Štev. 2.
P ostnšifta pihan a v gotov mi .
V Ljubljani, 1. oktobra 1921.
1. leto.
List izhaja 1. in 15.
vsakega meseca. Posamezna štev. 2 K. Rokopisi se ne vračajo in nefrankirana pisma se ne sprejemajo.
Inserati po dogovora.
Uredništvo: Šeienburgova ulica štev. 6'lL levo.
Upravništvo: ‘ Poštni urad, Ljubljana VT1.
Glasilo splošne organizacije vojnih invalidov, vdov in sirot za Slovenijo.
Udruženje in edinstvo naših y organizacij.
Sejni zapisniki pričajo, da je prišlo na številnih sejah do dobrili predlogov, načrtov in sklepov, ki se po večini niso izvršili. Vzrok je pomanjkanje zanimanja, neumevanje položaja in mlačnost ter odtegovanje od dela.
Da je naša organizacija vkljub raznim notranjim in zunanjim teškočam dosegla sedanjo konsolidacijo, gre zasluga onim častnim izjemam dosedanjih društvenih delavcev, ki so čutili dolžnost in odgovornost za skupne interese članstva. Oni se niso odtegovali društvenemu življenju in s tem so mnogo pripomogli, da je organizacija obstala in delovala naprej. Ti se niso ustrašili dela. ki so ga prevzeli, ti niso šli v organizacijo iz nikakih osebnih interesov, temveč iz sočutja do svojih bednih tovarišev, da jim pomagajo iz bede do boljšega položaja. In vsem tem, ki so neumorno delovali v prid in korist našim skupnim interesom, izrekam najiskrenejšo zahvalo.
In danes po preteku treh let imamo končno močno in že konsolidirano invalidsko organizacijo. katera bo vedno energično in neustrašeno branila vaše pravice in vas ščitila. Naša organizacija je postala danes dom vseh invalidov širom cele Slovenije, kamor se lahko zatekate in iščete obrambe svojih pravic.
Bilo je mnogo truda in dela, da je danes organizacija to, kar je. Bilo je treba mnogo samozatajevanja in premagati mnogo težkoč, treba je bilo močne duše s polnim iskustvom, da se je ohranila organizacija na višini in da je bila kos tako težkim nalogam. Danes lahko trdimo, da odgovarja svojemu namenu. Danes nastopamo potom nje javno iti odkrito na branik naših svetih pravic in ta branik je naša organizacija.
Da bo pa naš dom še bolj trden, je potrebno, da se oklenete najožje svoje organizacije, da opustite prazno kritiziranje in da se vsi oprimemo dela, ki ga nam veleva sedanji in bližnji razvoj invalidskega vprašanja. Poizku šajmo nediniti pod našo zastavo vse, kar priznava naše težnje! Ako osebe ali osebna nasprotja ovirajo to konsolidacijo, se morajo ta nasprotstva izravnati, da bomo častno vršili svojo nalogo kot zastopniki in poverjeniki naših organizacij.
In danes nismo več sami, v naši sredi imamo tudi naše brate Srbe in Hrvate. Naše vrste so ojačene in uedinjene v skupno celoto s katero bodo morali računati vsi merodajni faktorji v državi.
Dne 6. sept. t. 1. jo triumfirala v Beogradu naša skupna ideja in slavila svoj vrhunec v udruženju vseh tovarišev invalidov cele Jugoslavije. Ta dan bo tvoril mejnik v zgodovini invalidskega vprašanja in razvoja naših in splošno socialnih problemov.
Stvorjena je med nami skupna zveza, v kateri nam je zajamčena izpolnitev našili teženj. ki so nam vsem ista: Srbom, Hrvatom in Slovencem. S tem dnem smo postali važni činitelji, ker združeni v eno celoto reprezentiramo danes do pol milijona invalidov, vojnih vdov in sirot. In s to maso bo treba voditi resen račun in se ukloniti njenim pravičnim zahtevam.
Z udruženjem vseli naših organizacij cele države smo pokazali svetu svojo moralno moč in s lem tudi mnogo pripomogli in koristili našemu skupnemu namenu. In od uedinjenja in udruženja bomo videli tudi kmalu uspehe. Snuje se edinstven zakon za vse invalide cele Jugoslavije. Šli smo z duhom časa paralelno naprej in čas je našel nas že pripravljene, strnje-
ne v skupni falangi. Objekt invalidskega zakona smo mi, toda ta objekt ni mrtev, ampak je živ in našel bo svoj odmev v naši edinstveni organiciji, ki bo jasno in odločno nastopila kot subjekt pri presojanju našega invalidskega zakona. In to je mnogo!
Ni se nam treba bati, saj .z nami so viteški in junaški Srbi in sosedje Hrvati, ki nas ne bodo pustili na cedilu. Velikodušno so nam ponudili svojo desnico, da složno in v skupnem delu izvojujemo naša prava. Da pa bomo vredni svojih bratov, zato apeliramo na vas, dragi tovariši širom cele Slovenije, da se zavedate invalidske samozavesti in da delujete intenzivneje vsak po svojih močeh v naših organizacijah.
Dragi tovariši! Vrnili ste se iz vojne, mnogo ste videli in mnogo ste se naučili! Videli ste zlo, bedo in grozote vojne. Prišli ste odpornejši, ojačeni z izkustvom in samozavestneje Zato vas svet tudi ne razume.
Kličem vam: Ne uklonite sc nikomur, najmanj pa onim, ki ne spoštujejo vaše nesreče. Zavedajte se, da smo si priborili z izgubo svoje /hijenske sreče svoje pravo in to je naše krvno pravo, in v znamenju tega prava bomo tudi zmagali in dosegli svoje cilje.
Ne pozabite na svoje krvno pravo!
Sa konferencije u Beogradu.
Pod tem naslovom prinaša zagrebški ..Ratni invalid“ br. 12, str. 2 precej dolgo poročilo o poteku kongresa, kar moramo samo pozdravljati, če bi le ne bilo, vsaj v gotovih točkah, ki se tičejo Zagrebčanov, oziroma Sarajevčanov, preveč pokrajinsko pobarvano. Iz tega razloga prinaša naš „Vojni invalid“ še nekaj dodatka k prvotnemu poročilu, ki naj osvetli dejanski položaj, zajedno pa razjasni pravilni nastop našega delegata, ne tov. delegatom iz Hrvatske in Sarajeva, ki so podali vedoma po svoje prikrojen članek, ampak za maso, ki je pristransko informirana.
