji službi znan kot nepristranski in pošten sodnik ter dober pravnik, kakor si jih more ljudstvo le želeti. Z ozirom na te lastnosti ima g. novi predsednik okrožnega sodišča gotovo vse kvalifikacije za to mesto. Če je koga preskočil, ki je starejši, je drugo vprašanje. Reči pa moramo, da lahko mariborskemu okrožju le čestitamo, da je dobilo tako vrlega in poštenega predsednika, ker smo prepričanj, da bo na sedanjem mestu ostal svojemu dosedanjemu načinu službovanja zvest. Celjski trg. Zvedeli smo, da se baje mestni magistrat bavi z mislijo, da bi prestavil iz Glavnega trga trg za zelenjavo in ostale prodajalce, ki so imeli stojnice na Glavnem trgu v Samostansko ulico na dvorišče bivšega okrožnega sodišča v Celju. Kakor znano, je še avstrijska justična uprava nameravala poslopje okrožnega sodišča v Celju v Samostanski ulici podreti in nadomestiti z novim, z ozirom na to, da je staro poslopje bilo že življensko nevarno. Vojska pa je žalibog ta načrt prekrižala za nedogleden čas. Poslopje se nahaja danes naravnost v škandaloznem stanju tako, da je rès sramota, da se v sredini Celja nahaja tako zanemarjeno poslopje. Sedaj je državna uprava zid okoli dvorišča večinoma podrla in je sedaj celo dvorišče v slabšem stanju, kakor če hi prišel v naj nižji kraj: Makedonije. To dvorišče baje želi magistrat preurediti v mestni trg. Baje se je topogledno vršila celo komisija. Gotovo pa je magistrat delal račun brez krčmarja. Na eni strani še Celje ni tako veliko, da ne bi moglo shajati z dosedanjim Glavnim trgom, na drugi strani pa tudi ni umestno, da bi mesto delalo nepotrebne stroške za ureditev tržnice, ko niti ne ve, kedaj bo država vendar zadevni prostor uporabila za zgradbo justične palače. — Obrtniki in trgovci v bližini Glavnega trga so upravičeno brez razlike strank razburjeni vsled najnovejše, popolnoma nepotrebne namere mestnega magistrata oz. g. župana dr. Krašovca, ki ima svojo pisarno ravno ob nameravani tržnici. Nova kavama. V bivši Nemški hiši, sedaj imenovani Celjski dom se namerava baje v pritličju ob Krekovem trgu preurediti prostore, ležeče v bližini kolodvora za kavarno. Hoče se baje raztegniti zadevne spodnje prostore proti cesti kot nekako verando, ki bi segala preko regulačne črte mesta Celje. V tem oziru smo pač skromnega mnenja, da taka preuredba iz estetičnih ozirov, kakor tudi iz ozirov regulacije mesta nikakor ne bo na mestu. Že z dovoljenjem palače Jadranske banke je mestni svet napravil veliko napako, da je pokvaril naj lepši del celjskega mesta, dasi je morala Jadranska banka podpisati reverz, da se bo umaknila na regulacijsko črto, čim se bodo tudi ostale hiše od banke proti lekarni Orel naprej umaknile v isto črto. Občinski svet se niti prej ni zavedal, kako bo palača, zgrajena preko regulacijska črte kvarila zadevno ulico oz. Krekov trg. Še le ko je bila dozidana, so se občinski odborniki še le zavedali, kak nepremišljen korak so napravili. Komaj je bila napravljena ta neprevidnost, ki je pokvarila prijeten pogled tujca na Krekov trg oz, v Aleksandrovo ulico, sedaj pa naj še bližje ob kolodvoru pokvarimo še bolj Krekov trg oz. Aleksandrovo ulico. Občinski svet si mora dobro premisliti, da zopet ne bo napravil napake, kakor pri Jadranski banki. Na stvari pa je interesiram) tudi Olepševalno društvo, ki mora skrbeti in paziti na to, da mesto postaja vedno lepše, ne pa vedno bolj pokvarjeno, da je oblika mesta taka, da čimbolj privablja tujce. Upravrustvo »Slovenca« je prevzel g. Drobne, ker je dosedanji upravnik tajnik JSZ Ivan Gajšek -cdiišel na drugo službeno mesto v Ljubljano. G. Drobne je tudi prevzel začasno vodstvo JSZ. Dosedanjemu tajniku JSZ na novem mestu iskreno čestitamo in mu želimo tudi v Ljubljani lepe uspehe. Teroristi samostojnih demokratov. Par let že dviga po Sloveniji' teroristična organizacija, J«i bi se Sedaj sicer dala kriti z imenom samostojne demokratske stranke, a je v bistvu vendarle samo po celi deželi razpredena mreža za teror usposobljenih in organiziranih pristašev dr. Žerjava in njegovih zaupnikov. Ta družba nima obiležja kake stranke po normalnih pojmih človeške zajednice, kjer načela, mišljenja in mnenja sicer ločijo ljudi, a le v toliko, v kolikor to ne nasprotuje načelom in temeljem človečanskega čuta in sožitja, ampak je prava in pravcata zveza posameznih terorističnih oddelkov ali celic, ki so se vrinili v naše javno življenje z zame to vanjem in kršenjem vseh temeljev ne samo našega tradicijonalno domačega ali slovenskega, marveč splošno veljavnega človeškega sožitja. Prava »čeka« s svojimi »celicami« toliko slikanega »komunističnega« bav-bava ali z drugimi besedami in z drugo prispodobo: pravo bacilsko zastrupijenje, ki se vrije in širi v zdrav organizem, so organizirani ljudje mnogih vodilnih in lokalnih politikov takozvane »samostojno-de-mckratske« stranke. Ti ljudje — v najslabšem oziru popolna kopija italijanskih fašistov in nemških »Hakenkreuzler-jev« — niso in -ne morejo biti samostojni na ikaki miselni liniji1, ampak so polnoma odvisni od povelj svojih voditeljev, ti pa od vrhovnega sosveta, ali pa od vodilne glave, ki je vso moralo — če jo je sploh imela in poznala — zavrgla ter si vzela za načrt in namen, voditi svojo politiko z nasiljem ter v tem zaposliti kar največ pokvarjenih in nerazsodnih elementov. Za to družbo in službo se jemljejo ljudje, ki so dostopni taki dresuri, da po navodilu in povelju napadajo, kogarkoli ‘bilo. Terorist-napadalec ne vpraša: čemu, ampak samo udari na povelje. Na ta -način in s takimi svojimi pretorijanci so si -samostojni -demokrati prilastili- ali pa razbili že precej organizacij. Najprej so spravili pod svojo komando Sokola, potem pa, gre naprej po vrsti in če je v enem kraju le -količkaj močna in izdatna celica samostoj-no-demokratskih teroristov, se naskakujejo tudi mala lokalna -društva i-n odbori, V mirne kraje in najboljše odnošaje zanaša teroristična s a m o st o jn o -d e m okra tska organizacija nemir in razdor. Orjuna v Sloveniji je popolnoma v službi- terorističnih poglavarjev in voditeljev samostojno-demokratske politike. Drugod se orjunaši še kolikor toliko držijo jugoslovanstva, ki ni ravno zvezano s Pribičevičevo stranik-o, pri nas je pa Žerjavova »čeka« -orjuno takoj ob začetku sprejela in razporedila kot svojo organizacijo. Med samostojno-demokratske organizacije se mora- prišteti -tudi- slovenski del Jugoslovanskega učiteljskega Udruženja. Mnogo članov, znatna večina, sicer težko prenaša nasilno politično komando, eni se sami tešijo in varajo, da stvar ni -tako huda in sramotna, drugi se .celo postavljajo po robu, a vse je zastonj, ker je teroristična komanda že premočno zasidrala svoje celice v tej organizaciji. Šef stranke g. Pribičevič se ponaša s preganjanjem učiteljstva ter napoveduje, da bo vsakega spodil, ki bi si upal učiti-, da so trije narodi v državi, njegovi- ljudje tu v Sloveniji pa gredo še -dalje ter delajo z vsemi sredstvi na -tem, da mora učitelj izpovedati svoje jugoslovanstvo kot organiziran pristaš, volilec in agitator samostojno-demokratske stranke. Kogar ne najdejo v svoji evidenci, tega zalezujejo in ogrožajo od vseh koncev in krajev. Mnogo učiteljev in -drugih uradnikov se mora hliniti tej družbi ter le na skrivaj slediti svojemu prepričanju in uživati svojo svoboda kot človek in državljan. One, -ki odkrito izpovedujejo in zastopajo svoje mišljenje in sicer vse eno katero, samo da je izven samostojno-demokratske stranke, — teroristična -družba preganja in ugonablja, da prvič odstrani- ovire za svoje prodiranje, drugič pa, da ostraši one, ki bi tudi radi sledili odkrito svojemu prepričanju. Za napade izdajajo parole glavni teroristi, mali pa povelja slepo izvršujejo. Kar črez ncč pride človek na »črno listo« in takoj se Znajde peščica, zaslepljenih in demoraliziranih ljudi, da ga ozmerja, opljuje in če ravno kaže tudi pobije, čeprav je še včeraj od današnjega proskribira-nca prejemala dobrote ter m-u klicala: »živijo!« Preti terorju in teroristom je samo eno: združitev vseh poštenih in moralnih sil. Če teroristi brezobzirno rušijo temelje človeškega sožitja, mora velika večina napram njim izvajati posledice. Člane teroristične »čeke« i-n njenih celic, ki se tako kažejo, da jih ni mogoče zgrešiti, je treba solidarno tako bojkotirati, kakor -oni bojkotirajo i-n kršijo normalne in neobho-dno potrebne odnošaje med ljudmi. Danes, dne 3. aprila t. 1. ob poL8. uri zvečer v dvorani Zadružne gospodarske banke II. prosvetni večer s skioptičnim predavanjem o Srbiji, pevskimi in glasbenimi točkami. Vabljeni v obilnem številu. Prosimo točnosti! BBBBBBBBBBBBBBBBHHBS Iz Maribora. \ KDO JE UVEDEL POLITIKO V JUGOSLOVANSKO MATICO? Mariborski porčevalec »Jutra« dr. Reisman beleži v včerajšnjem »Jutru«: »Naša Straža« uvaja politiko v Jugoslovensko Matico, ker je prinesla objektivno poročilo o matičnem občnem zboru. Ker nas je z omenjeno notico g. Reisman po policaj demokratski navadi izzval, hočemo tudi mi povdariti naše stališče do SDS politike, 'katero je uvedel na zadnjem občnem zboru v podružnico Jugoslovenske Matice v Mariboru dr. Reisman. Ustanovitelj Jugoslovenske Matice v Mariboru je bil g. profesor Ribarič, ki je po izjavi dr. Kukovca na zadnjem občnem zboru iskren Jugoslovan-. G. profesor Ribarič je bil skozi dobo 5 let oni mož, ki je zapiral vrata pri Jugoslovensfci Matici vstopu strankarske politike in bil ustanovitelj vseh podružnic Jugoslovenske Matice na Slov. Štajerskem. Koliko je žrtvoval gospod Ribarič pri res idealno požrtvovalnem delu za razširjenje Matice v gmotnem oziru, koliko deloval na kulturnem ter narodno obrambnem polju, tega tokrat ne bomo posebej naštevali in povdarjali. Vsak Jugoslovan v Mariboru nam bo priznal, da ima g. Ribarič za Jugoslovensko Matico v Mariboru, po Slovenskem štajerskem in sploh v Jugoslaviji milijonkra-t več zaslug nego sedanji predsednik Detela ali na primer g. Reisman. Ako prihajamo na odgovor vprašanja: Kdo uvaja politiko v Jugoslovansko Matico, se moramo dotakniti osebnosti g. Reismana, ki je po trditvi rajnega dr. Rosine povsod, kjer je bil, le podiral, kar so drugi 'pozidali. — Spomino javnost samo na njegovo rovarenje proti dr. Medvedu, dokler je ‘bil ta predsednik Mariborske čitalnice in odbornik Posojilnice v Narodnem domu. Radi ostudne gonje proti dr. Medvedu v čitalnici je