'» •• I* WKa M m .k • • Arsiero in Asiago pred padcem. Avstrijskim četam se čimdalje bolj odpira pot v Vičenco. Zmagoviti tretji vojni zbor. B0jno torišče že v dolini reke Assa S'v zgornji Italiji. i; i Avstro-ogrski tiskovni glavni stan, 25- maja, čez London. — Najhujši boji na avstro-laški fronti so se premeknili Vhodno in se zdaj vrše med dolinama . Astico in Assa, katero ozemlje je 2e napol zasedeno po avstro-ogrskem graškem vojnem zboru. Cam-Pologno, kateri kraj je bil zavzet v to-. kakor so poročali, je eden glavnih obrtnih krajev in branikov pred me-cdom Asia8o (kakih deset milj južno meje), proti kateremu prodirajo Avstrijci. IečVpajniki;.So zdaj baje osem milj da-V ta''j'- Laške izgube v enajst-f ;'evnem bojevanju so težke in Av-J so ujeli 25,000 mož. Avstrijci vzeli visok vrh. Visoko skalno steno vzhodno od done m reke Assa še obdržujejo Itali-str'' .obvladuj°č cesto spodaj, ali Av- —"lu* S° Že vzeli prvi vrh tega hrbta ^Monte Kempelin, 2,310 metrov vi- . z naskoki od zapada in Sugan-ske doline. . ki nastopajo v Suganski dolini, Jetnajo višine od Salubia do Borga. restolonaslednikova armada v sredi-u razbija branike ob dohodu v Ar-ero. Desno krilo je zadržano po tr-^ vratnem laškem odporu med dolina-sva.Adiža in Leno, a nadaljuje J0. MAJA 1916 LETNIK XXY. 2. AMERIKANSKI SLOVENEC. 30. MAJA 1916. m Amerikanski Slovenec Ustanovljen 1. 1891. Prvi, največji in edini slovenski-katoliški list za slovenske delavce v Ameriki ter glasilo Družbe sv. Družine. Izdaja ga vsaki torek in petek Slovensko-Ameriška Tiskovna Družba Inkorp. 1. 1899. v lastnem domu, 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois. Telefoni: Chicago in N. W. 100. Naročnina: Za Združene države na leto.....$2.00 Za Združene države za pol leta.$1.00 Za Evropo na leto..............$3.00 Za Evropo 2a pol leta..'.........$1.50 Za Evropo za četrt leta..........$1.00 PLAČUJE SE VNAPREJ. Dopisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na: AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois. Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV. Dopise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo. Rokopisi se ne vračajo. Cenik za oglase pošljemo na prošnjo. AMERIKANSKI SLOVENEC Established 1891. Entered as second class matter March 11th, 1913, at the Post Office at Joliet, 111., under the act of March 3rd, 1879. _ The first, largest and only Slovenian Catholic Newspaper for the Slovenian Workingmen in America, and the Official Organ of Holy Family Society. Published Tuesdays and Fridays by the SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO. Incorporated 1899. Slovenic-American Bldg., Joliet, 111 Advertising rates sent on application Iz slovenskih naselbin* Joliet, 111., 29. maja. — Pravo slovensko zavednost je pokazalo si. društvo sv. Družine št. 1 D. S. D. v svoji včerajšnji mesečni seji, ko je z navdušenjem sprejelo predlog, da se daruje iz društvene blagajne v Amerikanske-ga Slovenca sklad milodarov za slovenske begunce ter vdove in sirote padlih vojakov slovenskih prispevek v znesku $50 (reci: petdeset dolarjev). Ta rodoljubni sklep je vreden posnemanja! Omenimo še, da je predlog stavil g. Joe Rogina, rojen Američan, ki ni še nikdar videl rojstne domovine svojih staršev in je vendar vzorno rodoljuben fant od fare; in takih vrlih fantov imamo v Jolietu še več in smo nanje lahko ponosni. — Nadškof Mundelein iz Chicaga pride v prvič v Joliet dne 24. junija, ko bo delil zakrament sv. birme dopoldne v irski cerkvi Sv. Srca in popoldne v italijanski cerkvi Sv. Antona. — Gdčna. Loni Solnce iz Minnesote, sestra pokojnega župnika Rev. J. M. Solnce, se je mudila te dni tukaj na obisku svojih sorodnikov in prijateljic. — Sobotni piknik društva sv. Barbare št. 65 se je prav imenitno obne-sel. Udeležba je bila ogromna, postrežba izvrstna in zabava po domače vesela in poštena. — Prav zadov.oljno je bilo naše občinstvo s petjem in igro, ki jo je uprizorilo včeraj na odru Sternove dvorane Slov. izobr. in podp. društvo Triglav, in tudi udeležba je bila vpričo silne vročine povoljna, zlasti zvečer. Pelo se je v moškem in mešanem zboru tako lepo, kakor je sploh mogoče v naših razmerah. In igralci so tudi storili svojo dolžnost, da je vesela igra "Trije tički" vzbujala bučen smeh od kraja do konca. Večerna predstava je bila zaključena s krasnim govprom, ki ga je imel Rev. John Plcvnik, naš priljubljeni župnik. Govoril je o velikem pomenu, ki ga ima gojitev slovenskega petja in slovenske dramatične umetnosti za narodni obstanek ameriških Slovencev, in je poudarjal, da človek, ki zavrže svoj materinski jezik, ni vreden spoštovanja. Ameriški Slovenci smo na nekakem razpotju, je rekel, in bati se je, da prezgodaj izginemo v morju tujsfva, če ne bomo z gorečo ljubeznijo gojili slovenske pevske in dramatične umetnosti. Zatorej družimo se na tem polju vsi, in uspeh ne izostane. Govor je napravil najgloblji vtis. Takih govornikov in govorov smo večkrat potrebni, in čim več jih bo, tem dalje bo vi- hrala tudi slovenska zastava v Ameriki. — Pasji dnevi". Dne 1. junija začne mestni davčni kolektor pobirati letni pasji davek. Z dnem 1. junija se torej prično usodepolni dnevi za vse pse in kužke v Jolietu. Tisti posestniki psov, ki ne bodo hoteli plačati davka na svoje pasje ljubljence, bodo morali gledati, kako pasji birič odpelje iste na mestno paije morišče. — Vročina je tu. Kar čez noč je prišla, od torka na sredo. V torek je bilo šč hladno, skoro mrzlo, in v sredo pa že soparno, da smo se potili, kakor bi se kuhali. V četrtek je kazal toplomer že nad 90 stopinj, ponekod 94 in več, in slično v petek. Ob pol-enajstih zvečer v petek pa je nevihta z obilnim dežjem prijetno ohladila ozračje. — Trije konji zgoreli. Tri ure potem, ko je prodajalec ledu S. Hanson, 593 S. Chicago st., odpotoval na pogreb svoje sestre v Eau Claire, Wis., je ogenj v njegovem hlevu pokončal tri dragocene konje in uničil poslopje. Nad $1,000 znaša škoda, ki ni pokrita z zavarovalnino. — Konec stavke v Rockdalu. Stavka v roekdalski tovarni American Can Co. je bila zadnji četrtek poravnana. V petek je tovarna že zopet obratovala s polno silo, in skoro vse zaposlenke, ki so se udeležile štrajka, so bile zopet na svojih mestih. Temelj porav POMAGAJMO REVEŽEM V SLOVENSKI