Čudno se nam zdi, da skuša oblastni odbor iz Zagreba zavzeti napram nam v Sloveniji pokroviteljsko stališče in to tembolj, ko se sami za svojo osebo otresajo na vse mogoče in nemogoče načine namišljene majorizacije s strani Beograda. Nočemo jim odrekati pravice kritike o javnem našem delovanju, ker ista dovede le do popolnosti in izboljšanja razmer, ona nas nasprotno le veseli, da se tovariši iz Zagreba tako živo zanimajo za razmere v Sloveniji, posebej še, če je ta skrb istinita in brez zakulisnih mahinacij, obsojamo pa zahrbtno rovarenje in nastopanje, ki sedanjemu oblastnemu odboru v Zagrebu ni popolnoma tuje.
Poročilo pravilno trdi, da je tov. Rosandič zahteval, da izdelavo pravil prevzame nekaka eksekutiva, zamolči pa, da sta tov. predsednik in tajnik iz Zagreba javno zajedno z delegatoma iz Sarajeva izjavila, da nimata pravice niti debatirati niti sprejeti izdelana pravila za celo-kupno kraljevino SHS, ker jim tovariši iz teli pokrajin v tem pogledu niso dali nikakih polnomočij. To pribijemo, ker ravno iz te izjave sledi vsa nelogičnost njihovega postopanja tekom pogajanj, ko so naenkrat po sami formalni iz-premembi v pravilih pod § L, bili pripravljeni sprejeti vse od a do z, če se jim popravek odobri. Poudarjati, da so tovariši iz Hrvatske s svojo resolucijo (delegatje smo v Beogradu imenovali ultimatum) dosegli vse kar so hoteli, n to Bog ve kaj. je taktična poteza demagogov, ki se sučejo po vetru in zataje svoje principe ko prava prilika to zahteva, njim v korist. Jalovi napadi na tov. Rapeta veljajo v polni meri zanje same ker so bili oni tisti, ki so se
iz neprUetne situacije, v katero so zašli s svojini ekstremnim postopati it«n. skušali častno umakniti nazaj /, zmernimi zahtevami. Naš delegat jc dosledno zastopal stališče, da treba na vsak način izvršiti še na ti konferenci skupna pravila in je baš radi tega z vso odločnostjo kritizirat in obžaloval postopanje hrvaških delegatov. ki so s svojim netaktnim postopanjem grozili razbiti pogajanja. Kar se pa tiče poznejšega strinjanja z izpremembami v § 1. svedoči ono le nepristrano zadržanje in razumevanje dobrih predlogov, pa naj so došli ti s katerekoli strani v popolnem nasprotju z zadnjič poslanimi delegati iz Zagreba, ki v svoji vročekrvni nepremišljenosti padajo iz ekstrema v uelogiko in nedoslednost. Na tem mestu bi si usojaii tov. delegate iz Zagreba in Sarajeva (prvotno saniolastno nazvane delegate Bosne, kar so pa zavedni delegatje iz Bosne kar naj-odločnejše zavrnili, ker sta Sarajevčana na svojo odgovornost sklepala neke resolucije preko vednosti kompetentnih delegatov o celi Bosni; vprašati, kako to, da so po svoji izjavi „Pravila so pisana v povsem srbsko-črnogor-skem duhu in neprikladna za vse pokrajine Jugoslavije“ mogli sprejeti v celoti kakor smo jih izdelali na konferenci (toliko hvaljene izpre-membe se tičejo le administracije in službenih nazivov posameznih odborov) in to potem, ko so vendar trdih, da so brez polnomočja s strani svojih tovarišev iz Hrvatske in Bosne? AH zastopajo načelo quod licet jovi non licet bovi.
Da bi veselilo oblastni odbor in načelu njegovega predsednika in tajnika, če bi imeli v Slovencih trabante, ki z njimi vred piskajo v separatistični rog. in jim na ta način pripomorejo s svojimi telesi do premoči ali pa vsaj do uspešne opozicije, o tem smo do dna duše prepričani. Povdarjamo pa, da smo ravno mi Slovenci oni jeziček na tehtnici, ki je skoro povsod dosedaj bil poklican blažiti nesporazum-ljcnja in ekstremne zahteve med brati v Hrvatski ali v Srbiji in, da je mnogokdaj ravno naš nastop bil neposreden povod uspehu.
1 ovariši, postavite se na izven hrvatsko stališče, bodite Jugosloveni pri razmotrivanju vitalnega vprašanja za nas invalide, pa boste uvideli, da so Vaše tendence napačne in Vaši napadi na čast in nezmožnost drugih nevredni invalida in njih organizacije.
Posrečilo se nam je ustvariti ujedinjenje, naše prvo delo naj gre sedaj za tem, da preobrazimo svoj mentalitet, da bomo zmožni čutiti vsi eno, pa najsi smo Slovenci, Hrvatje ali Srbi.
Uredba o splošnem pregledu Invalidov.*
Člen 1.
Odreja se splošen pregled vseh vojaških oseb, ki so dobile poškodbo ali bolezen ali se jim je ta poslabšala, ker so izvrševale vojaško službo v svetovni vojni in v vseli prejšnjih vojnah, nadalje onih, ki so ostali poškodovani ali so dobili bolezen pri vojakih po svetovni vojni.
Prijava.
Člen 2.
Vsi oni, ki so navedeni v členu 1. te uredbe, se morajo prijaviti občini, v kateri stanujejo (v Bosni in Hercegovini pristojnemu ko-tarskemu uradu), ki izpolni, za vsakega „Za-
* Razglašena v „Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca“ št. 160, izdanih dne 21. julija 1921.
siišanje“ po priloženem obrazcu I. in zahteva od njih vsa dokazila o njih vojaški službi in onesposobljenosti, kakor n. pr. izpričevalo o službi v vojski in o izstopu iz vojske, odločbi) prvostopnega sodišča ali poverjeništva za socialno skrbstvo o dodeljeni invalidski pokojnini (podpori), stari plačilni nalog (list), invalidsko knjižico, vojaške legitimacije, vojaški predbeležni list, vojaškozdravniško izpričevalo, vojaško - domobransko ali črnovojniško izkaznico, dekrete in vse eventualne prejšnje superarbitracijske akte itd.