obsodil dr. Rosina Reismana tako, kakor si je ta gospod tedaj in še danes zasluži s tem razločkom, da je bila gnojnica izpod njegovega peresa proti gospodu dr. Medvedu po ugotovitvi dr. Rosine — rezanje slame, njegovo ščuvanje proti Ribariču je pa — zloba z dalekosežnimi slabimi posledicami za podružnico Jugoslovenske Matice v Mariboru, Zadnji občni zbor Matice v Mariboru je po-zasiugi dr. Reismana pretvoril to skozi pet let idealno nepristransko organizacijo v policajdemokratsko domeno, in sicer pri vseh iskrenih in poštenih Jugoslovanih najbolj osovraženega dr. Žerjavovega kova. Po tako policajdemokratsko nesramnem, zahrbtnem in nasilnem izigranju prof. Ribariča raz predsedniškega mesta pri podružnici Jugoslovanske Matice v Mariboru nima- v tej organizaciji odslej več -prostora nobeden pristaš SLS in nobeden sporazumaš. Ciril-Metodovo družbo je -svojčas razbil tedaj- mladi dr. Žerjav; Jugosloven-sko Matico v Mariboru je razgnal Žerjavov učenec dr. Reisman in obe organizaciji hočeta sedaj roko v roki stopati po Žerjavovih potih strankarske zagrizenosti in nestrpnosti! V ravnokar nepristransko beleženem je zadosti odgovora na vprašanje: Kdo je uvedel strankarsko politiko v Jugoslovensko Matico, ki bo rodila pogu-'bonosne posledice za to skozi pet let pod- vodstvom iskrenega Jugoslovana g. prof. Ribariča res idealno organizacijo. Ako misli dr. Reisman in mariborska orjuna, da bosta kos nalogi, katero je vestno in skozi in skozi požrtvovalno ter na zadovoljnost vseh strank vršil g. profesor Ribarič — dobro — a brez SLS, ki je po volji in skoro enoglasni zaupnici naroda — gospodar Slovenije! Molk je tudi odgovor. »Narodni Dnevnik« je 24. pre tečenega mesca priobčil poziv in vprašanje starišev, ki pravi med drugim: Poštena slovenska javnost! Ali hočeš nasilje mirno sprejeti in ga s tem odobriti? Ali i i dovolj, da se že leta -in leta ubija posamezne naše delavce -na političnem, gospodarskem! in kulturnem polju, ki so nam Slovencem potrebni danes bolj, kakor kdaj poprej? Ali ni dovolj, da neznatna družbica ljudi, brez živi jenske izkušnje, brez čuta kake odgovornosti, brez ponosa, pravice in poštenja, družba, ki se je na proti -pravilne, protizakonite in koruptne načine dokopala do začasne moči: danes preganja in ugonablja vse, kar ne pleše po njenem žvižgu, pa bodisi delavec-ročnik ali delavec-razumnik, učitelj na ljudski šoli ali profesor na srednji šoli, uradnik na tem ali onem mestu, bodisi zasebnik, bodisi trgovec, župan, občinski odbor itd. In sedaj na vse zadnje naj bi- postala žrtev te družbe še naša šolska mladina?! Ne, do tega priti ne sme! Proti te mu novemu poskusu nasilja mora se soglasno upreti vsa poštena javnost. Mi, ki smo se sami kot dijaki borili po štajerskih mestih za pravice in svobodo slovenskega dijaka že v dobi, ko so naši današnji »falsi-veljaki« še prodajali platno, ne moremo in ne bomo dopustili, da bi ti preganjali naše sinove — dijake za to, da -so javno izkazali svojemu učitelju-dobrotniku svojo naklonjenost, spoštovanje, ljubezen in zahvalo. Prav tako pa tudi ne moremo dopustiti to, da bi se z našimi vzgojitelji mladine, ki izpolnjujejo težko nalogo učitelja, postopalo tako in še slabše kot s hlapcem.. Zato pozivamo vodstva vseh poštenih slovenskih strank, -da se brez izjeme združijo v skupno obrambo -proti novozapočetemu nasilju na učitelje in profesorje, da skličejo po glav "li mestih javna zborovanja z odločno zahtevo, da se že izvršene protizakonite premestitve prekličejo. Pozivamo občinske uprave slovenskih mest štajerskih, da ugovarjajo temu nasilju i one in da odborniki drugih političnih strank pretrgajo vsako občevanje z odborniki SDS, dokler se izvršene premestitve profesorjev ne prekličejo. Pozivamo -prav posebno profesorska društva, da rmirujejo in branijo državljanske pravice svojih članov z vso energijo, prav tako pa tudi organizacijo javnih nameščencev, da se izreče tozadevno solidarna. Pozivamo nadalje slovenske poslance, da uporabijo vse svoj osebni vpliv in -politične zveze v to, da se premestitev gospoda dr. Ribariča in drugih profesorjev takoj prekliče. Posebej pozivamo g. dr. Pivka kot poslanca nacionalnega bloka mariborske oblasti, da se tekom 10 dni javno -izjavi, se li on strinja z navedenim činom svojih političnih somišljenikov in koj misli z ozirom na ta čin storiti kot kolega, Sokol, legionar in nacionalni slovenski poslanec. — Jutri je zadnji dan, poslanec dr. Pivko pa molči. Molči tudi- dr. Lipold, na katerega so se stavili že ponovno pozivi, naj pojasni, kako je bilo s predlogom preganjanja političnih nasprotnikov na od-borovi seji njegove stranke v Mariboru. — Teroristi molčijo in terorizirajo naprej. Pri tem pa trdijo, da vse skupaj ni politično, ampak nadstrankarsko. Zadnjič so v svojem »Jutru« predstavili mariborsko gimnazijo kot klerikalno in politično nahujskano, sami pa ■vzdržujejo j med dijaki neko »napredno« društvo ter imajo med profesorji par dobro znanih svojih eksponentov, ki vedno delijo dijaštvo na »napredno« in nasprotno — klerikalno, nahujskano ali kakoržekoli. — Tudi zadnje dr. Reisman-orjamsko junaštvo rta občnem zboru Jugoslavenske Matice ni bilo prav nič