DOMOVINI! Osmi izkaz milodarov' za slovenske begunce ter vdove in sirote padlih vojakov slovenskih objavimo v prihodnji petkovi štev. A. S. Prosimo nadaljnjih darov za trpečo slovensko domovino, ki je v največji bedi in zapuščenosti, da se Bogu smili. Vsi na pomoč! Darove pošiljajte na: Amerikanski Slovenec, Joliet, 111. buk. Od daleč smo mislili, da so moški in smo se čudili, da je še toliko mladih in krepkih ljudi doma, med tem ko so pri nas le redki zdravi in mladi fantje doma ostali. Šele ko smo bližje prišli, smo opazili, da so to dekleta. Kako se vse izpreminja! Vojska bo vse na glavo postavila. Tirolska je" lepa. Krasni romantični hribovski velikani se dvigujejo proti nebu. Strmine in pečine štrlijo kvišku ' koder gotovo še ni prestopila človeška noga. — Okolica bocenska pa je že bolj mila. Podnebje ni tako mrzlo.' V bocenski okolici se še dobijo avstrijski Italijani, ki prebivajo po južnem Tirolskem. Bočen sam na sebi je bolj nemško mesto. Zunanje lice pa popolnoma nemško. Napisi na trgovinah samo nemški. Sicer pa že v Bocenu prebiva nekaj Italijanov. Mesto Bocen-Giers je lepo. Kakor kaže železniški napis, se deli mesto v dva nave je bila najmanjša dnina $1.25, z . dela in sicer v Bočen, ki je pravo me gotovimi uredbami glede delovnih raz- sto in v predmestje Gries. mer, proti katerim so zaposlenke ugo- Tirolci so bradati možje, in tudi varjale. Vsem dekletom, ki so se udeležile stavke, je bilo dovoljeno, da zopet zavzamejo svoja mesta. Mnoge so si poiskale drugo delo po začetku stavke, in te se niso vrnile. Nadomeščene so bile z drugimi. Po vrnitvi deklet so se tudi moški, ki so ustavili delo iz sočutja ž njimi, vrnili na svoja mesta. Rockdalska tovarna American Can Co. bo nadaljevala svojo delovrš-bo kakor v preteklosti. Namera, da se tovarna premesti v drug kraj, je bila opuščena. — Vodna pot se nam obeta. Pred dnem 1. julija t. 1. nam je pričakovati končnega odloka glede guvernerjeve predloge o napravi globoke in široke vodne poti, o kateri se je že leta in leta pisalo in razpravljalo toliko in tako, da se je ljudem to vprašanje kar pri-studilo. Da bode vprašanje rešeno v doglednem času, ni več nihče verjel. mlajši se večinoma ne brijejo. Vino-reja je tu na južnem Tirolskem močno razvita. Vinogradi se razprostirajo visoko naokoli kar nese človeško oko. Obdelovanje leteh pa je drugačno kakor pri nas. Tu zavzemajo prvo mesto veliki "latniki", ki so vsi z žicami prevlečeni. "Latniki" so 1 do 2 metra visoki, spredaj višji, zadaj nižji. Obdelovanje je res vzorno in lepo. — Glavni pridelek na južnem Tirolskem je vino, belo in črno. Črna vina so bolj šibka, med tem ko so bela tirolska vina izvrstna in se dajo meriti z našimi domačimi. Tudi napredni so Tirolci. N. pr. zadružništvo je še precej razvito. Skoraj v vsaki večji občini imajo zadružno vinsko klet. Eno takih kleti sem si ogledal v občini Andrian. Reči moram, da je ta klet res nekaj posebnega. Moderna zgradba ima 5 metrov globoko vinsko klet. Prostora je v tej kleti In vendar bo rešeno prav kmalu. Kajti za 30 tisoč hektolitrov vina. Sodi ve-vojni tajnik Baker z armado svojih in- J likani po 200 hektolitrov segajo od ženerjev je storil vse potrebne kora- nadstropja do nadstropja. Klet ima ke, da so zdaj odstranjene zadnje ovi- močno dvigalo, električno razsvetlja-re, ki so nasprotovale napravi načrta , vo in pumpanje (sesanje) vina, kakor omenjene vodne poti. In v nekaj ted-jtudi pretakanje in polnjenje se vrši z nih bomo doznali, kdaj in kje in kako f električno gonilno silo. Premoženje se prične s tozadevnim delom. Stvar (te vinske zadruge presega par s^totisoč je velevažna za nadaljnji razvoj Jo- ^ kron. V njej so učlanjeni vsi posest-lieta, kakor tudi drugih mest, ležečih niki v občini razun dveh gostilničarjev. ob nameravani moderni vodni poti v Iržavi Illinois. — Zadrugo podpira poleg tega še vlada in dežela. — Občina Andrian ni ve- _ , . . .. , „ . , , lika in šteje 70 hišnih številk. V njej Dne 14. junija ob 3. uri: popoldne prebivajo sami knietje Najboljši p0_ bo na streh, okrajnega sodisca v Jo- se,tnik . idela, lansko ]etQ m hek. razvita ameriška zastava, pod , to,hrov vina najmanjši ČIan zadruge katero bo citati v velikih črkah, ponoči je jde,a, ^ heklolitrov. električno razsvetljenih: America First, Cena tiro,skenul belemu v;nu je da. "jen Joliet (Amerika najprej potem no hektoliter črnemu go do 90 K loliet). Zastava le dar eolskih otrok , , . c- • • ........ ' , ■ ,. .hektoliter. Sicer je vino večinoma ze lolietskih, ki so nedavno prodajali po-1 , sebne gumbe po 10c in lako nabrali, . . . . .. . i ■ ; i • Tu je močno razvita tudi sadjereja. potrebni znesek $3,000 za nakup iste. r> u • u ,, • ni I "ose°no Jabolk je tu mnogo. Pred — Pythian Temple se imenuje prej- ",en°i v Priprosti kmečki sobi leze ja-šnji Woodruff Building na severo- j J>olka^kakor pest debela, sama maslcn-vzhodnem voglu Chicago in Jefferson streetov. Poslopje je bilo zgrajeno leta 1909. Knight La Salle, 111., 24. maja. — Delavci v cementarnah tukaj in v Oglesby so nedavno zastavkali. Zahtevajo pripo-znanje unije in 8urni delavnik. Dosedanje delovne razmere so bile neznosne. Mnogi so delali po 16 ur na dan za uborno plačo. V treh cementarnah, ki so zaprte izza dne 22. maja, nas je kakih 1,500 mož, ki smo izprti od dela. Če ne bomo sedaj skupaj stali, bomo trpeli sami in bodo trpeli z nami naši starši, žene in otroci. Držimo se gesla: Vsi za enega in eden za vse! Stavkovni položaj je danes neizpre-menjen. Na shodu unijskih delavcev je bil imenovan odbor* dvanajstih mož, ki so šli v urad German-Am^ri-cau Cement Co., da predlože plačilno lestvico, ki jo zahtevajo, predno so voljni povrniti se na delo. O sprejemu in odgovoru od strani družbinih uradnikov bodo poročali na prihodnjem shodu v četrtek dopoldne. ka. Izvrsten sad. Živinoreja je tu tudi močno razvita. Pred * kratkim so" je" kupili Govedoreja ppsebno zavzema prvo s of Pythias za 250,000. mest0' Kr^ni velbani goveji hlevi, najmodernejše zgrajeni, z vedo in e-lektrikp, so skoro po celem južnem Tirolskem. Posebno električna moč je na Tirolskem precej izrabljena. Vse kmečke hiše, koder je napeljana elektrika, so imajo tudi slamoreznice na električno gonilno silo. zKmet plača od vsake električne žarnice 8 K na leto. Cela obširna dolina med Bocenom in Mcranom je preprežena z električno razsvetljavo, ki je napeljana tudi v visoko gorovje. Pač praktična naprava! To kaže, da bi se tudi v-naših deželah, koder je dovolj "vodne moči, dal^izvc-sti tako prekoristno gospodarsko podjetje, ki bi povzdignilo blagostanje občin. Kranjska je napravila v tem ozi-ru en korak. 