Prijavo lahko predloži osebno invalid sam ali pa kdo drugi v njegovem imenu.
Občina (kotarski urad v Bosni in Hercegovini) uredi nato vsa zaslišanja po abecednem redu ter jih vroči komandi pristojnega vojnega okruga z listinami vred.
Za one invalide, ki so v invalidskih šolah, zavodih in bolnicah, izpolni zaslišanje uprava dotičnega zavoda ter ga vroči komandi vojnega okruga, v katerega območju je zavod.
Za osebe, ki bivajo v inozemstvu, izpokii zaslišanje diplomatski ali konzularni predstavnik naše države v inozemstvu.
Člen 3.
Komanda vojnega okruga, v katerega območju stanuje vojaška oseba, zaideva od one komande, kjer ima dotičnik domovinsko pravico, vse spise, ki se ga tičejo.
Pregled.
Sestava komisije za pregled.
Člen 4.
Splošni pregled v območju vsakega vojnega okruga opravi posebna pregledna komisija, ki jo sestavljajo:
1.	en višji častnik, ki je tudi predsednik komisije; 2. en nižji častnik; 3. en vojaški zdravnik; 4. dva predstavnika invalidske organizacije (ako je taka ustanovljena); en predstavnik ministrstva za socialno politiko, ki ga določi ministrstvo za socialno politiko, odnosno njegovi oblastni podrejeni organi izmed svojih uradnikov, če pa teh ni, sporazumno z ministrstvom za notranje zadeve, odnosno z njegovimi oblastnimi podrejenimi organi, izmed ostali!) državnih uradnikov; in 6. en civilni zdravnik, ki ga določi ministrstvo za narodno zdravje, odnosno njegovi oblasti podrejeni organi. V kraju, kjer posluje komisija, mora biti vedno prisoten predstavnik okrajnega (sreskega, kotarskoga) oblastva, ki pomaga komisiji izvrševati to uredbo.
Častnika in vojaškega zdravnika določi komandant dotične divizijske oblasti. Če jih ni. jih mora pravočasno zahtevati.
Komandant divizijske oblasti dodeli komisiji po tri pisarje, in po dva redova kot slugi.
Pregled se bo vršil izza dne 1. avgusta 1921.
Člen 5.
Za člane komisije se morajo odbrati samo častne in dostojne osebe, pri čemer je vpošte-vati tudi njih vedenje med sovražno okupacijo,
Člen 6.
Komisije za pregled invalidov so ambulantne. Pregled vrše v okrajnih (sreskih, kotarskih) mestih, po potrebi pa tudi izvun njih. Delovni spored komisije določi komandant vojnega okruga ter ga vroči komandantu divizijske oblasti v odobritev.
Pregled onih invalidov, ki so v invalidskih šolali, zavodih, bolnicah in sanatorijih, opravi komisija v zavodu samem.
Člen 7.
Komandant vojnega okruga zahteva takoj, ko stopi ta uredba v veljavo, od invalidske organizacije, če je ta ustanovljena, naj določi svoje predstavnike; tem vroči delovni spored komisije ter jih pozove, naj pridejo na določeni dan na komisijo kot njeni člani. Istotako obvesti tudi predstavnika ministrstva za socialno politiko in civilnega zdravnika. O imenovanju teh dveh poslednjih mora biti komanda pravočasno obveščena.
Komandant vojnega okruga obvesti posamezne občine (kotarske urade v Bosni in Hercegovini) v svojem območju o dnevu in kraju pregleda, da to na običajni način javijo vsem invalidom, ki morajo na določeni dan priti pred komisijo na pregled.
Invalide privedejo pred komisijo občinski odborniki, ki jih določi dotično občinsko pre'ü-stojništvo.
Člen 8.
Za težko bolne invalide, ki na določeni dan ne pridejo na zdravniški pregled, obvesti občina komisijo, da ne morejo priti na pregled, ter obenem navede vrsto njih bolezni.
težko pohabljenim siromašnim invalidom da občina na razpolago potrebna vozila, da pridejo pred pregledno komisijo.
Kdor ne pride pravočasno na pregled in ne opraviči izostanka niti v enem mesecu od dne, ko je poslovala komisija v njegovem kraju, temu se ustavi kredit za izplačevanje pokojnine in doklad do novega pregleda.
Člen 9.
Člani komisije, ki bi zaradi bolezni ali česa drugega ne mogli na komisijski pregled, morajo o tem pravočasno obvestiti predsednika, ki imenuje namestnika ali poskrbi zanj.
Člen 10.
Ko ugotovi predsednik komisije, da je vsa komisija zbrana, pozivlje invalide na pregled, pričenši z najtežjimi in vpoštevaje one, ki sa iz najdaljnejših krajev.
Člen 11.
Na podstavi aktov in izjave občinskih predstavnikov one občine, iz katere je invalid, se ugotovi identiteta onega, ki naj se pregledu.
Zoper onega, ki bi uporabil krivo listino, prišel pred dve različni komisiji ali si na drug kazniv način prizadeval doseči pravico do težavne pomoči, se postopa v zmislu člena 16. uredbe o začasni pomoči invalidom in rodb; nam padlih vojnikov z dne 14. februarja 1920.':
Člen 12.
Da se ugotovi, ali se more komu po členu L te uredbe priznati značaj vojnega invalida, se prečitajo vsi akti, ki se ga tičejo; vsi člani komisije pa imajo pravico do vprašanj, da se čim bolje pojasnijo način in okolnosti, v katerih je dotičnik dobil poškodbo ali bolezen ali se mu je ta poslabšala, in da se doženc, ali ni invalid sani kriv, daje dobil poškodbo ali bolezen ali da se mu je poslabšala.
Potem odločijo vsi člani komisije z večino glasov, ali je dotičnika smatrati za vojnega invalida.
O vseh, ki jih spozna pregledna komisija za sposobne, odnosno omejeno sposobne za vojaško službo, sestavlja pregledna komisija seznamek z vsemi podatki, potrebnimi za vojaško službo. Ko konča delo v enem kraju, jih pošlje pristojni komandi vojnega okruga zaradi porazdelitve za vojaško dolžnost po letih starosti, odnosno zaradi odmere vojnice (vojaške takse).