strankarsko in sedaj samo še preostane, da tako »nadstrankarsko« naskočijo še kak šahovski klub ali pa krožek filatelistov. Nerodnosti pri upravi monopolske zaloge soli v Mariboru. Narodni poslanec Franjo Žebot je poslal gospodu ministru financ v zadevi monopolske zaloge soli v Mariboru naslednjo interpelacijo: Gospod minister! Pri upravi monopolske zaloge soli v Mariboru se godijo velike nerednosti. Po cele tedne, da cele mesece je zaloga brez kuhinjske soli. Trgovci in zadruge zamanj naročajo in zahtevajo pri upravi sol. Kdor naroči pri mariborski monopolski zalogi sol, mora denar poslati že naprej. Svota, ki jo mora trgovec ali zadruga položiti, leži po več tednov in celo po več mesecev pri upravi monopolske zaloge, a soli ne dobe. Tako je na primer upravnik monopolske zaloge soli v Mariboru dne 18. decembra 1924 pod M. St. S. št. 555 javil enemu trgovcu v Mariboru, da nima soli v zalogi. Dotični trgovec in ž njim vred mnogi drugi so morali že mesec poprej; najeti pri bankah kredit za visoke obresti, a soli niso dobili. Vsled tega trpijo trgovci in zadruge veliko izgubo pri kreditu in tudi ne morejo zadostiti zahtevam svojih odjemalcev, škodo trpijo vsled te malomarnosti uprave monopolske zaloge né samo trgovci, ampek še posebej ljudstvo. Da pri upravi nekaj ni v redu, dokazuje dejstvo, da je istočasno glavni založnik tobaka v Mariboru g. Vidon živkovič i braca prodajal sol na veliko. Ponujal je kuhinjsko sol za 50 para kg dražje nego je nastavljena cena v upravi monopolske soli. Sumnja se, da tvrdka Živkovič dobiva sol v celih vagonih od monopolske zaloge soli v Mariboru. To sol daje Živkovič v promet za visoki profit. Po zakonu ima izključno pravo za prodajo soli na veliko uprava monopolske zaloge, a ne privatne firme. Iz vsega tega se vidi, da pri zalogi solil v Mariboru vlada velik nered. Pošteni trgovci in ljudstvo pa trpi ogromno škodo, ker pride vsled teh nerednosti monopolska sol med ljudi znatno dražje, nego je predpisano. Dovoljujem si radi tega vprašati gospoda ministra: 1. Ali so Vam te neredne razmere pri upravi monopolske zaloge soli v Mariboru znane? 2. Kaj nameravate storiti, da se v bodoče prepreči tako nesolidno in protizakonito trgovanje s soljo? 3. Ali ste pripravljeni krivce ,ki so kršili zakon in oškodovali poštene trgovce in ljudstvo, ostro kaznovati? 4. Ali ste voljni v Sloveniji pri upravah monopola nastaviti Slovence kot uradnike in upravnike? Prosim za pismeni odgovor. Danes zvečer ob pol osmih ne pozabite priti na drugi prosvetni večer Prosvetne zveze v Mariboru v dvorani Zadružne gospodarske banke. Spored je zelo zanimiv, posebno lepe pa bodo skioptične slike, ki jih je tokrat 40. — Vstopnice po 3, 2 in 1 din. se dobijo zvečer pri blagajni. šolski koncert Glasbene Matice v Mariboru. Vsi, ki se zanimajo za razvoj in napredek glasbene izobrazbe v našem mestu, naj ne zamudijo prilike, ki se jim bo v tem pogledu nudila to nedeljo, dne 5. t. m. dopoldne, ko priredi Glasbena Matica v Mariboru v mali Götzovi dvorani (prvo nadstropje) produkcijo svojih gojencev. V 24 točkah sporeda bo občinstvo videlo v nastopu primernega števila Matičinih gojencev napredek od nižjih do višjih stopenj, od skromnega, a resnega začetka do tiste višine, kjer nastopa strogo merilo umetništva in sicer na vsem prostranem polju glasbeno-učnega polja, v klavirju, gostih, violon cellu, violi, v solopetju (g. Avgust Živko), mladinskem pevskem zboru {dekliški zbor gdč. Zacherlcve) in v orkestru (dijaški orkester g. ravnatelja Topiča). V pestrem menjavanju in živahnem sporedu bo imelo občinstvo prijeten in poučen užitek i glede na izvajatelje i glede na kompozicije, ki zastopajo pravtako klasično, kakor moderno glasbo, tuje in domače skladatelje, Čajkovskega in Schumanna, Chopina in Savina, Dvoržalca in Brosoha, Vieuxtempsa in Adamiča, Burmestra in Osterca itd. Z ozirom na sodelujočo mladino je začetek nastavljen na pol 10. uro. dopoldne. Cene so, ker se hočejo kriti le režijski stroški, zelo nizke: sedeži od 15 do 7 din., stojišča 5 din., za dijake 2 din.). Vstopnice se dobijo pri gospej Zlati Brišnik, ali pa pred koncertom pri blagajni. Ljudski oder v Mariboru. (Prireditev Ljudskega odra v nedeljo, dne 5. aprila, o:b pol 5. uri- popoldne, v dvorani Zadružne gospodarske banke bo gotovo zadovoljila vsakega obiskovalca. Zato naj nilcdo ne zamudi že danes kupiti vstopnic, ki so v predprodaji tudi. v prodajalni Cirilove tiskarne pri frančiškanski cerkvi po 10, 8, 5 'in 2 din. — Pridite v nedeljo! Krščanska ženska zveza ima v nedeljo, dne 5. aprila, v stolnici svojo cerkveno velikonočno pobožnost in sicer öh pol 7. zjutraj sv. maša s skupnim sv. obhajilom, katero bc daroval pr e vzvišeni g. škof dr. Andrej Karlin. Podporne člane, kakor tudi vse članice vabi predstojništvo, da se zavedajo svoje dolžnosti in si sigurno udeležijo. — Odbor. Klub mariborskih umetnikov Grohar iima™svpf"o3>č-ni zbor 17. aprila öb 8. uri zvečer v ri solnici gimnazije z običajnim dnevnim redom. Odbor. Premijera v drami. Prihodnja premijera v drami se bo vršila v soboto, dne 4. aprila;. Uprizorila se bo v režiji g. Železnika zanimiva italijanska komedija