'Goriška se je tudi pripravljala, a je vojska vse uničila. Vino se toči v gostilnah po 1 K 28 v. liter. Liter mleka stane 20 v. Kruha pa tudi tli primanjkuje. Slanino ima vsak kmet doma. ki zakolje po dva in tudi po tri prešiče. Tirolci so postrežljivi ljudje. Tujca lepo sprejmejo in ga tudi postrežejo. Komaj smo prišlo v občino in se nastanili v raznih kmečkih hišah, so že prinesli vino in žganja. Vojake imajo radi. Posestniku, pri katerem sem na stanovanju, je tudi padel sin edinec. V spomin padlemu edincu je dal oče napraviti diplomo, na kateri je naslikan grob padlega, spodaj je njegova fotografija. V sredini pa je natiskana lepa pesem sinu junaku. Tirolci so pobožni. To pričajo lepe cerkvene zgradbe s krasnimi visokimi in špičastitni stolpi. A ne samo to priča o pobožnosti Tirolccv, ampak tudi cerkve so polne vernega ljudstva posebno ob nedeljah in praznikih. S TIROLSKEGA. (Izvirno poročilo "Slovencu".) Visoki sneženi hribi nas krog in krog obdajajo, in tudi v dolinah imamo še precej snega. Zadnje dneve je zapadel posebno na višinah letovišča Sterzing in na špicah gorskih velikanov, ki obdajajo ta krasni kraj, visok sneg. Železniški promet je bil močno oviran preko tega neskončnega hribovja, in na tisoče ljudi z lopatami v rokah je .čistilo snežne žamete z že-lezničnih tračnic. Pri tem naj omenim, da so sneg čistile večinoma ženske v moški obleki. To so vam fantje ta tirolska dekleta. Oblečena so bila v popolni fantovski obleki. Šepast moški klobuk na glavi, za klobukom šop cvetlic, potem moški telovnik, jopo, hlače in — ga-maše iz usnja. Lasje so skriti v klo- "NIKŠ MER V TOLMIN." Ker me je zadnjič, ko sem bil v Ljubljani, g. urednik "Slovenca" pokaral da nič ne pišeiA in ker se prodaja toli- ko neresničnih kvant o Tolminu n. pr. da so bili Italijani že v Tolminu, da je že vihrala zastava na gradu, da so me zipred oltarja vzeli in peljali v ujetništvo, sem se namenil pisati nekaj vrstic v čast resnici in v tolažbo po' svetu razkropljenih tolminskih beguncev. Že dolgo je od tega. kar je neki laški ranjenec, študent, ki je slabo nemško govoril, na obvezovališču nekemu našemu stotniku, ki ga je vprašal, kdaj bojo prišli Italijani v Tolmin, rekel: "Nikš mer v Tolmin." Že takrat so obupali, četudi so trdili skoraj vsi ujetniki, da vsaj v Tolmin hočejo priti na vsak način. Seveda jih pride mnogo v Tolmin, a le ujeti, mrtvi in ranjeni. Oboroženih Italijanov nismo videli v .Tolminu. Ustavljeni so bili na mostu pri Volčah in pri Doljah, ker so precej zamudili. Le eno polento manj da bi si bili skuhali in jedli v Kobaridu, na binkoštni pondeljek, pa bi bili že bin-koštni torek prav z lahkoto pili Jonzel-novo rebulco v Tolminu. Sedaj pa je vse zamujeno. Ta nam in zemljelačnim preljubljeni gorski kraj jim postaja vedno bolj trd oreh (trda kost) posebno ker je Tolmin že po svoji legi in naravi dobro utrjen, rekel bi, nezavzeten. V zadnjem času niso prav nič napredovali, ja celo nazaj so šli. Tako so bili nazaj vrženi za dva jarka. Pretekli petek je bil po dolgem času velik napad. Nikoli nisem mislil, da bodem na svojem oknu v daljavi 800—1000 m priča takih prizorov. Napad se je začel ob 8. uri zvečer. In-fanterijski ogenj je trajal le do 9 ure, kanonada pa celo noč do 7 zjutraj. Ne bom vsega popisal, ker kakor drugod, tako napadajo tudi tukaj polentarji. Slišali smo v zboru vpiti "Evviva 1* Italia", "Avanti!" itd., a več kot eden je zavpil zadnji krat. Krogle naših vrlih branilcev so dobro zadele, ker ono vpitje se je kmalu izpremenilo v stokanje "aiuto". Na koncu se je še slišal kak "abasso", najbrže niso vedeli, kako bi dol prišli. Prizor je bil za Tolmince grozan. V zraku so švigale nad našimi glavami krogle iz topov in žvižgale puškine krogle, katerih nekatere izgubljene so padale na naše korce. Žarki raznih žarometov -o se križali v zraku. V zraku so pokali z veliko svetlobo šrap-neli in so se svetile rakete. Ja človek bi rekel, da je bilo krasno, ako bi ne bil se spomnil, kak namen ima ta u-metni ogenj. Če bi vstal od mrtvih kak Tolminec bi rekel "Ajti h.....ben, ja sodni dan je tukaj." Kakor povsod se je tudi ta napad izjalovil. Na trg Tolmin, je mesec dni, kar ne streljajo več, a nekaj granat se vsak dan vtopi v Tolminki. Zadnji čas so posebno streljali na Ljubin in Poljubili. Tolmin ni toliko trpel kakor Gorica, četudi so 27. novembra vanj streljali s kalibrom 28 in 24 cm. Žrtev take granate je bila cerkvena hiša, v kateri je bival preč. g. prelat Msgr. Kragelj. Hiša je popolnoma poškodovana, posebno zadnji dež jo je uničil. Od take velike granate je bila zadeta tudi kavarna. Osemindvajsterca je tudi padla 10 m proč od kaplanije, katera je že prej bila obiskana od dveh granat in enega 15 cm šrapnela. Streho smo popravili. Žalibog je že davno porušena stara farna cerkev sv.. Urha na pokopališču. Pokopališče je razorano in posebno poškodovani družinski grobovi Tol-mincev z zidom vred, ki je tudi poru--šen. Tudi starodavna romarska cerkev "Marija devica na MengOrih" je pol porušena. >V cerkvi sv. Urha je ostala slika sv. Urha na oltarju popolnoma nepoškodovana. Vsi častniki so jo občudovali. Sedaj smo jo prenesli na varno v kaplanijo. Farna cerkev "na Ilovici" je kljub 30 granatam še precej dobra. Na sv. Štefana dan sem tam daroval sveto mašo pri udeležbi okoli 1000 oseb, ker je bila kapelica premajhna. Župnija je sedaj rekel bi razdeljena. K sv. maši v Tolmin smejo le Tolmin-ci in Zatolminci. Za vernike iz Ča-drga, Zalaza—Čadrga, Žabce, SJalaz -r-Žabče in Ravne,.darujem ob nedeljah in praznikih drugo sv. mašo na Perbli. Ljudje iz teh krajev ne smejo v Tolmin nego za večjo silo, n. pr. za pre-videnje, pogreb, krst itd. še mrtvi ne smejo v Tolmin brez legitamacije! Ljudje so tukaj zdravi in zadovoljni, kljub nevarnosti, ki jim preti. Nekaj slučajev tifusa je bilo svoj čas. Le dva sth umrla. Kar je vojna z Italijo izbruhnila sem pokopal za cerkvijo 127 oseb. 10 od granat ubitih. V Tolminu