Potemtakem se. lahko kdo do izvestne stopnje spozna za invalida, obenem pa za sposobnega za izvestno vojaško službo.
Iz teh seznamkov mora biti razvidno, pri kateri vrsti orožja, odnosno pri kateri obliki topništva, je služil dotičnik.
Če pregledanee ni spoznan za vojnega invalida, Se izda pismena odločba po obrazcu HI., ki jo podpiše predsednik ter jo takoj priobči interesentu.
Člen 13.
Če komisija spozna, da ima pregledanee pogoje vojnega invalida po uredbi z dne 14 februarja 1920.. ga vojaški in civilni zdravnik natančno preiščetu in točno ugotovita vrsto, težo poškodbe in bolezni, uporabljajo vsa moderna sredstva in „Navodila za oceno onesposobljenosti pri invalidih“, ki jih je predpisalo ministrstvo za socialno politiko s svojo naredbo 1 br. 15.586 z dne 11. junija 1921.
V težkih in sumljivih primerih pošlje komisija invalida na opazovanje v bolnico ali zahteva mnenje od specialista, invalidu pa določi dan in kraj naknadnega pregleda.
Člen 14.
Diagnozo poškodbe ali bolezni in stopnjo nesposobnosti podpišeta oba komisijska zdravnika.
Ako bi se oba zdravnika ne strinjala o diagnozi in stopnji nesposobnosti, poda mlajši ločeno in obrazloženo mnenje, komisija pa pošlje
Uradni list pod štev. 124 iz leta 192L
ves preihnet specialistu, da odda svoje mnenje, na katerega podstavi komisija potem odloči.
Člen 15.
Izvid mora biti tako jasen in točen, da je mogoče na njega podstavi voditi kontrolo in vsak čas razvideti vrsto in stopnjo dotič-nikove nesposobnosti. Diagnozo je treba označiti z latinskimi termini, v oklepaju pa dodati prevod.
Člen 16.
Potem določi zdravniški kolegij na podstavi „navodil za oceno onesposobljenosti pri invalidih“ procent ivalidove splošne pridobitne nesposobnosti, pri čemer se ne vpošte-va, ako sc je po invalidovi osebni krivdi poslabšala.
Zdravniški kolegij tudi ugotovi, ali je nesposobnost stalna ali začasna; ako je začasna, določi, koliko časa utegne trajati poškodba ali bolezen.
Čelokupna komisija določi potem z večino glasov, ali je mogoče ugotovljeni procent zaradi posebnih razmer, zlasti pa zaradi invalidove višje starosti in s tem združene težkoče za izučbo novega poklica povišati za Hižnjo višjo stopnjo, odnosno ali se sme določiti onemu, ki bi mu pb „navodilu za oceno onesposobljenosti pri invalidih“ ne pripadal invalidski značaj, najnižja za to potrebna stopnja (20%).
Komisija razpravlja in odloča tajno.
Ustno priobči invalidu odločbo komisije o stopnji njegove splošne pridobitne nesposobnosti predsednik vpričo vseh članov komisije.
Člen 17.
Za vse one. ki jih iz kakršnegakoli vzroka ni bilo mogoče pregledati pri splošnem pregledu, določi komisija dan, ko se izvrši njih pregled, v naslednjem kraju, kjer bo poslovala komisija, ali, če je za invalida bolje, v kraju vojnega okruga; obenem mu določi dan, kdaj mora priti pred komisijo.
Člen 18.
Invalide, ki bivajo v inozemstvu iti so naši državljani, pošilja diplomatski ali konzularni predstavnik naše države v inozemstvu zaradi ocene njih pridobitne nesposobnosti k zdravnikom, ki jih določi sam, ter vroči zdravniški izvid z zaslišanjem vred komandi vojnega okruga, kamor je invalid pristojen, domovinsko pregledna komisija pa odloči na podstavi teh spisov o dotičnikovi vojaški in civilni sposobnosti.
Člen 19.
Komisija vpisuje vse izvide in odločbe v „invalidski list“ (glej obrazec 11.) v dveh izvodih.
En izvod (unikat) dobiva domovinsko pristojna komanda vojnega okruga, duplikat pa se vroča predstavniku ministrstva za socialno politiko v dotičnem okrugu.
Eventualne popravke v „invalidskem listu“ izvršuje predsednik sam vpričo vseh ostalih članov komisije ter poveri popravek s svojim podpisom.
Vsak član komisije ima pravico zahtevati, da se v „invalidski list“ vpiši njegovo obrazložene ločeno mnenje.
Člen 20.
Na podstavi „invalidskega lista“ sestavi komisija „invalidsko izpričevalo“ po obrazcu IV. ter ga takoj izroči invalidu. S tem izpriče-valom se javi invalid pri svoji občini, da ga vpiše v seznamek svojih invalidov.
Člen 21.
Za one, ki jih je spoznala komisija za začasne invalide, se sestavi namesto „invalidskega izpričevala“ „začasna objava“ po obrazcu V. in postopa se po predpisih člena 20.
Ta objava se odvzame invalidu, ako se pozneje spozna za stalnega invalida, in namesto nje se mu izda invalidsko izpričevalo.
Člen 22.
O poslovanju vodi komisija kot poslovni dnevnik poseben seznamek vseh pregledan-cev s kratkim izpiskom iz »invalidskega lista«
po obrazcu VII.
Člen 23.
Vsi akti in podatki, ki se tičejo posameznega invalida, se pošiljajo v hranjenje invalidovi komandi domovinskega vojnega okruga (komandi rojstnega kraja), ki vodi kartoteško evidenco vseh invalidov iz svojega območja.
Člen 24.
Za one invalide, ki imajo domovinstvo izvun naše kraljevine, se hranijo vsi akti in podatki pri komandi vojnega okruga, v katerega območju biva invalid stalno ob času pregleda.
člen 25.
Kartoteško evidenco vodi za invalide iz svojega območja tudi predstavnik ministrstva za socialno politiko, ki hrani pri sebi „invalidski ist“ (duplikat) in občinsko zaslišanje za vsakega posameznega invalida. Evidenca pri vojnem okrugu in pri predstavniku ministrstva za socialno politiko se vodi ločeno:
1.	za stalne invalide,
2.	za začasne invalide in
J. za one osebe, ki jim komisija ni priznala značaja vojnih invalidov.
Za abecedni red v sistemu kartoteke je .merodajen priimek invalidov.