D. Ni-codemija »Scampolo«. To komedijo so lansko leto uprizorila vsa večja in manjša gledališča z lepim uspehom. Kvartopirci v Mariboru. Maribor je v zadnjem času postal mesto pijančevanja in kvartanja. Strast pijančevanja in kvartanja se je v zadnjih dneh celo pomnožila. Gostilne in kavarne dobiš vsak dan skoraj prenapolnjene. Gostje se ti opijejo, da ne vedo, kdaj in kako pridejo domov. Prav posebno se je po Maribor« razpasla strast kvartanja. Posestniki, posestniški sinovi, obrtniki, kočarji in celo mali uradniki zablodijo v take družbe in pozabijo, da imajo skrbeti za. svojo rodbino in za napredek svoje obrti — pa tudi za svojo' službo. Nekje pri Mariboru se je ustanovilo celo društvo kvartopircev, ki se je redovito shajalo v gostilni F. L., kjer se je kvarlalo redno vsak drugi dan od gotove do gotove ure. Kvartopirci so tudi začeli zanemarjati svojo družino in posledica je bila, da so poedine družine, M so morale mnogo stradati, temo ravnanju hotele napraviti konec, Orožništvo je je izvedelo o teh neznosnih razmerah in prijavilo velike kvartopirce državnemu pra-vdništvu, ker se je izkazalo, da je neki mali obrtnik v teku enega meseca, zaigral 30.000 K. Državno pravdni-štvo je na to obtožilo a enkrat 11 oseb, ki so se morali zagovarjati 1. aprila L L pri okrajnem sodniku dr. Vračku. Potek razprave j» bil za obtožence tako neugoden, da je okrajni sodnik obsodil vseh 11 kvartopircev na globo po 100 do 300 D. Upati je, da bodo sedaj kvartopirci pojenjati igrati na karte in da bodo raje skrbeli za svoje žene in otroke. Kupčije inozemskih potnikov pri zasebnikih. Pri trgovskem gremiju se množe pritožbe s strani naših trgovcev, da pride v Maribor vse polno inozemskih potnikov in verižnikov, ki prinesejo blago deloma kar seboj in prodajajo pri oblastvih, denarnih zavodih, pisarnah, gostilničarjih itd. in to (mnogokrat celo po precej višjih cenah, kot domači trgovci. Ako jim doneše-nega blaga zmanjka, gredo mnogi še v tukajšnje veletrgovine si nabavit razne predmete, da jih prodajajo naprej, šele pred nekaj dnevi je neka dunajska ženska, kateri je svojega blaga zmanjkalo, nakupila v Mariboru razne vrste papirja ter ga prodala nekemu tukajšnjemu denarnemu zavodu, seveda z lepim dobičkom. Na ta način se proda tukaj; tudi; dosti blaga, ki je prišlo takim osebam na zelo temen in dvomljiv način v roke, mariborsko trgovstvo pa, ki mora' plačevati' ogromne davke, visoke najemnine 'itd., mora gledati, kako delajo taki nepoklicani elementi kupčije. Trgovski gremij opozarja; da je obisk privatnih strank s strani inozemskih potnikov strogo prepovedan, zato bode vse take slučaje strogo nadzoroval in potrebno ukrenil, da se te umazane in prepovedane kupčije enkrat preprečijo ter kupce, ki od takih oseb kupujejo eventuelno javno ožigosal. Da se to zla enkrat za vselej odpravi, je dolžnost vsakega posameznega trgovca, da strogo zasleduje vse slične kupčije ter vsak slučaj’ takoj s konkretnimi podatki prijavi trgovskemu gremiju, ki bode na to vse potrebno ukrenil. Licencovanje bikov za Maribor in okolico. Glasom dopisa okrajnega zastopa Maribor z dne 24. marca 1925 se vrši licencovanje plemenskih bikov za mesto Maribor in okolico sledeče: I. Za mesto Maribor, levi breg in okolico dne 7. aprila 1925 ob 9. uri na živinskem trgu (mestni klavnici). II. Za mesto Maribor, desni breg in okolico dne 20. aprila 1925 ob 9. uri v Mariboru, Mag-dalensko predmestje pri gostilni Počivalnik na Tržaški cesti. čiščenje cest in trgov v mestu Maribor. Mestni magistrat mariborski je v pretečenem mesecu razglasil sledeči oglas: Ker se začne pometanje ulic in trgov v ob-mestju pred polnočjo, nalaga 'se hišnim posestnikom, da temeljito očistijo trotoarje in pešpoti pred njih hišami v času od 20. do 23. ure, odnosno med nočnim časom po prenehanju večjega cestnega prometa, to je najdalje do 23. ure. Pri tem se je opozorilo, da se ne sme na trotoarjih in pešpotih pometene smeti metati na cesto ali pa v kanal, temveč je iste spraviti v jame za smeti in pepel dotičnih hiš. Ob enem so se upozorili trgovci, da velja isto tudi za smeti in odpadke iz njihovih trgovin in lokalov oziroma za odpadke pri prevažanju in razkladanju blaga. Pozvalo se je tudi prebivalstvo, da vpo- sebno da ne meče razne odpadke, kakor papir in sadne lupine na ulico in trge. Predstojeći oglas je imel malo uspeha. Posebno se množijo ovadbe, da trgovci pometajo smeti iz njih trgovin,’ med časom od pol. 8. do 9. ure na cesto, kar je celo nedopustno. Mestni magistrat je vsled tega primoran najstrožje postopati proti vsakemu kršilcu teh določb v smislu par. 19 cestno prometnega in čistilnega reda za mesto Maribor z dne 15. marca 1882, št. 1430—1882. Iz Udruženja vojnih invalidov podružnica Maribor. Naročnikom premoga se naznanja, da bo znašala cena trboveljskemu premogu kosovcu približno 385 D za tisoč kg, orehovcu pa 345 D. Oboje se razume kotna dom postavljeno. Člani podružnice, ki še nameravajo premog naročiti, naj se čimprej zglase v podružniški pisarni, da se zamore določiti množina in naročilo izvršiti. Za potovalni fond abiturijentov državne realke v Mariboru je darovala mariborska- posojilnica 1000 D. Srčna hvala! Posnemajte! Odbor. Književnost. Vinarstvo. Po prvem delu 'knjige »Vinarstvo in kletarstvo« Frana Zveifkrja priredil direktor Andrej Žmavc, ravnatelj 'drž. vinarske in sadjarske šole v Mariboru. 