je bilo u-bito le eno dekle, Amalija Obleščak. V zadnjem času je umrla na Praprot-nem Marija Klobučar, škalerca iz Dolj in Katarina Rutar,- Katičanova, Zalaz-Žabče. Možje so v vojski. Prva pusti 6, druga 8 otrok. Bali -o se ljudje pred ono pošastjo, ki se imenuje "evakuacija". In res morali so proč vsi begunci, šoloobvezni otroci in brezposelni izvzemši mnogo vrlih tolminskih deklet, ki ostanejo t:i v tolažbo ranjencev, ker pa takih ni, v tolažbo zdravih. Kmečki posestniki v grapah, Polju-binu, Ljubimi in Zatolmiuu so ostali doma. Otroci vf. grap morajo hoditi v šolo na Perblo, kjer podučuje cenjeni t?, učitelj Franc Sivec. Vseh skupaj je ostalo v župniji 1239 oseb nevštevšl Ljubin. V Tolminu je ic 155 oseb. Vpiv»lo se je tukaj v družbo sv. Mohorja 165 udov. Ker imajo Poljubinci predaleč v Podmelec, posebno starci in žene, se je začela darovati sveta maša tudi v Poljubinu, ker ne smej ov Tolmin. Seveda stane to dosti truda in letanja enemu samemu dušnemu pastirju, a mladost vse premaga. Bilo bi mnogo še za pisati, a je gotovo, da ne bi dovolili tiskati. Kdor želi kaj o svojcih poizvedeti, naj piše na župni urad Tolmin, pošta Podmelec. — A. Makuz, I. kaplan. IZ SV. LUCIJE OB SOČI. (Izvirna poročila "Slovencu".) Težko smo prenašali zimo, a v upanju, da pomlad morda kaj boljšega prinese, smo se vendar veselili, kdaj nastopi 21. marec. Ljudje so si polja že , zgodaj ogledali ter se pomenili kako naj se ukrene, da bo rodila vsaka ped zemlje. S pomočjo vojaštva se je za-| čelo orati in sejati kakor druga leta. Posebno hvaležni moramo biti g. o-rožniškemu postajevodju Tropu, ki se je mnogo potrudil pri poljskem delu in preskrbel, da se je vas počistila. Ljudstvo mu zireka najtoplejšo zahvalo. Kakor hitro so Lahi po svojih letalcih zvedeli, da smo na planem, so začeli razsipati na vse strani ognjeni krst. Posebno trpi naša vas že par dni. Precej hiš je znova zadetih. Najtežje je, ko človek zaspi od napornega dela, pa kot bi trenil prižvižga granata bodisi o polnoči, ob 2. ali ob 3. uri, potem pa pokoncu in poišči si brlog. Dolgo, dolgo je, odkar smo videli izstreliti prvi strel. Vojsko smo si predstavljali popolnoma drugačno, kot je v resnici. No, tem strelom smo se počasi privadili, ker smo mislili, da se bo to le z naše strani dogajalo. Lanski maj je bil poln milosti, zato smo dobili večje plačilo v juniju, juliju in ostalih mesecih. Nikdar ne pozabim kako se je streslo, ko smo dobili prvo granato. Sedeli smo kakor po navadi v sobici ter se pogovarjali, ali ni škoda, da so sovaščani odšli. Saj nam je v zabavo gledati, kako se pokadi iz kanona, zažvižga in leti čez hrib in dol na vero-lomne Italijane. Naenkrat strašno za-bobni, zdelo se je, da se zemlja pod nogami udira. Od prevelikega strahu nam je glas izostal in šele ko se zavemo hitimo iz hiše, da se prepričamo kaj se je zgodilo. Nekdo, ki je pritekel iz dolenjega konca zakriči od daleč: V B.-ovo hišo je udarilo! Vas se je še isti dan izpraznila, le nekaj družin v bližini cerkve ni hotelo ostaviti milega doma. In prišel je naslednji dan nov pozdrav in tako se vrsti dan za dnevom, mesec za mesecem. Mi smo se sicer privadili, toda s silno bolestjo gledamo na razdejano vas. Kakor bi vdahnil angel v vse otroke eno misel, so vsi enih idej. Brez najmanjše brige se igrajo in tekajo gorindol. Komaj čakajo kdaj prif« in spusti ljubljene kroglice, da se jij zbirka poveča. Ni jim mar, da bi J1' ta špas utegnil za vedno ločiti od ljub' ljenih staršev. So pa napram tuje' jako prijazni. Ko ga zagledajo steče-jo k njemu in mu z ljubkosmehljaH čim obrazkom ponudijo dragocen zJ' klad. Če jim hoče pritisniti krajci' se takoj odrežejo: kaj čemo žnjim, c®' krenili bonbonov ne dobimo, ti-le ;f pa gratis. Kakor že znano so prihajali Gofr čani, Tržačani in iz drugih krajev ze'" radi na letovišče k Sv. Luciji. NajboU jih je vlekla Idrijca, ki ima v sebi«e' kaj več kot druge reke in to je srebro. Kopali so se cele dneve in >e žali na solnčnatih skalah, ki jih je k* kakor nalašč za to dala narava, ali Pa so jih morda že pred sto in sto !e" stari Rimljani pripravili. Razen koP3' lišča je slovela vas zaradi lepih izPre' hodov, dobrih gostiln itd. Letos J£ zaprta pot na vse strani a ipak sm° dobili tudi to leto že v marcu nekaj Zagrebčanov. Priletni so in imajo s1' nove v boju ob Soči. Prišli so, da informirajo o življenju v vojski. SsJ bo so prinesli razne glasbene inštru mente s kojimi nam pomagajo pozab'" na nevarnosti, ki nam prete. Hlad'" vetrič prinaša ob večernih urah P) akorde od brenkajočih tamburic. pelnik g. Podgorski pazi, da so dnevnem redu vedno novi komadi- m je mož na visoki stopnji glasbe, se v® že po briljantni tehniki ki jo in13, dirigiranju. Vedno se smehlja in ci mu pri vajah kaj ne ugaja, posvari o čenče z vso ljubeznjivostjo. M' skrbimo, da mu diči prsi vsak dan sveZ šopek. Kakor blisk z neba nas nadi včeraj na vse zgodaj vest, da 5 odpoklicani telegrafično k svojce® Postavljali so se še isto popoldne._ krepkimi r6kami so nas prav Pr'srcj, pozdravili in mi smo jim obljubili, jih obiščemo v Zagrebu. Gledali za njimi dokler se jih je videlo in sle njič se je slišala le še pesem: Iz brai' skog zagrljaja... Deset usmrčenih v viharju. i Fargo, N. D., 25. maja—Nocoj Pr£ jeto poročilo po tresočih se brzojav" žicah pravi, da je bilo deset oseb smrčenih pri Rogersu, N. D., v vill3f. ju, ki je razsajal po severovzho Ni Dakoti davi zarana. Rogers je ^ popolnoma odrezan od zunanje« sveta. KJE JE FRANK ALI JOHN vec? Doma je iz Loža na Notra ■ skem in bival j« v Cleveland« 'e 1908 in se tam morda še zdaj ja. Za njegov naslov bi rad zve Mat. Lavrič, 1010 N. Broadway. liet, 111. SfiSŠiHi^KSfiSfiSfiJIii*™ Buchanan-Daley O Desplaines and Allen Sts. JOLIET, ILLINO^ Les za Stavbe in Premog Največja zaloga v mestu PREDNO NAROČITE DOBITE NAŠO. CKN0 TELEFONI 597 Square Deal Vsakemu Union Coal Sc Transfer Co- 516 CA88 STREET, JOLIET, ILL. Piano and Furniture Movingf Chicago telefon 4313. Northwestern telefon Prvi in edini slovenski pogrebniški zavod Ustanovljen 1. 1895. \ Anton Nemanich in Sil* 1002 N. Chicago Street Konjušniica na 205-207 Ohio St„ Joliet, M- Priporoča slavnemu občinstvu svoj zavod, ki je eden največjih * mestu; ima lastno zasebno ambulanco, ki je najlepša v Jolietu in mr" tvaške vozove in kočije. Na pozive se posluži vsak čas ponoči in podnevu. Kadar rabite kaj v naSi stroki se oglasite ali telefonajte- Chic»*° tel. 2575 in N. W. 344. Naši kočijaži in vsi delavci so Slovenci. AMERIKANSKI SLOVENEC, 30. MAJA 1916. 1 Družba sv. Družine VZJEDINJENIH DRŽAVAH SEVERNA AMERIKE. (THE HOLY FAMILY SOCIETY) Selež: JOLIET. ILL. Vstnnovljeiiii 29. novembra 1914 Inkorp. v drž. 111., 14. maja 1915 Inkorp. v drž. Pa., 5. apr. 1916 DRUŽ8IN0 GESLO: "VSE ZA VERO, DOM IN NAROD." "VSI ZA ENEGA.SEDEN ZA VSE.' GLAVNI ODBOR: Predsed,—Geo. Stonich, Joliet, 111. Podpred.—John N. Pasdertz, Joliet, 111 Tajnik—Josip Klepec, Joliet, 111. Zapis,—A. Nemanich, Jr., Joliet, 111. - Blagajnik—John Petne, Joliet, 111. NADZORNI ODBOR: Anton Kastello, La Salle, 111. 2. John- Stua, Bradley, 111. 3. Nicholas J. Vranichar, Joliet, 111. FINANČNI IN POROTNI ODBOR: Stephen Kukar, Joliet, 111. Josip Težak, Joliet, 111. Math Ogrin, N. Chicago, 111. Glasilo: AMERIKANSKI SLOVENEC, Joliet, 111. v a< i č«' iU- pa svež zirt' i 50 ■em 5 rčn« i, d» SfflO ;led-jrat KRAJEVNO DRUŠTVO ZA D. S. D. se sme ustanoviti s 8. člani(icami) ▼ kateremkoli mestu v državi Illinois in Pennsylvaniji z dovoljenjem gl. odbora. Za pojasnila pišite tajniku. Vsa pisma in denarne pošiljatve se naj naslove na tajnika. — Vse pritožbe se naj pošljejo na 1. porotnika. IZ STARE DOMOVINE. še pridelke, baje daljša stebelca in fi-nejše predivo. o. 010 n tt 4* Centralo za tečna krmila je u^ta-n°vil deželni odbor kranjski, da na ta nacin odpomore pretečemu pomanjkanju krmil za živino v deželi. Centrala l®a svojo pisarno v Ljubljani. Na Jrhniki je vzel deželni odbor v zakup tovarne, kjer bo pripravljal »azlič-ne vrste tečnih krmil. Krmila se bodo podajala po lastni ceni, ker hoče de-ze'ni odbor s tem kar mogoče nadomestiti ogromno pomanjkanje žita in 5ena ter odvrniti nevarnost stradanja domače živine. Dobivala se bodo krilila v prvi vrsti za molzno živino, te-leta ir. prašiče. župani in podžupani z Goriškega bili pozvani na vojaško pregledova-11Je 17- marca v Ljubljano. no vojake. Izobraževal- 10 , rus'vo v Komendi je priredilo i stavo na korist v vojni oslepelih mT- Na vsP°redu Je bila dekla" k a?Ja , S°či", veseloigra "Čevljar" in to "k "Drzni zrakoplovec". Vse tri r .. ® so vrii komenski igralci izvrstno m 'K predstavi je prišlo toliko do- ie KMSa 'n sose(lnjega občinstva, da je a korana natlačeno polna in jih moralo mnogo oditi, ker ni bilo Jcc Prostora. Cisti dohodek igre 160 Voj^e Poslal dež. odboru za oslepele ^ Najlepge poslopfe. Z Vač poro-Najlepše poslopje na tfgu Vače sku SntS Šola in kaplanija, ki je pod Kap"0, streho. L. 1903. je pogorelo. požaa«Ua se je temeljito pogasila pri šele rU S?'e enajst' dan, pa se je potem je enajst° leto popravila. Šola se čala - razširila in pozidala ter pla-je . 2e koncem leta 1914. Kaplanija se st--čno popravila 1. 1914. z 20od-j,"0 "»klado za dve -Jetili. Ker pa Mavk ' občino trg Vače pobrala uan ariJa Pomotoma'za 1. 1914 in 1915. kov !t0 1)0 20 vsakikrat po 40 odstot-100o 'ma obJina Vače iz leta 1915' 1. i9]g Preostanka, ki se porabijo za 20 n i Vslcd tega ima letos samo po totkov občinske naklade. — ? Tir0l-ve yojne. V neki bolnišnici na Jarc i® "nirl za pljučnico Janez iiaj 22 , dboržta Pri Mirni'peči, ko-let star.. Boril se je na dober- je že dobila del modre galice, ki je državna in ki se bo oddajala naročnikom po 3 K 30 v za 100 kg. Oddajala se bo potom županstev in župnij. Vsak naročnik ima dobiti le po 11 in pol kg na oralo vinograda ali pa po 2 K na 1000 trt. Gajica se bo oddajala v dveh potih, ker je tudi podružnica ni toliko prejela, da bi zamogla vso hkrati oddati. Za novomeško podružnico prevzamejo nadrobno razdelitev galice: županstva Prečna, Št. Peter, Bela cerkev, Brusnice, Gor. Orehovica in župnije, Stopiče, Podgrad in Vavtavas. Za novo mesto in Šmihel-Stopiče prevzame podrobno razdelitev kmetijska podružnica. Obenem z galico se ima oddajati tudi galun. — Kmetijskemu ministrstvu se je vendarle posrečilo dobiti nekaj žvepiove moke, ki se rabi za žveplanje trt proti trtni plesnobi. Te državne žvepiove moke pride na Kranjsko tri vagone. Zveplovo moko razdeli deželni odbor kranjski potom županstev. Na podlagi došlih skupnih naročil bo deželni odbor določil, koliko te moke bo vsak naročnik dobil, in si pridrži pravico naročila primerno skrčiti, ker zaloga bržkone ne bo zadostna. Žveplava mokai se bo oddajala na mestu razdelitve pO 1.20 K za 1 "kg in deželni odbor plača vse stroške za prevažanje in razdeljevanje. V krajih, kjer zanesljivo deluje kaka kmetijska organizacija, sme županstvo izjemno zbiranje naročil in razdelitev njej prepustiti. od ti n. ih * tnt- ca«0 j ].'an°ti. Na zadnjo uro je iz-, Ta skrbfn za domačo i4t Srca "bogljiv in vdan iz vse b> j« roditeljem. Njihova Mnic, rojen na Pre- ,i ,"VVOUn,k v Zagrebu. ka Podru- • žveplova lžki »p^^kranj'skem, bivši že- znicl v Novem riiestu — _Nazaj k pridelovanju prediva in olja. Rohrman v "Dol. Nov." piše: Dalies nam manjka preje in olja. Za oba pridelka je nastopila zaradi tega izredno visoka cena. In ta draginja bo trajala, dokler bo vojna, dokler ne dobimo potrebne preje in oljnega semena zopet iz inozemstva. Ves čas vojne in še dalje! Spričo tega pomanjkanja smo dolžni, da skrbimo za potrebno predivo in olje doma, da se povrnemo nazaj k pridelovanju prediv-natili in oljnih rastlin. Na pridelovanje bučnega semena in solnčnic sem že opozarjal. Sedaj pa opozarjam na veliko važnost lanu, ki nam daje pre divo in olje obenem. Lan smo po našiji krajih v prejšnjih časih pridelovali v večji meri, dokler ga niso izpod rinili inozemski bombaž in druge pre-divnate in oljne rastline. Danes pa zasluži, da ga po naših krajih zopet sejemo. Kako drago jc postalo predivo, vidimo iz sledečih številk. Prej se je dobilo 1 kg dobro otrtega prediva za 60 v, lani je cena poskočila pri prodaji na debelo za nekaj časa celo na 3 K in sedaj se je ustanovila na 2 K 20 v. Seveda mora biti predivo čisto otrto. To so silno .visoke cene, posebno če pomislimo, da se na oralu njive lahko pridela do 400 kg prediva in več in razen tega še 300 litrov lane nega semena, ki sicer ne daje jedilnega olja, toda jako dobro iri važno olje za raznovrstno rabo; lanene tropine, ki jih dobimo kot odpadek, so pa izvrstna močna krma za našo goved. Zato je nujno priporočati, da se gospodarji po vseh tistih krajih, kjer so se prej pečali s pridelovanjem lanu, zopet p oprimejo tega pridelovanja in da že letos posejejo nekaj lanu. Pri nas imamo gotove lege, ki so izvrstne za lan. Po teh legah naj se lan zopet seje, ker se danes taka setev bolj izplača kakor setev kake druge rastline. Ako dobimo doma potrebno seme po letnega lanu, je še vedno čas, da ga sejemo. Sicer se bo dalo seme pa tudi še od drugod dobiti. Pozni poletni lan- se lahko seje tudi še meseca maja noter do srede junija. Ker ostaja la-neno seme po par let kaljivo, lahko rabimo tudi starejše seme, če je bilo dobro spravljeno. Le-to staro seme *e bolj hvali kakor novo, ker daje bolj- Izkoriščevalci kmetov. Iz Maribora se poroča: Vest o rekviziciji živine, ki so jo zadnji čas priobčili listi, so na deželi mnogo krivo tolmačili. Ljudje, ki navadno drugega ne znajo, nego da Bogu čas kradejo in se živijo od dela drugih, so razširili govorico,! da se bo živino s silo odjemalo, da bo cena določena pod 2 K za 1 kg žive teže itd. To so vesti, ki temeljijo vse na lažeh. Izkoriščevalci kmečkega ljudstva bi zopet radi prišli do neopravičljivega dobička. Ti ljudje namreč nagovarjajo živinorejce, naj sedaj poprodajo svojo odvišno živino. In na te laži-govorice in limanice brezvestnih ljudi je že mnogi nasedel. Re-kviralo se bo le v slučaju nujne potrebe in je za sedaj za to določeno za celo Štajersko samo 10,000 glav goveje živine, tako da bo na vsako občino prišlo le prav malenkostno število živine za rekvizicijo. In vojaška oblast bo plačala, če ne boljše, pa vsaj tako dobro kot vsak drug kupec. — Kot mrtev pokopan, a zopet živ. Prekmurske "Novine" poročajo: V Velikem Varadinu (Nagy Varad) je ležal brez zavesti težko ranjen vojak. Ko je prišel k zavesti, je pa s strahom opazil, da leži poleg njega težko ranjen tisti, katerega je on že kot mrtvega zakopal. Ogovorjeni je mislil, da govori ranjenec v zmedi, zato ni nič odgovoril. Za nekaj dni pa ranjenec ni mogel več strpeti in je vprašal soseda: "Pajdaš, ali nisem jaz tebe pokopal?" — "Si me." — "Kako pa si potem sem prišel?" •— "Ko si me pokopal, sem od mrzle zemlje zopet oživel. Na meni je bilo le malo prsti in skozi zemeljsko plast sem porinil roko ter sem z njo migal. Od slabosti sem nato zopet omagal. Sanitejci so me nato opazili in tako sem bil rešen groba." — Kaj se bo letos posebno izplačalo? Mariborski "Slov. Gosp." piše: Oblasti z raznimi odloki priporočajo, da bi se letos sadilo mnogo krompirja in sejalo mnogo oljnatih rastlin. Ta nasvet je popolnoma na mestu. Krompirja se je v vojnem času izredno mnogo porabilo, tako da se sedaj že pojavlja pomanjkanje krompirjevih za log. Mnogi posestniki se -celo prito žujejo, da jim bo primanjkovalo se menskega krompirja. Da se bo moglo letos dovolj ali pa še več krompirja posaditi kot navadno, je potrebno, da se oskrbi dovolj semenskega krompirja. Ker je čas kratko odmerjen, je potrebno, da se vsak, komur manjka semenskega krompirja, po občini obrne na okrajno glavarstvo, da isto po skrbi zanj. Krompir ima izredno lepo ceno, katera mu bo ostala gotovo še tudi v bodoče. Zatorej se naj vsak potrudi, da nasadi letos kolikor mogoče mnogo krompirja. Enako je oljnatimi rastlinami. Ker je uvoz olja iz tujine zaprt, je nastalo v naših krajih veliko pomanjkanje jedilnega in drugega olja. Cena pa je istemu izredno poskočila. Bučno olje, ki je stalo pred vojno 1 liter 2 kroni, stane sedaj 7 kron. Sejmo torej letos kolikor mogoče mnogo oljnatih rastlin kakor: lanu, maka, solnčnic, buč itd Mak n. pr. stane že sedaj 1 kg 1 K 50 vin. in utegne biti še dražji. Lan pa se ne izplača sejati samo radi olja; ampak tudi radi prediva, ki je v ceni poskočilo za 150 — 200 odstotkov. Po ročila s Češkega pravijo, da tamošnji kmetje stara, malorodovitna hmelji šča opuščajo in sejejo mak, lan, ko noplje in enake rastline. Kdor bi ra bil kako vrsto omenjenih semen, se mora obrniti na žetvenega komisarja R. Petrovana na imariborskem okraj nem glavarstvu, kateri bo dal nasvet, kje dobiti potrebno semenje. bela. Ljudstvo je to naravno prikazen seveda različno presojevalo. —Prebiranje leta 1898. rojenih črno-vojških zavezancev na Koroškem se je vršilo sledeče: Za politični okraj Šmo-hor dne 17. aprila v Šmohorju; za politični okraj Beljak v Beljaku dne 18., 19. in 20. aprila; za politični okraj Špital v Špitalu dne 25. aprila; za mesto Celovec dne 26. aprila v Celovcu; za politični okraj Volšperk dne 27. in 28. aprila v Volšperku in Redingu; za politični okraj Velikovec v Sinčivasi dne 29. in 30. aprila; za politični okraj Celovška okolica dne 1. in 2. majnika v Celovcu; za politični okraj Št. Vid v Št. Vidu dne 3. in 4. maja. — V ujetništvu. Po več kakor trinajstih mesecih se je oglasil iz ruskega ujetništva Jožef Einspieler, Hanj-ževčev v Ledinah pri Svečah. Bil je v Przemyslu in ves čas od1 tedaj ni bilo o njem nobenega glasu; imeli so ga že za mrtvega. Sedaj pa se je oglasil iz ruskega ujetništva. Njegova brata Boštjan in Nikolaj sta tudi v ruskem ujetništvu, tretji brat Franc pa je bil ranjen. — Iz ruskega ujetništva se je oglasil četovodja Stanko Kodrič iz Rihem-berka, vas Cvetrož. Imeli so ga za mrtvega, skoraj leto dni ni bilo o njem nobene vesti. Njegovi tovariši so pripovedovali, da so ga videli umirajočega, težko ranjenega itd. Sedaj se je pa oglasil. Zopet nov dokaz, kako malo je dati vere izpovedbam različnih očividcev. - Zvonovi. Te dni so pripeljali zvonove iz Opatjegasela v Komen. Nahajajo se na dvorišču dekana v Komnu. Zvonovi iz Sela nad Brestovico so pa shranjeni pri orožnikih v mnu. - Od šrapnela je bil ranjen nad stegnom 15 let stari sin kajžarice Štefan Milost iz Grgarja na Goriškem. Ranjen je bil na potu v Solkan, ko je šel kupovat špecerijsko blago. Z vojaškim transportom so ga prepeljali v ljubljansko deželno bolnišnico. — Gdč. Vodopivec iz Gorice, katera je bila 24. julija 1915 od šrapnela ranjena, da so ji morali nogo odrezati in bila proglašena za mrtvo, se nahaja sedaj v c. kr. rezervni bolnišnici št. 11, v V. okraju na Dunaju, Castelligasse 25. — V vojnem času. Iz Jezerskega poročajo: Da možakarji odhajajo iz jezerske "republike" v vojaško službo; se menda tudi drugod zgodi. Da so med njimi gospodarji, čevljarji, mi zarji, Žagarji, hlapci, tudi nič nenavad nega. Akoravno nimamo ex-offo čev Ijarjev, vendar ne hodimo bosi. Naši so se naenkrat čevljarji diletanti, ki so to svojo obrt pred leti obesili na klin seveda taki čevlji niso za ples v celov skih muzikaličnih dvoranah, a za naša gorska pota so prav pripravni. Za je sti in piti imamo tudi še, samo ženske so bile hude, ker v štedilnikih ni hote lo goreti in so se peči močno kadile Odkar pa jc prevzela Iikavčeva Urša brezplačno dimnikarsko obrt in se su če oblečena v hlače, z dimnikarskim orodjem v rokah okoli peči in kuhinj je vse zopet v redu. Tupatam vidiš pri nas tudi kakšno uniformo kakega "urlaubarja", za nekaj dni. Zalibog obžaluje naša fara tudi prav bridkih izgub; od nekaterih vpoklicanih pa ni ne duha ne sluha, najbrž jih pokriva že tuja hladna zemlja. Primčev Fran celj je te dni poslal pismo, v katerem piše, da je prestal vse bitke od karpat-skih bojev do zavzetja Lttblina in še potem br da je materina prva dolžnost zre-pokopališče in slednjič končala pokop ,j;tj SVojega sina?" se približa ograji, kar je storil, pridr-ževaje sapo. Ko se je tam zopet stisnil v kot in pogledal noter, je opazil, da se trije ribiči plazijo med bohotno travo in da jih vsi grobni spomeniki— kajti bili so na velikem pokopališču— zro kakor belo opravljeni duhovi ter da jih tudi cerkveni stolp zre kakor duh pošastnega velikana. Kmalu so obstali in se vzravnali. ' In nato so začeli ribariti. Najprej so ribarili z lopato. Takoj nato je njegov spoštovani roditelj pripravil neko orodje, ki je bilo podobno velikemu odmašilu. A naj so delali s katerimkoli pripravami, delali so trdo, dokler ni strašni glas cerkvene ure mladega Jerryja toliko preplašil, da je zbežal s tako trdimi lasmi, kakor jih je imel njegov oče. Toda njegova dolgotrajna živa želja, da spozna to stvar natančneje, ga ni zadržala na begu, temuč ga je celo zvabila nazaj. Ko je drugič pogledal skozi ograjo, so oni še vedno ribarili; toda sedaj se je zdelo, da so nekaj ujeli. V zemlji je nekaj pokalo in ječalo in njihova sklonjena telesa so se napenjala kakor vsled teže. Sčasom je breme dvignilo prst nad seboj in prišlo na površje. Mladi Jerry je prav dobro vedel, kaj je; toda ko je breme videl in ko je videl, da ga njegov spoštovani roditelj nasilno odpira, mu je bila stvar tako nova, da se je zbal ter zbežal in da se ni prej ustavil, dokler ni pretekel eno ali dve milji. (Dalje prih.) LOKALNI ZASTOPNIKI (ICE) "A. S." opravljen z žalno opremo, ki so jo smatrali kot nujno potrebno za tako častitljivo službo. Vendar se je zdelo, da mu služba ne ugaja posebno, kajti okrog voza se je trla naraščajoča množica, ga zasmehovala, se mu pačila in neprestano tulila in klicala: "Halo! Ogleduhi! Tst! Halo! Ogledu-hi!" z mnogimi drugimi pokloni, ki so bili preveč številni in krepki, da bi jih mogli ponoviti. Pogrebi so gospoda Cruncherja vedno prečudno mikali; vedno so se mu živci razdražili in se je razburil, kadar je šel pogreb mimo Tellsonove banke. Zato ga je pogreb s tako čudnim spremstvom seveda močno vznemiril in povprašal je prvega človeka, ki mu je pritekel nasproti: "Kaj je, bratec? Kaj je?" "Jaz ne vem," je dejal mož. "Ogleduhi! Halo! Tst! Ogleduhi!" Povprašal je drugega: "Kdo je to?" "Jaz ne vem," je odgovoril mož, a kljub temu del obe roki na usta in vpil 6 čudovito vnemo in največjim navdušenjem: "Ogleduhi! Halo! Tst, tst! Ogledu-hi!" Slednjič je zadela obenj oseba, ki je bila o stvari boljše poučena, in od nje je zvedel, da je to bil pogreb nekega Rogerja Clyja. "Ali je bil ogleduh?" "Ogleduh Old Baileya," je odgovoril razlagavec. "Halo! Tst! Halo! Ogle-du-hi Old Baileya." "A tako!" je vzkliknil Jerry, spom-nivii se pravde, ki j oje bil slišal. "Jaz sem ga videl. Ali je mrtev?" "Mrtev kot poleno," je odgovoril o-m. "a ni nikoli preveč mrtev. "Vzemite jih vun! Ogleduhi! Potegnite jih vun!" Ta misel je bila pri privladujočem pomanjkanju misli tako sprejemljiva, da jo je množica vneto sprejela in glasno ponavljaje ukaz, naj jih vzame- mm grebnega podjetja in jim izrazi svoje sožalje. To mesto je pomirjevalno vplivalo nanj. Iz bližnje gostilne si je priskrbel pipo in jo kadil, gledaje skozi ograjo in natančno opazovaje prostor. "Jerry," je dejal gospod Cruncher, nagovorivši kot navadno samega sebe, "ti si videl danes tega Clyja in si videl na lastne oči, da je bil mlad in lepo vzra=el." Ko je pokadil pipo in še malo premišljeval, se'je obrnil, da stopi na svoje mesto pred Tellsonovo banko, preden jo zapro. Ali je premišljevanje o smrti načelo njegova jetra, ali mu je zdravje že prej bilo sploh slabo, ali se je hotel izkazati odličnemu možu naklonjenega, je manj važno kot to, da se je spotoma za nekaj časa oglasil pri svojem zdravstvenem svetovavcu, nekem imenitnem ranocelniku. Mladi Jerry je opravljal očetovo službo s spoštljivo pazljivostjo in mu je naznanil, da ni bilo med njegovo odsotnostjo nobenega dela. Ko so banko zaprli, so stari uradniki odšli, čuvaj je stopil na svoje mesto kot vedno in gospod Cruncher ter njegov sin sta se napotila domov k čaju. "Sedaj ti povem, kako je!" je dejal gospod Cruncher svoji ženi, ko je vstopil. "Če se mi, poštenemu rokodelcu, stvar tudi nocoj ponesreči, bom vedel zagotovo, da si molila zoper mene, in te bom obdelal, kakor bi te bil videl." Gospa Cruncher je pobito Odkimala z glavo. "Kaj, pred mojimi očmi se upaš storiti?" je dejal gospod Cruncher z izrazom jeznega strahu. "Saj nič ne pravim." "Prav; toda misli tudi ne! Ravno tako lehko molii, če misliš, kakor če To je zadelo mladega Jerryja na ob,-čutljivem mestu; zarotil je svojo mater, naj izpolni svojo prvo dolžnost in zlasti skrbi, četudi vse drugo stori ali zanemari, da izvrši to materino nalogo, ki jo je oče tako čuvstveno in nežno označil. Tako je Cruncherjevi družini mineval večer, dokler ni mladi Jerry moral v posteljo in njegova mati vsled podobne zapovedi tudi. Gospod Cruncher je prebil prve nočne ure s samotnimi pipami in se ni napravil na pot, dokler ni bila skoro ena ura. Proti tej pošastni uri je vstal s stola, potegnil iz žepa ključ, odprl zaklenjeno o-maro in vzel iz nje vrečo, železen kol primerne velikosti, vrv, verigo in podobno ribarsko orodje. Ko je te stvari spretno skril pod obleko, je še v slovo kratko ozmerjal gospo Cruncher, ugasnil luč in odšel. Mladi Jerry, ki se je le navidez sle-kel, ko je šel spat, je bil kmalu za očetom. Skrit v temi mu je sledil iz sobe, sledil po stopnicah, sledil na dvorišče in na ulico. Kako bo prišel nazaj v hišo, ga ni skrbelo, ker je'stano-valo v njej mnogo ljudi in so bila vrata vso noč- odprta. Gnan od hvalevredne želje, da prouči umetnost in skrivnost častitljivega očetovega poklica, je mladi Jerry, stiskaj« se tako tesno k hišnim pročeljem, zidovom in vežam, kakor so se njegove oči medsebojno stiskale, šel za svojim spoštovanim roditeljem. Spoštovani roditelj se je napotil proti severu in še ni bil daleč, ko se mu je pridružil drugi učenec Izaka Wattona; nato sta šla obadva skupaj dalje. Črez kake pol ure hoda sta že fcila izza mežavih svetiljk in izza še več kot mežavih čuvajev na samotni cesti. Tu sta našla tretjega ribiča — in sicer tako tiho, da bi mladi Jerry, ko bi bil praznoveren, utegnil misliti, da se je drugi prijatelj lepe umetnosti kar naenkrat razčesnil na dvoje. Trojica je šla dalje in mladi Jerry je šel za njo, dokler se ni ustavila pod neko strmino, ki se je dvigala nad cesto Na vrhu strmine je bil nizek zid in «a njem železna ograja. V senci strmine in zidu so vsi trije zavili s ceste v zagato, ki jo je *id — visok tu osem ali deset črevljev — mejil na eni strani. Prvo, kar je mladi Jerry ugledal, ko se je stisnil v kot in pokukal v zagato, je bila postava njegovega spoštovanega roditelja, ki je urno plezala po železni ograji in se dosti jasno razločevala v vlažni, oblačni mesečini. Bil je kmalu na oni strani in za njim drugi ribič in potem tretji. Vsi trije sp tiho skočili z ograje na tla in potem nekaj časa ležali — morda, da prisluškujejo. Nato so se na rokah in kolenih splazili dalje. Sedaj je bil mladi Jerry na vrsti, da Allegheny, Pa.: John Mravintz. Aurora, 111.: John Kočevar. Aurora, Minn.: John Klun. Bradley, 111.: Math. Stefanich. Bridgeport, O.: Jos. Hochevar. Chicago, 111.: Jos. Zupančič. Calumet, Mich.: John Gosenca. Cleveland, O.: Jos. Russ in Leop Kušljan. Chisholm, Minn.: John Vesel. Collinwood, O.: Louis Novak. Delmont, Pa.: Jos. Pavlich. Denver, Colo.: George Pavlakovich. Ely, Minn.: Jos. J. Peshel. Enumclaw, Wash.: Jos. Malnerich. Gilbert, Minn.: Frank Ulchar. Gowanda, N. Y.: Frank Zore. Great Falls, Mont.: Mat. Urich. Hibbing, Minn.: Frank Golob. Houston, Pa.: John Pelhan, Indianapolis, Ind.: John Radež. Iron Mountain, Mich.: Louis Berce. Ironwood, Mich.: M. J. Mavrin. Kansas City, Kans.: Peter Majerle. La Salle, 111.: Anton Kastello in Jakob Juvancic. Lorain, O.: Jos. Perušek. Lowell in Bisbee, Ariz.: John Gričar. Milwaukee, Wis.: John Vodovnik. Moon Run, Pa.: John Lustrik. Newburg (Cleveland): John Lekan Peoria, 111.: M. R. Papičh. Pittsburgh, Pa.: Anton Sneller. Pittsburgh, Pa.: Urh R. Jakobich. Pueblo, Colo.: Mrs. Mary Buh. Rock Springs, Wyo: Leop. Poljanec. Sheboygan, Wis.: Jakob Prestor. So. Chicago, 111.: Frank Gorentz. Springfield, 111.: John Peternel. Soudan, Minn.: John Loushin. So. Omaha, Neb.: Frank Kompare. Stambaugh, Mich.: Aug. Gregorich. Steelton, Pa.: A. M. Papich. St. Joseph, Minn.: John Poglajen. St. Louis, Mo.: John Mihelcich. Valley, Wash.: Miss Marie Torkar. Waukegan, 111.: Matt. Ogrin. West Allis, Wis.: Anton Skerjanc. Whitney, Pa.: John Salmich. Willard, Wis.: Frank Perovšek, Youngstown, O.: John Jerman. V onih naselbinah, kjer zdaj nimamo zastopnika, priporočamo, da se zglasi kdo izmed prijateljev našega lista, da mu zastopništvo poverimo Želeli bi imeti zastopnika v vsaki slovenski naselbini. Spoštovanjem, Uprav. "A. S." Rojakom priporočamo sledeče blago. Kranjski Brinjevec, zaboj (12 steklenic) za ......................$12.00 Kranjski Slivovec, zaboj (12 steklenic) za........................$10.50 Baraga, zdravilno grenko vino, zaboj (12 steklenic) za.............$5.00 Ravbar Stomach Bitters, zaboj (12 steklenic) za ...................$7.00 Kentucky Whiskey, Bottled in Bond Quarts, zaboj (12 stekl.) za $10.50 S. L. C. Monogram, Bottled in Bond Quarts, zaboj (12 stekl.) za $10.00 Cognac Brandy, zaboj (12 steklenic) za ...........................$9.00 Holland Gin, zaboj (15 steklenic) za.............................$12.00 Rock and Rye, Quarts, zaboj v.12 steklenic) za ...................$6.00 Californijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za .......................$7.00 Californijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za .......................$6.00 Domače Vino, v sodih po 6 galonov, 10 galonov, 25 galonov in 50 galonov, galon po..............................................75c Z naročilom je poslati Money Order ali Bank Draft. — Pišite v slovenskem jeziku na: Slovenian Liquor Co., Joliet, Illinois. i ' JOUCT.IU. PIVO V STEKLENICAH. Cor. Scott and Clay Sts.....Both Telephones 26.....JOLIET. ILLINOIS- Dr. Richter's Pain Expellir zoper rermati-zem in trganj« bolečine in o> trpnelogt členkov in mišic. Pravo idravilo )e y ziivoju, kakorSnega vidite na sliki. Zavrnite v»ak zaTO), ki ni zapeCaten s An-hor Trade Mark. 85c in 5©c vseh lekarnah ali pa pilit* ponj naravnost na Fill, liter & Co. 74-80 Waak-ington Street New York. J. C. Adler & Cc. priporoča rojakom svojo Mesnica Telefon 101. JOLIET, ILL POZOR ROJAKINJE! Ali veste, kje je dobiti najboljše m*" so po najnižji ceni? Gotovo) V mesni*' Anton Pasdertz se dobijo najboljše sveže in prek»" jene klobase in najokusnejic n*** Vse po najnižji ceni. Pridite torej i* poskusite nase meso. Nizke cene ia dobra postrežba i* naše geslo. STENSKI PAPIP Velika zaloga vsakovrstnih barv, olj« in firnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskeg« papirja po nizkih cenah. A lexander Chi. Phone 376 120 Jefferson St N. W. 927. JOLIET. ILL Ne pozabite torej obiskati nas * našej mesnici rn groceriji na vog*" lu Broadway and Granite Street Chic. Phone 2768. N. W. Phone 11131 Luka Pleše HRVATSKO-SLOVENSKA GOSTILNA kjer točim najokti9nejše pivo, fin> tfQ mača in importirana žganja in V1 ter prodajem dišeče smodke. Se vsem priporočam v obilen obk*- 1014 North Chicago St., Joliet, Ills- Naročite zaboj steklenic novega piva, ki se imenuje EAGLE ""•-—-•-»t-'*'" ter je najboljša pijača E. Porter Oba telefona 405, Brewing Coi S. BInff St.. Joliet. IU.