Člen 26.
Vsaka občina vodi evidenco onih invalidov. ki žive v njenem območju, ter obvešča, ako kateri izmed njih umrje, o tem predstavnika ministrstva za socialno politiko.
Ako se invalid priseli v drugo občino, se mora odjaviti v stari in prijaviti v novi obči nt. Le-ta obvesti o preselitvi predstavnika ministrstva za socialno politiko, ta pa komando domovinskega vojnega okruga in finančna obiastva zaradi prejemanja pokojnine in doklade.
Člen 27.
Zoper odločbo komisije ima invalid pravico pritožbe na superrevizijsko komisijo v osmih dneh od dne, ko prejme odločbo.
Invalid ima pravico pritožbe:
1.	če se ie materialno prekršil zakon;
2.	zoper zdravniško diagnozo; in
3.	zoper določeni procent nesposobnosti za splošno pridobivanje.
Pritožba se vroči komandi vojnega okru-ga> v katerega območju se je pregled izvrš'b neposredno ali po pošti.
Ako izjavi invalid ob priobčitvi, da je z •odločbo zadovoljen, postane ta takoj izvršna, kar se mora ugotoviti na „invalidskem listu“, in invalidu se tedaj takoj izda invalidsko izpričevalo, odnosno začasna objava.
Drugače pa izda komisija invalidu samo potrdilo, da je bil na pregledu, ter označi v njem diagnozo in procent onesposobljenosti.
Ako invalid v osmih dneh ne vloži pritožbe. postane odločba komisije izvršna in pristojni vojni okrug izda invalidsko izpričevalo, odnosno začasno objavo.
Člen 28.
Superrevizijsko komisijo tvori redna divizijska superrevizijska komisija, v katere območju se je pregled vršil: vanjo spadajo še-
1.	dva predstavnika invalidske organizacije. ako je ustanovljena;
2.	en uradnik kot predstavnik ministrstva za socialno politiko, ki ga določa za Srbijo in Prsio goro ministrstvo za socialno politiko, za druge pokrajine pa invalidski odseki poverjeništva za socialno skrbstvo, odnosno invalidski odsek ministrstva za socialno politiko v Novem Sadu.
Da izda superret izijska komisija odločbo, ujorabja vsa sredstva moderne znanosti in zahteva mnenje strokovnjakov, odnosno pošlje invalida na opazovanje v bolnico.
Člen 29.
Ko komanda vojnega okruga prejme pritožbo, zahteva takoj od domovinskega okruga vse akte, ki se nanašajo na dotičnega inva •lida, ter jih s pritožbo in invalidskim listom vred vroči superrevizijski komisiji t pristojno Postopanje.
Člen 30.
Ko superrevizijska komisija razmotri predmet, določi, ali se more odločiti o pritožbi na podstavi aktov samih, ali pa je treba, da pride invalid osebno prednjo. V prvem pri
ineru izda odločbo takoj, v drugem pa pozove invalida, naj pride oseono prednjo, 'er mu določi dan in k gaj sape: revizije, pri čemer mu je puščati zadosten rok.
Ako invalid ne pride na suporrevizijo, izreče komisija odiočbo v njegovi odsotnosti.
Člen 31.
Superrevizijska komisija potrjuje al. iz-preminja odločbe prvostopne komisije ter vodi po pot tebi potrebna poizvedovanja čo izpremeni odločbo, izda invalidi . s:-nerrev tzijske izpričevalo“.
Če se vloži pritožna r per odiočbo prve konn.Mje.
a) glede diagnoze, pregleda superrevizijska komisija invalida iznova, odloči o vrsti in teži njegove poškodbe ali bolezni ter ugotovi stopnjo nesposobnosti; bi glede prisojene stopnje invalidnosti odloči superrevizijska komisija na podstavi aktov.
Člen 32.
Zoper odločbo superrevizijske komisije ni nobene nadaljnje pritožbe (priziva). Če je biia odločba izrečena v odsotnosti invalidovi, ta pa dokaže, da je bil iz utemeljenih razlogov zadržan priti, o čemer odloča superrevizijska komisija, vzame komisija iznova v pretres njegov predmet v roku enega meseca.
Člen 33.
Odškodnina članom neuradnikom prvostopne komisije znaša 50 din., zdravnikom (uradnikom in neuradnikom) prvostopne komisije in superrevizijske komisije 100 din. na dan ter zadeva za civilne ministrstvo za socialno politiko, za vojaške pa ministrstvo za vojno in mornarnico. Ministrstvo za socialno politiko doplačuje onim vojaškim zdravnikom. kateiim po vojaških predpisih ne pripada dnevnica 100 dinarjev, razliko med vsoto, ki jim pripada po vojaških predpisih, in zneskom .100 dinarjev.
člani prvostopne in superrevizijske komisije, ki niso državni uradniki, imajo pravico do odškodnine.
Glede povračila stroškov veljajo za člane uradnike veljavni zakoni in veljavne uredbe o povračilu stroškov za službena potovanja ter zadevajo za vojaške ministrstvo za vojno in mornarico, za civilne pa ministrstvo za socialno politiko.
Člani superrevizijske komisije prejemajo od predmeta 10 dinarjev, a največ 100 dinarjev na dan.
Zdravnikom specialistom, od katerih se zahteva mnenje, določa nagrado ministrstvo za socialno politiko, odnosno njegovi podrejeni oblastni organi, na predlog komisije, ki je zahtevala mnenje.
Za prenos stvari komisije in vožnjo pisarjev, in vojakov uporablja komisija vozila, ki se plačujejo iz kredita, določenega v ta namen; zato dobiva predsednik potrebno vsoto denarja, izdatke pa izkazuje s priznanicami onih, ki so prevažali te stvari.
Člen 34.
Vsi oni. ki potujejo na zdravniški pregled, imajo pravico do brezplačne vožnje z ladjo, po železnici in z državnim avtomobilom, kjer jih je kaj, za odhod in povratek. V ta namen jim izda občina potno objavo po obrazcu IX.
Nh dan pregleda dobivajo invalidi od komand*. vojnega okruga ono denarno hrano, ki jo dobivajo vojaki dotične, odnosno najbližje garnizije.
ObčDa preskrbi po možnosti prenočišče. Občina tudi poskrbi, da bo v kraju pregleda zadosti hrane, ki si jo nabavijo invalidi.