8° VIII in 208 strani. 128 podob. Natisnila in založila Tiskarna sv. Girila v Mariboru 1925. Gena v platno vezani knjigi brez poštnine 66 D, s poštnino 68 D. V naši precej oskodni kmetijski književnosti malone nobena stroka ni tako slabo zastopana ko vinarstvo. Ta nedostatek zelo čutijo naši vinarji, še bolj sepa uveljavlja kol huda ovira pri pouku v naših kmetijskih šolah. Da se odpravi neugodna zapreka, je direktor Žmavc prevedel z dovoljenjem založništva I. del Zweiflerjeve knjige (»Weinbau und Weinbehandlung«, založil Paul Parey, Berlin), ki je za pouk prav primerna, ker vsebuje v glavnem vse, tear je naprednemu vinarju treba vedeli. Prvotno besedilo je Žmavc mestoma pojasnil, tu in tam stvarno izpopolnil in popravil. Uporabljal je lasi na izkustva najboljših vinarskih strokovnjakov, črpajoč iz naj novejše strokovne literature, da bi delo bolje ustrezalo svojemu namenu. V drobnem tisku je Žmavc dodal to, česar je v knjigi še pogrešal ali kar se mu je zdelo vredno posebnega poudarka glede na naše potrebe; podob pa je v knjigi za dobro polovico več kot v izvirniku. Pisatelj je posvečal posebno pozornost tudi terminologiji, 'ki je pri nas ne le v vinarstvu, marveč tudi v nekaterih drugih gospodarskih strokah nestalna in nepopolna. Ker je ta knjiga prva slovenska knjiga celokupnega vinarstva, se je pisec smatral upravičenega, uvesti nekaj izrazov za pojme, ki jim ni mogel iztekniti slovenskega imena ali katerih staro ime se mu ni zdelo primerno. V knjigi so temeljito obravnavana tale: glavna poglavja: O kulturi vinske trte. Opis podzemnih in nadzemnih delov trsa (organografija). Opis najobičajnejših ameriških podlag in evropskih vrst vinske trte (ampelografija). Način razmožitve vinske trte. Kako si uredimo in zasadimo vinograd. O vzgojnih načinih. Vsakoletna kulturna opravila v vinogradu. Škode in bolezni, ki jih povzočata nepovoljno vreme in neprikladna zemlja. Trsju škodljive živali in rastline. Kako gojimo grozdje ob hišnih stenah in zidovih, Pred trgatvijo. Davčne olajšave. Rentabilnost vinogradov. Iz vinarske geografije in statistike. (Strokovno vrednost knjige povečuje končno »Stvarno kazalo«, ki je posebno vestno sestavljeno. Izrednih zaslug za delce si je steklo tudi založništvo, ki se ni ustrašilo velikih stroškov in je knjigo bogato opremilo. Tako zadošča knjiga vsestranskim potrebam in zahtevam, ki jo moremo vsem zani-mancern le najtopleje priporočati. Stvarno strokovno oceno tega prvovrstnega strokovnega dela priobčimo o priliki. števa predpise cestno-prometnega in čistilnega reda, po- Zbrasu spisi Ivana Cankarja. Cvetno soboto izide prvi avezek »Zbranih spisov« Ivana Cankarja, ki bo cbsegal Erotiko prve in dAige izdaje, Pesmi od 1692—1698 in Vinjete. Uvod. in opombe knjigi je napisal Izidor Cankar. V predgovoru pravi Nova založba, ki je knjigo uzdala: »Minilo je več kot četrt stoletja, odikar je izšla prva knjiga Iv. Cankarja; danes so njegova dela večinoma razprodana. Slovenska javnost je že dolgo želela izdaje njegovih zbranih spisov in Nova založba je ponudbo dedičev, naj bi jih založila, z veseljem sprejela, zlasti ker se je zavedala, da, stara je Cankar v sedanjem hipu našega duševnega življenja polreben. Ivan Cankar ni bil samo naš najboljši prosaist, ki je uspešno stopil s svojo umetnostjo v mednarodno tekmo, marveč nam more tudi danes biti učitelj čistega in iskrenega umetniškega dela. Bil je nedosežen mojster slovenskega jezika in je danes in bo ostal večnoživa priča njegove moči in miWbe, njegove lepote in upravičenosti. V vseh mnogoterih menah svojega duševnega razvoja je b3 vedno isti sovražnik hlimbe in laži, sebičnosti in vsake podlosti, prijatelj slabotnih in veledušnih ljudi, oznanjevalec idealizma, ki prezira etične kompromise in s svojo vero v bodočnost tudi po razmerah premagan zmaguje. V izdajo smo prevzeli vse spise Ivana Cankarja, ki so bili doslej tiskani, ali po njem za tisk pripravljeni, in jih hočemo objavljati po časovni vrsti njih postanka, a se vedno držati •pesnikove zadnje redakcije. Tekst smo kljub razlikam in nedoslednostim pravopisa popravljali le tam, kjer ga je očividno bila pokvarila ali pisceva ali stavčeva pomota, a se ga drugače nismo dotikali; s tem smo hoteli ustreči tistim, ki tudi lepo književnost berejo z zgodovinskim čutom, in izpolniti pesnikovo naročilo: »Jaz hočem, da se vse tako natisne, kakor sem napravil jaz, vse do najmanjše vejice.« Močili pa smo iz zbranih spisov nezaokrožene fragmente in ona mladostna dela, ki jih pesnik sam ni hotel objaviti, ker se zdi, da za tako izdajo, kakor tudi za izdajo njegove korespondence, čas še ni goden.« — Naslednji zvezki se bodo hitro vrstili za prvim. Zbrani spisi so tiskani na izvrstnem papirju, so tipografsko krasno izvršeni m opremljeni z reprodukcijami pesnikovih rokopisov. Prvi zvezek obsega nekaj nad 370 strani in stane vezan v pokušnje 1*6 din., v polplatno 60 din. in broširan 50 din. Širite Jašo Stražo“! LISTEK. Slike iz Balkana. (Dalje.) D Juto Drecun: »Prav ima Krsto, da vpraša, kar pa mi-aister pove, pa pomeni: kth&o bo, lahko pa tudi ne. Mi pa hočemo zvedeti, če bo in to je lahka stvar. Evo, imamo ruskega poslanika tu na Cetinju, pojdimo tja, pa ga vprašajmo!« Vcjni minister odgovarja: »Mi sicer ne vemo, če bo vojna, izgleda pa, da ni daleč. Gospodje, vse je pač odvisno od Rusije, kakor ona ipravi.« Poslanec Popovič: »Jaz se tudi strinjam s Krstom in Djurom. Zdi se mi, da diši po smodniku. Djuro je dobro pogodil, ko pravi, naj vprašamo ruskega poslanika. Če on teče: Vojna je tu, smo tudi mi tu; če pa reče, da vojne ni, bomo pa kaj drugega pogledali. Je-li tako?« Poslanec Boškcvič: »Prav je, gospodje, da še jaz nekaj rečem. Evo/ včeraj sem prišel v čitalnico tu v mestu in videl sem neke novine, ki pišejo »Avstrija se pripravljal« Vem točno, da je tako pisano, in to, bogami, ni šala, temveč prosim predsednika, naj pošlje kakega otroka po tiste novine, da vsi, kar nas je tukaj, vidimo, kaj se vse piše.« Minister Plamenac: »Gospodje, nima smisla govoriti o stvareh, ki so daleč od nas. Vojna ni odvisna od takih priložnosti in zato prosim, da se preide na dnevni redi« Poslanec Tomovič: »Ti, bcgami, ne veš kaj kvasiš — ne za konja, ne za magarca! V vojni nisi bil, strelnega prahu nisi vohal, zato pa sedi in tiho bodil« Poslanec Jokanovič: »Jez sem, bratje, vsaki čas za vojno in če hočemo pravo povedati — čas bi že bil. Toliko let se že puška ne sliši in ljudje me vprašujejo: Krsto, ali bo ali ne bo . . , Jaz pravim, naj bi že bilo, če je pa drugače, naj se pa pove po zakonu in ustavi.« •Poslanec Drago Radovič: »Jaz, gospodje, ne vem, ka~ fee to, da ministri ne vedo, ali bo vojna, ali je ne bo. Sicer pa počakajmo, da nas Rusija pokliče. Tako bo, mislim, najboljše, sicer pa, evo me tu, jaz glasujem za vojno!« Nastane vsk in kreg, ljudje z galerije se vanj vmešavajo in — seja se zaključi. Junak za junaka. Naenkrat se sredi razprave začuje glas iz galerije: «Predsednik, prosim za besedol« Predsednik in poslanci pogledajo navzgor proti galeriji in vidijo starega junaka Bajo Pavičeviča, kako dviga roko s skupščinsko vstopnico ter hoče nekaj povedati, i meneč, da je ta vstopnica že dovoljenje za nastope v skup j sčšni. Poslanec Djuro Drecun: »Bratje, ne prenaglite sel Bajo je pravi črnogorski junak in je sovražne glave sekal, dokler je le mogel. Naj govori in pove, kar mislil« Poslanec čelebič: »Tudi jaz mislim, naj Bajo govori, p* he iz galerije, ampak naj pride tu med nas, pa naj go-«3*4, kor hočel« Poslanec Petrovič: »To še ni dosti, bratje, Bajo je krilati junak, Gospodar to ve, — mi bi ga pa morali priznati za poslanca in mu odrediti mandat,« Poslanec Vlahovič: »Ce so lahko poslanci taki mladiči kot je Jovo Plamenac in Dušan Vukotič ter še nekateri, ki ne vedo, koliko nog ima Turčin, zakaj ne bi bil Bajo Pavičevič, Id je bil vedno prvi, ko so lobanje pokale in možgani frčali.« »Tako je, božja ti vera«, vpijejo drugi poslanci-junaki. Krik in prepir in seja — se zaključi. Takoj ob začetku seje vstane poslanec Čelebič in pravi: »Jaz, bratje-poslanci, hočem vladi in. skupščini predložiti načrt zakona o .poslancih in sicer takole: Predlagam, da odslej naprej ne bo v Črnigori nihče za poslanca, ki ni sekal turških glav. Mislim, da je to dfcbro in da se potem tudi ne bomo več kregali, kakor včeraj radi Baja. Prosim, da se po ustavi spiše ta zakon.« Poslanec Boškovič: »Meni je ta predlog prav všeč, samo to bi še dodal, da ne more biti 'poslanec, kdor nima Obiličeve medajle, ali pa ene za hrabrost. Verujte, ljudje, da bi bilo dobro, o tem hitro glasovati.« Par poslancev oporeka, da zadostuje za poslanca tudi, če je pravi Črnogorec Gospodarju po volji in če je iz dobre hiše.« Junaki ne odstopijo od1 svojega predloga in seja se radi prepira zaključi. Sfere duhov. Poslanec Obren Rnjez stavi na prosvetnega ministra sledeče vprašanje: »Prosim gospoda ministra, naj mi pove, če mu je znano, da se naš narod že precej časa bavi z duhovi. Pravijo, da se človek lahko razgovarja z onimi, ki so že davno pomrli. In sicer je vse eno, če so umrli doma v postelji, ali' pa če so padli in izginili v vojni. Meni samemu je pravd pop Luka, da se je razgovarja! z duhovi, ki so razdeljeni na nekakšne sfere in teh sfer naj bi bilo — če se dobro spominjam,*— kakih devet in v zadnji naj bi bilo največ naših ljudi iz Bajiče in Črminčana.« Poslanec Obren bi rad še naprej pripovedoval o sferah duhoy, pa ga prevpijejo ogorčeni klici: »Kdo to pravi, ta laže! Mi smo tudi na Kosovem in v drugih bitkah bili vedno prvi ter spadamo v prvo, ne pa v deveto sfero!« Najhujše je vpil ‘bajiški poslanec Martinovič, za njim pa tudi drugi iz najrazličnejših krajev, da ne spadajo ne njihovi duhovi in ne oni sami niti v drugo sfero, kaj šele v deveto, ampak po vsej pravici, za božjo vero in za Gospodarjevo zdravje edinole v prvo sfero kot pravi in prvi junaki Črnegore. Poslanci-junaki so se radi »sfer« razbesneli v tako silnem prepiru, da je predsednik le z veliko težavo — zaključil sejo. Za poslansko nasledstvo. Predsednik otvarja sejo ter objavlja, da je umri poslanec Vaso Pajovič in da bi prišel sedaj na njegovo mesto kandidat, ki je imel iz dotičnega volilnega okraja «a umrlim največ glasov. Komaj poslanci-junaki to slišijo, se Že oglasi Vuko Jankov: »Bratje! Ker je Vaso umrl, predlagam, da pokličemo na njegevo mesto njegovega sina. Mislim da je to po pravici, ker je bil pokojni Vaso pravi in krvavi junak ter je tudi njegov sin čisto po njemu, kakor sad po drevesu, in je gotovo popolnoma sposeben za poslanca. Kar predsednik pravi, te ni v redu in jaz predlagam, da takoj pošljemo telegraf Vasovemu sinu, naj pride sem in naj glasuje a nami.« Djuro Drecun: »Gospodje, res je, da je bil Vaso velik junak in dokler je bil tu z nami, je vedno glasoval, kakor Priporoča se Tiskarna sv. Grila ¥ Miriufru. Z *». jpoljslce lcx»ize si mnogi želijo Kristusove podobe (korpuse). Da ustreže lj udem, j Ji je oskrbela Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, kjer se dobijo po sledečih cenah: 65 cm veliki po 550 D, 75 cm veliki po 600 D, 80 cm veliki po 700 in 800 D, 90 cm veliki po 800 D, 100 cm veliki po 950 D in po 1280 D, Lu cm veliki po 1100 D. Stenski Istruissi. z leseno podobo (korpusom) stanejo: Velikost 20 cm. po 42 in 77 D, 25 cm po 55 in 90 D, 30 cm po 77 in 100 D, 35 cm po 96 in 115 D, 40 cm po 140 D. Stenski kfdž1 s kovinasto podobo stanejo v raznih velikostih po 4, 12, 18 in 24 D. Stojeot lcr»i2si s kovinasto podobo stanejo v raznih velikostjo in izpeljavah po 22, 24, 28, 30 in 36 D. Izpeljava je zelo okusna i-n solidna ter se toplo priporoča, da si vsak, kdor križe potrebuje, kupi v Tisk. sv. Cirila v Mariboru. je prav. Njegov sin je res dober sin očeta, iz dobre hiše, e samo nekaj je, da ni sekal turških glav. Imamo pa predlog da ne more biti poslanec, kdor ni sekal turških glav.« Krsto Tokov: »Dajmo, ljudje, da se lepo razgovorimo. To, kar vam zdaj povem, je gotovo najtočnejše v smisi» ustave in zakona. Imeli sino tu dobrega druga Jakova Àtók-siča iz Drobnjaka, pa mu nismo pustili mandata To prst gotovo ni čisto prav po ustavi in vrag ve, kako se je zgodilo, da Jakov ni tukaj med nami. Sedaj je eno mesto pro zno, pa bi bilo najboljše, da pokličemo Jakova, naj ga or. zasede.« Poslanec Čelebič: »To je dobro, kar pravi Krsto! Jakova hočemo in nikogar drugega! Če se naš Jakov tudi tako dobro ne razume na zakon in na paragraf, je vendar eden prvih, če se je treba vojskovati prav po črnogorsko . Jaz kar grem, pa njemu pošljem telegraf, naj takoj pride sem.« Predsednik zaustavlja ven drvečega poslanca, raztege in miri, a ko vse nič ne pomaga, — zaključi sejo. Interpelacije. Poslanec Kovačevič vprašuje: »Prosim skupščino, naj mi odgovori, če ve, kaj je pravzaprav s poslancem popom Ilija, ki je že pred par meseci odšel v Ameriko. Doma pravijo, da je tam napravil neko lumparijo in da so ga ravne na sejmski dan sredi Novega Jorica obrili. Če je to res naj se nekaj naredi, da nam obriti pep po Ameriki ne be delal sramote!« (Dalje prihodnjič.) PALMA Itaužun podoetni I in ond Vati »zdrži» > vsako vreme, s> orožni in H* jeničnj. ....*.-CTCOTHWTW .i—gL-mrowini m»——... «numi i—i—mrmammmmmmm«n—n mini n Služba organista in cerkovnika je razpisana v Razbore pri Slovenj gradcu. Samski, trezen, mlad, če mogoče tudi rokodelec, lahko nastopi s 1. majem 1.1. Stanovanje in drva zastonj, dobra žitna bera, plača po dogovoru. Prošnje se naslovijo na župnijski urad Razbor pri Slovenjgradcu. 142 Proda se: havelok, moške in ženske obleke, klobuki, razni črevlji št. 43—46, umivalnik z vrčem, namizni prt. Šmigoc, Maribor, Sl c venska ulica 28, dvorišče. 144 Polenovke (Stockfisch) se prodaja vsak dan v trgovini Vid Murko, Meljska cesta 24. Maribor. 135 3—1 Če prodajate hiše, posestva, oddajate trgovino, gostilno, posojilo, javite naslov »Posredovalcu«, informativni in posredovalni bureau, Ljubljana, Sv. Petra cesta 23. Prima Dürkopp šivalni stroji in kolesa po najnižjih cenah pri Alojzu llssar, Maribor, Krekova ulica 14. 105 Oves ea st-nie se dob! »jceteje pn J jsì,u Ro se ab e g, M-tri boi, Slovenska ulica. 85 1C Vinotoč vPeklu. Podpisani javlja svojim cenjenim gostom, da se točijo prvovrstna vina liter od 10 dinarjev naprej in da je skrb-ljeno za mrzla jedila. — Za obilen obisk se priporoča Andrej Janžekovič. Potnik za ©gilt z dokazano dolgoletno uspešno prakso in dobrimi zvezami z industrijo se išče takoj. Ponudbe s curriculum vitae in zahtevo plače naj se pošlje pod »Za—4671« na Publicitas d. d. oglasni zavod, Zagreb, Gunduličeva II. Id« ril bo&t preskrbeti trpežen klobuk, na} ga kopi samo pri ! ... , ' . Ivanu Bregar, Maribor, Gosposka ulica 16, 3Mjer se dobijo močni klobuki najboljših svetovnih tvrdk :rW ^ te* r,< *,*f ■kV vV 'kV! kV I kV1 kV I kV ! *V 1 kV 1 kV I kV ! kV1 kV f kV !vV I kV f kV I kV f kV I kV I kV ! kV ! kV ! kV ! kV | kV | kV1 kV.; Zadružna gospodarska banka d. d., Podružnica v Marltoorn. v lastni, novozgrajeni palači, Aleksandrova cesta 6, pred frančiškansko cerkvijo. Izvršuje vse bančne posle najkulantneje! — Najvišje obrestovanje vlog na knjižice in v tek. računu. Poe to !&&{<> ni prodBjairc ireČI* itržiiTi»« ra*«*. loterli« J m Tbk Tiskarn« sv. Cirila v Mariboru. Odgovorni urednik: Janni Golce. Izdaja konzorcij »Naie Straba«,