Invalidi, ki potujejo na superrevizijo, imajo pravico do zgoraj navedenih ugodnosti samo, ako jih je pozvala superevizijska komisija.
Vožnja in denarna hrana pregledanih invalidov zadeva proračun ministrstva za socialno politiko, odnosno njegovih podrejenih oblastnih organov.
Člen 35.
Invalidi in invalidi dobrovoljci Srbije in Črne gore, ki imajo po zakonu o podpori vojnih invalidov iz leta 1914. pravico do popolne invalidnine, jo pridržujejo na ta način, da se jim priznava procent podpore 100%, ne glede na njih telesno nesposobnost.
Ko stopi ta uredba v veljavo, prestanejo veljati členi 14. in 23. zakona o podpori vojnih invalidov iz leta 1878. in člen 3. uredbe o-začasni pomoči invalidom z dne 14. februarja 1920., nadalje vsi predpisi, ki nasprotujejo določilom te uredbe.
člen 36.
Po tej uredbi se vrši tudi pregled onih oseb. ki postanejo po splošnem pregledu invalidi, izvrševaje vojaško dolžnost, toda njih pregled se izvršuje samo pri komandah vojnih okrugov.
Člen 37.
Izvrševanje te uredbe se poverja ministru za socialno politiko in ministru za vojno m mornarico.
Člen 38.
Ta uredba stopi v veljavo z dnem, ko se razglasi v „Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca“.
V Beogradu, dne 27. junija 1921.;
I. br. 15..580.
Aleksander s. r.
Minister za socialno politiko: dr. V. Kukovec s. r.
Minister za vojno in mornarico: general Štev. S. Hadžič s. r.
Društveni vrstnik.
Zaslišanje invalidov Vse one vojaške osebe, ki mislijo da imajo pravico biti proglašene vojnim odnosno vojaškim invalidom, opozarjamo. da se v lastnem interesu nemudoma zglasijo pri svojih pristojnih občinskih uradih v svrho zaslišanja v smislu spredaj navedene uredbe. Invalidski odsek ozir. komande vojnih okrugov so že razposlale na vse občine tiskovine z navodili za zaslišanje. Občine morajo to na običajni način razglasiti in to delo čimpreje izvršiti. Priiaviti se morajo vsi. tudi oni. ki še niso bili nadpregiedani. Priporočamo, da oni invalidi ki imajo čas. pomagajo tovarišem in občinam pri tern za nas zelo važnem in nujnem delu. bodisi z nasvetom, opominjanjem ali na drug način.
Službe za invalide, invalidski odsek v I jubljani potrebuje za takojšnji nastop več pisarniških pomočnikov. Vojni invalidi, ki so po svoji izobrazbi in vedenju kvalificirani za tako službo, nai takoi vpošljeio potom centrale ali neposredno na imenovani odsek nekolekovane prošnje. V prošnji se mora navesti sledeče podatke. podprte s prilogami ali prepisi: ime. % invalidnosti, domovinsko pristojnost, sedanje bivališče (natančen naslov), če ie oženjen ali samec, sedanii poklic in podatke o prediz-obraizbi. — V Uradnem listu št. 114 t. 1. je raz-p sanp mesto uradnega sluge, ki je izrecno pridržano vojnim invalidom. Prošnje se morajo vložiti do 15. oktobra.
Sprejem invalidov v pouk na raznih šolah
v Slovenil. Pokrajinska vlada za Slovenijo, oddelek za socijalno skrbstvo, invalidski odsek bo spreie! v svojo oskrbo večje število siromašnih invalidov, ki bi želeli obiskovati ra-• ;:ne šole v Sloveniji. V poštev bi prišle v prvi vrsti tele šole; Tehniška srednja šola (poprej Obrtna šola) v Ljubljani. Državna trgovska šola v Ljubljani. Vinarska in sadiarska šola v Mariboru. Rudarska šola v Celju, Meščanska šola v Celju. Orglarski .šoli v Ljubljani in v Celju itd. Invalidi, ki bi želeli obiskovati ome-niene šole in so zato fizično in po predizobraz-bi sposobni, nai pošljejo tozadevne prošnje z vsemi potrebnimi prilogami in izvidom nad-pregleda Pokrajinski upravi za Slovenijo, oddelek za socialno skrbstvo, i n v a 1 i d s k i odsek takoj, najpozneje pa do 1. septembra t. 1. — Invalidi, ki žele obiskovati Tehniško siednio šolo v Ljubljani, se opozarjajo na razglas ravnateljstva omenjene šole v Uradnem hstu št. 93 od 8. avgusta t. 1. Pogoji za sprejem učencev v Vinarsko in sadjarsko šolo v Mariboru so objavljeni v listu »Kmetovalec« št. 13 od 15. julija t. 1. Za sprejem v Rudarsko šolo v Celju se zahteva fizična sposobnost za vsako delo pod zemljo in da ie dotičnik bil zaposlen kot rudar 4 leta. Vsi obiskovalci šole bodo za ves čas noduka v oskrbi invalidskega
odseka, in sicer: invalidi v šolah v Ljubljani ali Celju bodo v staležu Invalidskih domov v Liubljani ali Celju: invalidom v drugih šolali na se bo izplačeval vsakokratni menažni relu-tum kot podpora za oskrbo, če niso v ostrkbi tamošnjih šol oziroma zavodov, katere stroške krije invalidski odsek. Ker so sredstva, s katerimi razpolaga invalidski odsek zelo skromna. se bodo sprejeli v brezplačno oskrbo za časa šolanja le invalidi z najmanj ,50% dela-nezmožnosti. ki so sami kakor tudi njihovi starši brez vsakih sredstev, kar morajo dokazati z ubožnim spričevalom.
Invalidi kateu žele priti pred posvetovalno komisijo nai pošljejo tozadevne prošnje (nekolekovane) pa invalidski odsek v Ljubljani :Št. Peterska vojašnica). Ta odsek bo potem poslal prosilcem pozivnice in potni list za \ ožnjo.
Načrt invalidskega zakona. Ministrska komierenca za pretres invalidskega zakona, ki ga ie izdelalo ministrstvo za socialno politiko, ie začela svoje delo. Na konfernei so zastopane vse invalidske organizacije in zainteresirana ministrstva. Med drugim predvideva načrt invalidskega zakona, da se vse glavne tobačne zaloge in trafike oddajo izključno le invalidskim organizacijam, invalidom in vojnim vdovam. Naravnost neverjetna se nam zdi vest. da bi »Udruženje ratnih invalida«, ki se ie ves čas potegovalo za prodajo vseh predmetov monopolske uprave, kar naenkrat odstopilo od svojih prvotnih žalitev, kakor so to irotročali nekateri listi. Za Slovenijo se udeležujeta te konference tovariša Turk iti Meznarič. Poslana sta bila v Beograd dne 18. t. m.
0	poteku in zaključku konference sledi natančno poročilo v prihodnji številki.
Vse podružnice in poverjeništva, katerim .‘.mo poslali po 5 izvodov »Ratnega invalida«, se naprošajo, da pošljejo po 10 K. da odpošljemo upravništvu v Belgrad. Te izvode smo poslali le radi tega ker ie v tisti številki priobčeno natančno poročilo o konferenci glede udruženja. Centrala.
Volitve občinskih agrarnih odborov. Po
odločbi ministrstva za agrarno reformo so vsa agrarna zastopstva v Sloveniji razpuščena. Do
1	onštituiranja novih občinskih agrarnih odborov delujejo stari odbori. Nove volitve. občinskih 'agrarnih odborov se bodo vršile po naredbi ministrstva za agrarno reformo z dne L februarja 1920 ter se razpišejo takoj po izvršitvi priprav. (Uradni list št. 113). Invalide, posebno poverjeništva in podružnice opozarjamo na to odredbo in priporočamo, da pravočasno prijavijo svoje zastopnike na agrarno direkcijo v Ljubljani.
V nedeljo, dne 2. t. m. se vrši izvanredni občni zbor za jHKlružnico Gušlani. Za centralo se udeleži kot delegat tov. Ušan.
Tovariši, tovarišice, širite in vzbujajte misel ujedinjenja, prirejajte sestanke, poročajte našemu glasjlu. nabirajte naročnike in zbirajte za tiskovni sklad. — Cenralni odbor.
Ustanovni občni zbor v Žbeh in Rovtah.
V nedeljo 25. pr. m. se je vršil ustanovni občni zbor podružnice v Zireh. Zborovanje, ki ga je vodil zastopnik centrale tov. Ušan. se je vršilo v gostilni Al. Gostiša in je poteklo v polnem redu po določenem dnevnem redu. Vkljub temu. da invalidi in vojne vdove niso bili zadostno in pravočasno obveščeni, je bila udeležba mnogoštevilna. Navzoči so pokazali veliko zanimanju za organizacijo in še posebno za svoje glasilo. Že istj dan se ie priglasilo čez 100 članov in članic, katerih število pa bo naraslo čez 400. 2. oktobra se vrši tamkaj sestanek za vpisovanje novili članov in članic. Popoldne 25. pr. m. je imenovani zastopnik sklical ob 3. popoldne zaupni sestanek vojnih invalidov. vdov in sirot v Rovtah v gostilni tov. Ign. Kunca za Rovte in okolico. Sestanka se je i deležilo prav obilno število tovarišev in tovarišic in so vsi brez izjeme pristopili k organizaciji. Posebna zahvala gre za ta uspeli sestanek tov. Kuncu, ki je neumorno in požrtvovalno vse potrebno pripravil. Za podružnico v Z ir eh se te izvolil sledeči odbor: predsednik Poženel Ivan. pod pred. Oblak Anton, tajnik Tavčar Jakob, blagajnik Oruden Franc, kot namestnika(ce) Majnik Julija. Šubic Lovro, od-
lorniki(ce): Šubic Iv.. Šubic Tine. Jereb Terezija in Fortuna Jakob. - Za Rovte se ie izvolilo začasno zastopstvo, in sicer tovariši: Kunc Ignacij. Šemrov Matija, Vogrič Jakob !n Neveda Blaž. - Centrala.
Dolžnost vsakega člana in članice Je, da čita svoje glasilo in zbira naročnike. Podpirajte tiskovni sklad.
Dopisi.
Jesenice. Uredba o spremembah in dopolni tvali »uredbe o začasni pomoči invalidom in rodbinam v vojni padlih voinikov« ie bila objavljena v Uradnem listu št. 47 z dne 4. maja t. 1. Invalidi in vdove industrijskega okoliša Jesenice. kjer vlada gotovo večje pomanjkanje kot kic drugod v Sloveniti smo se oddahnili, češ vendarle bo nekaj, dasiravno še mnogo premalo. Čakali smo in dočakali prvi junij, iuhj :td. do 1. oktobra ali še vedno nič. Koncem junija smo čitali opomine invalidskega oddelka v dnevnem časopisju, naj se ne vlagajo prošnje na soc. skrbstvo, ker se s tem stvar le zavlačuje. Istočasno je invalidski oddelek obetal, da bo že do konca julija sleherni invalid in vdova dobil izplačane dodatke po novi uredbi. Zapisani so v večni minulosti ne samo julij, temveč tudi že avgust in september in nam se dozdeva, da bi naši zaščitniki tudi nas vojne žrtve najrajši videli v raju večnosti. V ti. naši domnevi nas podkrepi brezobzirno zavlačevanje izplačil oziroma nakazovanja dodatkov pri invalidskem odseku. V št. 214. »Slovenca« smo čitali uradno pojasnilo na pritožbe vojnih vdov. v št. 213. istega lista, da se je začelo nakazovati dodatke že 8. junija t. L in da se je do 21. sept. izdalo že 4000 nakazil. Torej v 3 mesecih in pol 4000. Če pomislimo, da je v Sloveniji približno 15.000 invalidov in bržkone enako, ali celo še večje število drugih vojnih žrtev, smemo računati, da bo zadnje nakazilo izstavljeno še le čez 2 leti. Vojne žrtve nestrpno čakajo na ta izplačila, posebno na vojne \dove. ki že leto dni preiemajo le beraško pokojnino brez drag. dokiail Šola ie pričela, draginja raste, zima ;e že na vratih, otroci ''osi in na pol oblečeni, podpore pa niti one. ki je po zakonski uredbi odmerjena, od nikoder. Zganite se gospodje, ne napenjajte strune potrpežljivosti in ne prisilite bede. da nastopi z silo nevarnega hudournika na dan. (I. V.)
(On. ur.) Ta opomin in upravičen klic ni osamljen, skoroda cela Slovenija prinaša to pritožbo, vprašamo samo ali se merodajna oblast dovoli resno zaveda usodnega pomena še nadaljnega zavlačevanja. Opozarjamo še pred polnočio.
Maribor:	Na naslov okr. fin. ravnatelj-
stva v Mariboru. Kdaj misli okr. fin. ravnateljstvo rešiti prošnje za podelitev tobačnih tra-f k. ki so bile v smislu razpisa vložene že 4. maja t. 1. Po netili mesecih si kot prosilci do-voljuiemo staviti to vprašanje, ker jamščina. ki jo ie vložilo 8 prosilcev in prosilk po 2500 K vsaki, ie tudi glavnica, ki za nas reveže že nekai pomeni. Koliko časa se nas misli še pitati z izgovori na inv. odsek in obratno? — Prizadeti prosilci
Poveljstvo V orožniške brigade v Lnib-Pani opozarjamo na poročilo v »Marburger Zeitung« št 209 z dne 17. sept. t. 1, o zlostavljanju vojn. inv. Hölblinga px» orožniku Tropu od Marenberške orožn. nostaje ter zahtevamo, da se ta kričeč slučaj uradno jireišče in krivca kaznuje. -• Centrala.
Cvetkovci pri Vel. nedelji. Naša )>odruž-mca bode v kratkem obhajala obletnico svoje ustanovitve. Pomagala je neštetim članom, da so prišli do svojih pravic. Posegla je vmes tudi pri agrarni reformi da so invalidi dobili potrebno zemljo v zakup. Za predsednika, podpredsednika m tajnika obč. agrarnega odbora so bili izvoljeni invalidi. V občinskem odboru sedi 6 invalidov, pravijo celo. da sta dva invalida. katera imata »ptičje ime«, diktirala žu-nana? Kakor vsaka žival, tako ima tudi naša nodiružoica mnogo sovražnikov. Prihodnjič več o zmaju ali «lintveriu«. kateri hoče požreti vse cvetkovske invalide.
Najnovejše vesti.
Razglas o ofertalut licitaciji tobačnih zalog. Št. 5553/21.	(Ur. 1. št. 117.)
Direkcija tobačne tvornice v Ljubljani v svojstvu pokrajinske monopolske direkcije objavlja po nalogu uprave državnih monopolov v Beogradu z dne 15. septembra 1921. Pr. br. 22 948. nastopni razglas:
Na podstavi odloka upravnega odbora samostalne monopolske uprave z dne 4. avgusta t. L. M. br. 13.526, in z dne 2. septembra t. L, M. br. 15.601, in odobritve gospoda ministra za finance z dne 10. septembra t. L. št. 5877, objavlja uprava državnih monopolov, da bo dne 20. oktobra t. L ofertalna licitacija, na kateri se bodo oddajala v najem pravica prodaje tobačnih izdelkov na debelo (tobačne zaloge) pc okirugih. županijah in prodajnih okoliših v vsej kraljevini za dobo dveh let. t. i. od dne L januarja 1922 do vštetega dne 31. decembra 1923.
Ponudbe, ki se javno otvorijo dne 20. oktobra t. I. ob enajstih, se do tega dne lahko vio-že. in sicer-
L za Srbijo v starih mejah in za Vojvodine (Banat. Bačko in Baranjo) v sejnici upravnega odbora uprave državnih monopolov v Beogradu:
2.	za Bosno in Hercegovino in Crno goro v pisarni direkcije tobačne režije v Sarajevu:
3.	za Hrvatsko in Slavonijo v pisarni tobačne tvornice v Zagrebu:
4.	za Slovenijo v pisarni tobačne tvornice v Ljubljani: in
5.	za Dalmacijo v pisarni tobačne režije v Splitu.
Ponudbe, vložene, odnosno izročene po tem roku, se ne bodo vpoštevale.
Kavcije se polaga 5% od letne (porabe, označene v licitacijskih pogojih, pri blagajnah zgoraj imenovanih oblastev. ki sprejemajo kavcije do vštetega dne 19. oktobra, ponudbe pa do vštetega dne 20ega oktobra 1921. ob enajstih.
Pogoji z golicami za ponudbe vred se dobivajo v vseli gorenjih pisarnah, kjer se izročajo ponudbe, v Srbiji in Vojvodini pa pri vseh monopolu ih n adzo rniš t vih.
Pokrajinska monopolska direkcija v Ljubljani,
dne 20. septembra 1921.
Mandelj s. r.
Z ozčront na zgornji razglas je centrala sklenila v seii 29. sein., da po deputaciji intervenira ori načelstvu inv. odseka in pri pokr. monopolski direkciji. O nadaljnih ukrepih bomo takoj pismeno obvestili vsa poverjeništva in podružnice. V svrho skupnega in enotnega postopanja v ti zadevi priobčimo potrebna navodila tudi v dnevnem časopisju.
V	isti seji se je nadalje sklenilo, da se s orihodnim tednom razpošlje vsem poverjeništvom in podružnicam že izdelani društveni poslovnik.
Nadalje sporočamo, da sta bila izvoljena kot zastopnik;) za suiperrevizijsko komisijo v I »ubijani tovariša- Joško Mirtič in Slavko ^'sana.____________________________________
USTNICA UREDNIŠTVA IN UPRAVNlSTVA
V	prihodnji številki bomo objavili vse Posedaj nabrane prostovoljne prispevke za tiskovni sklad.
Vsa poverjeništva in podružnice prosimo, da pridno nabirajo naročnike in redno vpoši-Ijajo njih naslove na upravništvo lista.
Današnja številka se ie odposlala vsem t rijavlienim naročnikom na njih naslov, razen tega pa tudi na poverjeništva in podružnice po nekoliko izvodov za razprodajo novim naročnikom.
Poverjeništva in podružnice, ki niso še razprodale vsili izvodov 1. številke prosimo, da jih hranijo za eventuelno potrebo novim naročnikom.
Trafikantom in trafikantinjam. ki so naši člani in bi želeli prodajati naš list. ne moremo v začetku dajati prodajnih odstotkov sicer pa smatramo, za dolžnost vsakega člana in čla-nice. da prodaja brezplačno.__________________
Odgovorni urednik:
Berglez Srečko.
Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani.