Poštnina plačana v gotovini
tena posamezne št. 1*50 Din
Št. 22.
W
V Ljubljani, dne 10. avgusta 1928.
X leto.
NAS GLAS
Glasilo Zveze državnih nameščencev za Slovenijo v Ljubljani.
„NAS GLAS“ izide vsakega desetega dvajsetega in zadnjega v mesecu.
Celoletna naročnina...........................Din 40'—
Polletna naročnina................................ 20'—
Četrtletna naročnina..........................„ 10"-
Za inozemstvo je dodati poštnino. • " Oglasi po ceniku. - ■ ■
Uredništvo: Ljubljana, Bohoričeva ulica štev. 12. — Upravništvo: Ljubljana, Vodnikov trg štev. 5/1. — Poštni ček. rač. štev. 11.407.
Uradništvo in država.
Uraldlnik služi skupnosti, ne stranki ali nekim strankam (političnim). Že po tem principu je ugotovljeno razmerje državnih nameščencev do države in obratno.
Državni nameščenec je imenovan z državnim pismom. Organizirana volja sploš-no-siti, ki jo reprezentirata vlada in Narodna skupščina, določuje temeljne smernice državnim nameščncem z zakonom. Državni nalmeščenec je plačan z davnimi sredstvi, ki jih prispeva splošnost, je zato reprezentant državne moči in sile, mjen izvršilni organ in zaupnik, branilec pravice nasploh.
Vsesplošno zaupanje 'ljudstva v državo in spoštovanje državne moči in sile je državotvorna potreba, ki temelji v zaupanju javnosti do državnih nameščencev. Ljudstvo pa zaupa in se zanaša samo na tisto uradništvo, ki je kar najstrožje nevtralno do vseh političnih strank in stanovskih razredov, ki ne glede na osebne koristi nepodkupljivo, in zvesto izpolnjuje svoje dolžnosti. To pa je mogoče samo tedaj, kadar <se ga javnopravno namesti, kadar je iz javnih sredstev zadostno plačan in sta on in njegova družina zavarovana za slučaj onemoglosti ali smrti, vse to pa nepreMicljivo, da zamore s poudarkom tudi zastopati pravico in voljo sploSnosti. Veljava teh temeljnih pojlrnov je državna potreba. Uradnik ni delojemalec v smislu zasebnega delavskega prava, kajti on je bil nameščen s posebnim visočanstvenim pismom države in njegovo službeno razmerje ni ugotovljeno s posebnim dogovorom, temveč z zakonom. Ni prodal svojega dela, kajti stavlja državi na razpoilago vso svojo osebo, vse svoje znanje, roko in srce in država mu javnopravno garantira za /trajno eksistenco. Njegova in eksistenca države sta identični. Kot zastopnik splošnosti mora uradovati ne-priistrartsko in lastni njegovi interesi ali celo lastno strankarsko pripaldtiištvo se mora brezpogojno ukloniti.
Raz teh vidikov veljaj za uradniške organizacije osnovni zakon o strogi strankarsko politični nepristranosti; je pa tudi poziv na vse poklicno uradništvo, da se združi, ne oziraje se na zasebno politično (strankarsko) mišljenje ali svetovno na’ziranlje. Taka združitev je najlepše jamstvo za zaupanje ljudstva do uradništva.
Notranja vez z državo je naplemenitejša naloga državnih nameščencev. Samo po sebi razumljiv korelat za to pa je tudi vez države z državnimi nameščenci.
Žalibog pa je ta pravkar imenovana druga veza rahla, da, bila je že večkrat pretrgana. Že opetovano smo očitali to dejstvo, ugotavljamo samo, da se državni 'nameščenci — vsaj pri nas — prav dobro zavedajo svojih dolžnosti. Kdor pa se česa zaveda, telita in presoja ostro ter neizprosno!!
Administrativna organizacija v Nemčiji.
'V javnosti se pogosto delajo opombe na račun naše uprave in upravne ureditve, ki s svojo kompliciranostjo v veliki meri otež-koča hitro in pravilno poslovanje. Razen tega se podčrtava še kot ena slabih strani ta, da predstavlja ta ureditev s svojo razčlenje-
nostjo za državni iiškus breme, ki občutno , I /povečava efekt današnje gospodarske krize. | j Ni naš namen braniti našo upravno ureditev I j pred temi opazkami, ki brez dvoma niso ] j brez podlage; pač pa hočemo povedati, da i v tem pogledu ne delamo izjeme. Nasprot- j no; so države, ki so v tem pogledu brez- j dVomno na mnogo slabšem položaju. Za do- j j kaz naj navedemo Nemčijo. Prj nas je zna- j na Nemčija kot organizirana in organizator- | ska dežela in velja za vzor in personifikacijo i urejenosti. Toda baš ta organizirana dežela i s polnim organizacijskim smislom nam nudi j sliko takšnih upravnih anahronizmov, kakršnih — lahko se pohvalimo — v naši upravi vendarle ni v toliki meri.
/Po weimarski ustavi se je moglo pričakovati, da bo Nemčija pometla stari birokratski sistem Iz časov Bismarcka in Viljema II. in da si bo prizadevala, da stare upravne meje posameznih pokrajin popolnoma izbriše. To ,pa se ni zgodilo. Predvojna I imperijalistična upravna ureditev se je ob-I držala v vseh svojih slabih oblikah in z vse-I m'i nedostatki tudi v republikanski Nemčiji.
To stanje je dalo povod nemškemu javnemu mnenju, da daje potom tiska in javne kritike duška svojemu nezadovoljstvu. Začenja se boj za upravno unifikacijo rajha. Tega boja se udeležujejo vsi družabni, sloji in politične stranke najraznovrstnejših programov.
Ni odveč, ako tu v kratkih potezah razložimo članek pariškega »Tempsa« z dne 6. januarja t. L, 'ki je podprt z dokazi. Po tem članku boj, ki se vodi za unifikacijo Nemčije, ni najnovejšega datuma, marveč se javlja že razmeroma dolgo časa pri levičarjih, posebno Pa pri demokratih, ki zahtevajo, da se potom reform stvori iz Nemčije enotna država v upravnem smislu. Ta zahteva je imela sicer bolj teoretičen značaj in je ostala brez praktičnih rezultatov.
iKonkretnejšo obliko dobiva boi šele po zelo ostri kritiki pruskega finančnega ministra, ki ji z vso močjo svojega talenta sledi ßtegerwald 's tem, da alarmira nemško javno mnenje proti zlorabam-, ki jih povzroča kaotično stanje nemške uprave. Nek ugleden parlamentarec, vpliven član proračunske komisije, priobčuje v listu »‘Germania* celo študijo o upravnih Izdatkih Prusije, ki jih primerja z izdatki, ki jih rabijo v isto svrho posamezne manjše nemške državice. Iz njegovih, brezdvomno točno opisanih primerov rezultira neizogibna potreba po čim prejšnji izvedbi upravnih reform. Argumentacije prvobojevnikov za nemško unifikacijo so tako tehtne, da se jim niso mogli z uspehom upirati niti tisti družabni irazredi, ki se lahko smatrajo za predstavnike in nositelje starega režima. Niso samo liberalnejše politične grupacije postale pristaš reformističnega gibanja; ž njimi so se našli na istem terenu celo tudi predstavniki velike nemške industrije, kakor tudi populisti in na-cijonalci, stebri cesarstva iz časov Viljema H.
Gre za organizacijo irajha, ki je pravcato nasprotje zdravemu razumu in 'ki- je takore-koč fenomenalen pojav v političnem življenju Nemčije.
Pasji dnevi.
»Prijatelj, prosim te, napiši mi za naš list gtoso.<
-»-Gloso?« Obrisal si je potno četo, snel naočnike im -me pozorno pogledal-.
»Gitoso! Ljubi m-oj, kaj ti je? V dobi kislih kumaric, v pasjih dneh — še gloso! IKaj ne vohaš, ne čutiš, kako diši po vsem -ozračju po pasje in po kislem? -Oziri se po svetu! -Pametni ljudje se kopljejo in solnči-jo, glosa pa je -dieto- kislih, legalnih -zastopnikov naroda v Beogradu in v Zagrebu.«
»Ti si popadljiv, prijatelj!«
»-Popadljiv, da v teh pasjih dneh! Boj se stekline, ki -prihaja od doli gori.«
Fiča.
Kakor smo že -poprej rekli, imajo po weimarski ustavi kakor tudi pred to ustavo nemške države in državice svoje stare politične in upravne meje. Ustavne izpremem-be ne zadevajo niti najmanj notranje upravne -razdelitve rajha. Nemčija se nikakor ’ ni iz-premenila glede svoje notranje ureditve, ki jo je podedovala iz preteklosti, izvzemši glede dinastij, ki jih je republika v letu 1918 izbrisala. Notranja razdelitev je ostala iz leta 1866. S to razdelitvijo so stvor jene bizarne in za nas zelo težko -razumljive teritorialne oblike -posameznih pokrajin. V sestav posameznih državic -pridejo tudi gotovi manjši teritoriji v obliki oaz. Tak primer nam nudi Prusija, ki ima med Virtemberško in Baden-sko na- obali Kostniškoga jezera neko ozemlje, ki je geografično popolnoma ločeno od ostalih oblasti Prusije.
Vseh osemnajst nemških držav in državic, tvoreč celotni »rajh«, je v upravnem smislu popolnoma' neodvisnih. Schaumbung-Lip-pe, državica s komaj 50.000 prebivalci, je v tem oziru enakopravna s Prusijo, ki šteje okrog 38,000.000 prebivalcev. Njene prerogative imajo isti -obseg kakor prerogative Prusije. Vse te države imajo svojo vlado in svoj parlament, svojo upravo in upravne organe. Odtod tudi dovolj čuden pojav, -ki številčno predstavljen, daje sledečo sliko nemškega vrhovnega upravnega aparata: 66 ministrov, 2098 narodnih poslancev, v katerem -številu ni zapopadenih 409 članov »rajhove-ga Sveta«, ekonomskega Sveta in pruskega državnega Sveta. Nič manj kakor 19 ministrov je potrebnih, da vlada 10 pritlikavim nemškim državicam, ali kakor jih imenuje weimarska ustava »deželam«, ki skupaj ne štejejo več kakor tri milijone prebivalcev, dočiim zadošča za vodstvo celokupnih poslov rajha enajst ministrov.
Številke same v omenjenih primerih kažejo, kolikšno brezkoristno razsipanje denarja izziva arhaična notranja ureditev Nemčije. Nič drugega, samo ta aparat vrhovne uprave, ministrstva in parlamenti, stanejo Nemčijo okrog sedemdeset milijonov zlatih mark. Toda niti ta svota, ki je zares znatna, še zdaleka ne nudi sliko škode, ki je posledica takšne upravne konstelacije.
Nemčija ima še en minus in ta je: dvojno uradništvo. Ker imajo pokrajine, ali kakor jih že imenujejo »države«, posebne vlade in posebne parlamente, je naravno, da imajo tudi svoje posebno uradništvo, rajh pa ima tudi svoje. Dežele ali pokrajine rajha imajo 270.000 uradnikov, všteti niso učitelji, -ki se
smatrajo za občinske uradnike; sam rajh pa, izvzeti moramo poštno, ‘telegrafsko in prometno osobje, komaj 90.000. Če se vpošteva obsežnost funkcij enega in drugega uradniškega aparata, potem je brez dvoma za vsakega jasno, da so te številke v povsem! obratnem razmerju. Istotako je na prvi pogled vidna nesorazmernost unadništva s teritorijalno prostranostjo in s številom prebivalstva posameznih pokrajin.
Tako razčlenjeni uradniški aparat brez-dvomlno strašno pritiska državne finance. V ilustracijo naj omenimo nekoliko primerov, ki so v članku opisani: V Prusiji absorbirajo plače uradnikov 16 odstotkov državnih dohodkov na 'Bavarskem do 31 odstotkov, na Badenskem in Virtemberškem do 43 in 44 odstotkov, in doseže na Saškem številko 55 odstotkov. Pri manjših državicah raste procent tako zelo, da so primorane zahtevati od rajha subvencijo za vzdrževanje svojega upravnega aparata. 'Kljub temu pa, da je to res edinstven primer iracionalnega trošenja državne imovine, posebno še, ko gre ravno za to iracijonalistično Nemčijo, se reformistično gibanje najslabo-tnejše razvija v pokrajinah, ki so jim upravne reforme najpotrebnejše.
Naravno, da vsakdo vprašuje: Čemu se troši energija tako kolosalnega uradniškega aparata? Odgovor na to vprašanje daje pruski finančni minister liepker, ki trdi, da se 30 odstotkov dela upratvnega aparata troši v brezkoristnem dokazovanju — »kompetence«.
Članek končuje: i»Vse stranke, celo tudi nacijonalci in bavarska ljudska stranka, uvide vajo potrebo po reformi. Po kakšni? Likvidirati državice in stvoriti z eno potezo iz rajha enotno in nerazdeljivo državo, je ustavno, pa tudi psihično nemogoče. Absorbirati male severne državice in jih priklopiti Prusiji, pri tem pa obvarovati avtonomijo držav z večjo teritorialno površino, kakor Badenske, Virtemberške, Bavarske in Saške — ne, tudi v tem ne leži rešitev tega problema. Brezdvomno bi severne državice pristale, da se po primeru Valdeka priključijo Prusiji. V tem primeru bi ne bila potrebna za rešitev tega vprašanja dvetretjinska večina rajhstaga — toda to ne bi šlo v korist Prusije, katere vpliv bi s tem oslabel v Svetu držav rajha. Pruski problem do rajha še vedno obstoja, in tega dejstva ne smemo izgubiti izpred oči. Pred revolucijo leta 1918
Jules Lemaitre:
Roža betlehemska.
v tistih časih,, ko je bival kralj Ludovik Sveti v Jaffi, se je med dvajsetorico vitezov, ki so jedli za mizo žlahtnega gospoda de Joinville, nahajal mladenič prijetnega obraza, ki mu je bilo ime Pierre de Pkmtmolain.
Pobožna, rano v do v e la mati ga je obenem z mlajšimi (sestrami vzgojila na domačem gradu v Touraimi. Bil je plemenit po značaju in dasi je bil strašen v boju, se je v miru njegova blaga duša vdajala nežnim sanjarijam.. Pod oranžnimi drevesi v Jaffi se je s solzami v očeh spominjal topolov ob Loiri, a obenem je medlel -gredi blagih iztočnih vonjav in čutil je silno potrebo po ljubezni in ljubkovanju.
Križarji so v tej tuji zemlji le s težavo našli kako žensko, s katero so se mogli pozabavati. Verjeti moramo, da so z božjo milostjo potrpežljivo prenašali to pomanjkanje in ga obrnili celo 'svojim dušam v prid. Toda nekega poletnega večera je IPetru de Pont-molain odpovedala božja pomoč.
Blodil je po mestni četrti, kamor so običajno zahajali mornarji, in srečal mlado, prav lepd ženščino, ki ni živela baš vzgledno. Imela je na glavi visoko pokrivalo, prav kakor francoske gospe. Ogovoril jo je in ker
je državni kancler sočasno opravljal tudi posle predsednika pruskega ministrskega sveta. Danes sta vlada rajha in vlada Prusije povsem različni, zelo pogosto pa tudi v konfliktu. Odtod tudi težnja Prusije po okrepitvi svojih pozicij napram rajhu.
Obstojajo razni projekti, da reorganizirajo Nemčijo. Nekateri med njimi, kot na primer načrti niirnberškega župana g. Lipe in g. Brechta, bivšega ravnatelja ustavotvor-nega oddelka ministrstva za notranje zadeve, so zelo zanimivi. Njihova tendenca je, stvoriti personalno unijo med rajhom in posameznimi' državami — v prvi vrsti Prusije, v katerem slučaju bi imenovale države za svoje ministre člane vlade rajha. Pa vendar le nobeden teh projektov ne vsebuje popolne rešitve tega problema, ki bi veljala ali imela izgledov, da bo sprejeta.
V teku revolucionarnega leta 1918—49 je imela Nemčija možnost, da svoje notranje zgodovinske meje zamenja z racionalnimi. Prilika, enkrat zamujena, se težko spet obnovi. (Mnogoštevilni in raznorodni interesi, ki bi bili z logično rekonstrukcijo rajha znatno oškodovani, se bodo znali združiti, da to rekonstrukcijo odgode na poznejši čas. Boj, ki se sedaj vodi, bo brez dvoma dal pozitivnih rezultatov; odstranil bo najočividnejše zlorabe upravnega značaja. V prilog temu navedemo primer Bavarske, ki namerava rekonstruirati ministrstva in izvršiti spojitev administrativnih oblasti. Toda reorganizacija Nemčije kot celote ni navadna in lahka. Le in izključno finančne težkoče in močan pritisk od zunaj, ki bi ga izvršila Amerika, morejo prisiliti Nemčijo, da se transformira v »enotno in decentralizirano« državo, o kateri sanja nemška demokracija.
čeprav naša upravna ureditev ne nudi slike kaosa, ki vlada v nemški upravi, vendar tudi pri nas v tem oziru ni vse v redu. So nedostatki, ki 'brezdvomno zahtevajo, da jih čim hitrejše odstranijo. Toda za to je treba tako časa kakor tudi dobre volje. Upravna ureditev se ne rnore s čarobno palčico čez noč spraviti v sklad s političnimi in gospodarskimi interesi dežele. Postopoma se mora izvesti. Država (je pri svoji stvoritvi absorbirala razne pokrajine, ki so ji prinesle tudi razne zakonodaje, in dosledno tudi razne ftpravne ureditve. Potom' reforme je treba pokrajinske ureditve likvidirati, toda z gotovimi predpogoji. Poleg političnega edim-stva, ki se je izvršilo s stvoritVijo državne
sije na nočnem nebu in tako tvori celoto.
Slična celota se vidi pri 7 prednostih, katere ima
dikjih
irpeatms
men iosm/mmMBi
zajednice, je treba izvesti duševno edinstvo in unifikacijo zakonodaje. Prvi in drugi pogoj je že na dobri poti in kažejo se pozitivni uspehi. Upati je, da v tem ne zastanemo. V tem primeru bo upravna reforma samo formalnost, za katere izvršitev ne bo organskih ovir.
»Čin. Glasnik št 145.«
Tolmačenje uradn. zakona.
(Nadaljevanje)
Pravo udova na porodičnu penziju, koje su stupile u brak kad je suprug bio penzionisan.
Na istaknuto pitanje, da li, po zakonu o činovnicima i ostalim državnim službenicima gradjanskog reda, pripada porodično, penzija udovicama koje su stupile u brak u vremenu kad im je suprug već bio penzionisan, a ne aktivni službenim financijske kontrole, Centralna Komisija za izvršenje zakona o činovnicima pri Ministarstvu Pravde aktom od
se je v treh letih, kar je 'bil v Egiptu in v Palestini, naučil par arabskih izrazov in ker je ona znala nekaj besed frankovskega jezika, kolikor jej je pač bilo potrebno za njeno obrt, sta se prav lahko zmenila.
Bila je dobrega srca in ker je videla, da je zelo žalosten, ga je vprašala po vzroku. Dejal jej je, da trpi, ker je tako daleč od doma, a ona ga je prostodušno pomilovala.
— Tudi jaz sem daleč od domače zemlje, je rekla; ne tako daleč, prav res, kakor ti; ampak tudi jaz ljubim irodno mesto in vsak dan mislim nan.
— A katero mesto je to?
— Betlehem.
— Kjer se je rodil Jezus, je /rekel vitez.
To ime Betlehema mu je vzbudilo v spo^ minu božične noči iz otroških let, kolednice, sneg in starke v dolgih plaščih z «glavnicami, ki s svetilkami v rokaii gredo v cerkev.
— Muslimanka sem, je Tekla, toda vem, da je Sida Issa velik prorok.
— Kako ti je ime?
— Uarda, ito se pravi: roža.
— Pozdravljena torej, roža božična.
Spraševal jo je o Bethlehemu, kakšne in kako iso tam 'hiše in ulice; in drago mu je ibil'O, da je bila tam rojena in čudil se je, ko je pomislil, da je po tem takem Kristusova rojakinja.
No, spomin na Kristusa bi ga bil sicer moral obvarovati pred to žensko; toda ta spomin ga je obenem priklenil nanjo in ga napolnil z nežnostjo. Bila je ponižna, preprosto mu je pripovedovala, da je izvrševala v Jeruzalemu svojo obrt, preden je prišla v Jaffo. Bila je dobra in polna sočustvovanja, podobna ubogim pastiricam, ki so prve prišle, da molijo Dete; in ko je odvedla viteza v majhno 'saraccnSko hišo, kjer je stanovala s starko zvodnico, se jej ni ustavljal. Sledil jej je in plakat, ne da bi vedel zakaj.
*
Življenje jima je teklo v silni ljubezni. Petru še je zdelo, da, dbjemaje se, ne moreta grešiti, zakaj v Uardinih objemih je bilo toliko dobrote in toliko sočustvovanja, a čudežna srivnost Jezusova in njegovega rojstva v jaslicah je vstajala vitezu pred očmi, kadar sta jima srci prekipevali v ljubezni. Toda zgodba Petra de Pontmolain je kmalu postala znana vsem ljudem. Peter je bil za mizo žlahtnega gospoda de Joinville raztresen in je le malo jedel. Govoril je nenavadne reči in trdil, da je blodnica lahko tako čednost na, kakor vsaka meščanka. Nekateri to1-variši so bili tako radovedni, da so mu sledili in ga videli, ko je šel v Uartiino hišo. Bil je /ratzen 'tega dovolj nepremišljen, da se
22. februara 1926. god. br. 12.061 dala je slijedeće mišljenje:
«Da udovama, koje su stupile u brak u vrijeme kad im je suprug bio u stanju pokoja, pripada porodična penzija, ako je on umro, kad je već novi zakon o činovnicima bio na ■snazi, a po tom zakonu, čije odredbe treba u ovom slučaju primijeniti, ne pravi se nikakva razlika po tom da li je dotični službenik stupio u brak kao aktivni ili kao penzio-nisani državni službenik, samo ako su inače ispunjeni svi u slovi za porodičnu penziju.»
Zaračunavanje prinadležnosti dnevničara Ministarstva Gnadjevina.
Računovodstvo Min. gradjevina izvijestilo je, da se svima dnevničarima ovog ministarstva, pa i onima koji su na osnovu čl. 306. financijskog Zakona za 1927.-28. god. prevedeni iz dosadanje zvaničničke i služiteljske kategorije, u dnevničaire, imadu isplaćivati prinadležnosti na teret otvorenih kredita partije 829. pozicije 5 budgeta Ministarstva Gradjevina za 1927.-28. godinu.
(Izuzetak u ovome činit će samo oni dnev-ničairi, koji budu 'postavljeni na osnovu čl. 206. financijskog zakona za 1927.-28. god. i koji (će ito plaćati iz budgetske partije ovog ministarstva odobrene na gradjevinske radove u tekućoj budgetskoj godini, a koja će pri postavci takvog dnevničara i u riješenju naročito biti naznačena.
0	naplati invalidskog poreza i komorskog
prireza na honorare i nagrade državnih
službenika.
U smislu tač. V. čl. 70. finansijskog zakona za 1927.-28. godinu pored naplate poreza po skali iz čl. 167. finansijskog zakona za 1926.-27. godinu, ima se od lica kojima se isplaćuju honorari i nagrade, naplatiti svakad, od slučaja do slučaja, i invalidski porez i komorski prirez. Pojavilo se pitanje o tome, kako će se ova naplata izvršiti u onim slučajevima, kad je suma honorara, odnosno nagrade, koja se ima isplatiti, tako nebi se imao naplatiti, po skali iz čl. 161. finansijskog zakona za 1926.-27. godinu predstavlja veliki njen dio, ili čak
1	premašuje njenu vili činu. Povodom ovoga, a da bi se izbjegla nejednaka i nepravilna postupanja, Direkcija nalazi za potrebno dati slijedeće objašnjenje:
U slučajevima kod porez iznadjen po skali iz člana 167. finansijskog zakona za 1926.-27. god. na sumu honorara ili nagrade koja se ima) isplatiti ispod 20 dinara uzimat će se na ime invalidskog poreza 20%, a na ime ko-
morskog prireza 10% od poreza proračunatog po toj skali.
Pri naplati, pak, honorara i nagrada, na koje porez po skali iznosi 20 i preko 20 dinara, naplata invalidskog poreza i komorskog prireza vršit će se po odredjenoj skali i odredbama iz čl. 161. finansijskog zakona za 1926.-27. godinu.
Ovo Objašnjenje važi samo i jedino za slučajeve gdje je u pitanju naplata ovoga poreza na honorare i o soben e nagrade državnih službenika.
Državni činovnici mogu se koristiti pravom čl. 112. čin. zakona samo za liječenje u državnim bolnicama, a ne i na klinikama.
Po mišljenju ministarstva narodnog zdravlja pod Z. Br. 8435 od 27. II. 1928. godine, državni činovnici mogu se koristiti beneficija-ma čl. 112. čin. zakona samo za liječenje u državnim bolnicama, a ne i na klinikama.
Naprej k cilju.
Morda je ni organizacije, ki bi ji bil predpisan talkfo obširen delokrog, kot ga ima zadružništvo in gotovo tudi ni organizacije, ki bi imela tako vsesplošen pomen »a človeštvo, kot ga ima ravno zadružništvo.
Pri nas je zadružništvo precej obširno razvito, vendar ne more tako vsestransko in z uspehom nastopati, kot bi bito to želeti, ker mora svoje delo osredotočiti po večini na gotove panoge gospodarstva, med tem, ko mora bistveni del svojega programa, izobrazbo in vzgojo radi razmer in lljudi otme-jevalti.
Duh časa v kälterem živimo, je vse preveč še prenasičen povojne psihoze, vse preveč so še ukoreninjene medvojne navade in razvade, ki se izražajo v mišljenju in hotenju sodobnega človeštva, kd je hote in nehote podvržen materijfaJisriičnemu pojmovanju v človeški družbi.
Pod silo teh razmer je tudi zadružništvo primorano vse svoje delo zasnovati v pravcu, ki v bd'stvu jemlje v obzir razmere, v katerih živimo in ki jih hoče na. najidealnejši način polaigtima streti in ustvariti za zadružno misel dostopnejšega Človeka.
Tudi naša zaduga vrši to veliko misijonsko delo med nameščenci, z vsem svojim dejanjem in nehanjem, ker hoče ustvariti uradniški stan gospodarsko in socijalno neodvisnega in svobodnega ter ga hoče dvigniti na višjo kulturno stopnjo.
Trd je oreh, pa vendar zmaguje zadruž-
na misel!, za enkrat v trgovsko - gospodarskem smislu, pa smo prepričani, da zmaga tudi v kuLltiumetn smislu, ako ibo vztrajno in dosledno nadaljevalo započeto in zasnovano delo.
■Čut vzajemnosti in samozavesti prodira v resnici z neotitaljivo silo med najširše plasti v uradniških vrstah in to je dobro znamenje, znamenje napredka in razmaha.
Da bo ta; razmah čim popolnejši in uspešen, je dolžnost nas vseh, da delamo pro-paigandb za zadružni ustroj narodnega gospodarstva, da bodrimo vse, ki jim je zadružni princip še tuj, da končno vsi nameščenci kot en mož nastopijo pot, ki vodi h gotovemu uspehu.
Vzajemnost je tista sila, ki bo obrodila dober sad, kakor hitro pridobimo v svoj krog še one, ki še danes žive pod vtisom povojne psihoze.
Ne v znamenju materijalistienega egoizma, marveč v znamenju vzajemnega medsebojnega zaupanja in dela dohitimo gospodarsko svobodo.
»Zadrugar«.
Zadružništvo in razvoj gospodarstva.
Zadružništvo je edina gospodarska organizacija, ki črpa vso svojo moč iz idealne ljubezni dta bližnjega. Samo v zadružništvu se spajata najbolje zapovedi dela in ljubezni. Ni prav nikako čudo, da si je pridobilo zadružništvo zaupanje zlasti med gospodarsko šibkejšimi in zatiranimi sloji.
V	borbi za svoj obstoj išče človek vedno novih potov in sredstev in izrablja v svoj prid vse mogoče naravne dobrine in sile.
V	tej borbi sta človeku sila in potreba prvi in najboljši vzgojiteljici, ki ustvarjata v njem voljo in veselje do dela.
Ako se ozremo v trazvoj kulture in gospodarstva v preteklosti, nam kaže jako zanimivo sliko.
Od prvotnega divjega lovca, ki je ubijal zveri, da se je z njih mesom hranil in oblačil, od poljedelca, ki je s primitivnim orodjem obdeloval svojo zemljto, od trgovca, ki je prevažal svoje blago na ladjah, ki so jih gonili v verige priklenjeni sužnji, od arhitekta, ki je postavljal veličastne piramide, do danes, ko opravljajo težko fizično delo umetno vprežene naravne sile, se je razvil modemi človek, ki kljub vsem epohalnim iznajdbami in pridobitvam greblje in koplje brez miru in pokoja.
je sprehajal s svojo družico v oranžnem gaju in po pristanišču. Ker tudi Uarda, zvesta ljubimcu, ni hotela svoje ljubezni deliti z nikomur drugim, so se vitezi, ki so bridko občutili pomanjkanje, vznemirili in polni zavisti so pred žlahtnim gospodom de Joinville govorili o veliki sreči Petra de Pontmolain. Sicer ni dvoma, da je Joinville, dasiravno pošten kristjan, prav milo sodil ognjevitost in mladostne zhbtode, vendar je pa menil, da pri taki množici zbranih in brezposelnih vojščakov ni mogoče 'trpeti takih nerednosti, razen če ostanejo prikrite.
Vrli dvornik je sodil, da mora obvestiti kralja, a ta se je odločil za kazen, ki naj bi bila vsem v svarilen vzgled.
Petru de Montmolan so dali na ižbiro, da se odloči za eno izmed obeh kazni: da ga zvezanega s konopcem in v srajci vodi njegova družica semterjiai po polju; ali pa, da mu odvzamejo konja in orožje in ga spodč iz križarske vojske.
Sprva se mu je hotelo, da pusti vse skupaj in se odreče viteštvu, da bi mogel živeti z ljubico. Sicer mu je pa bila že gola misel na to onečaščujoča in smešna pot neznosna. Uarda, ki je njegovo srce poznala bolje od njega samega, je vedela, da se ne bi nikdar potolažil, če zataji svoj stan. Razen tega tu-
di ni mogla razumeti, da bi se mož sploh mogel odreči orožju in svojemu konju in milo ga je prosila, naj ostane vitez.
Govorila je: «Ce me ljubiš, se ti ni treba sramovati te poti. Cernu bi se srdil, če vidijo ljudje, da te vodi na povodcu le-ta, ki dobro veš, da je ‘tvoja sužnja? Cel6 prav ljubo mi bo, če bo na ta način najina ljubezen razglašena celemu svetu. Ne bom ti prizadejala žalega, mili moj prijatelj, in ne bom prehudo • vlekla za vrv. In če te ne smem več videti, potem nikdar več ne pogledam drugega moškega in se dam krstiti, da najini strci ne bosta nikoli več razdruženi. Sicer ti pa morda kralj, ki je dobrega srca, dovoli vsaj, da
imaš krščansko služabnico.»
*
Kaznovana dvojica je morala oditi iz hiše gospoda de Joinville. Kralj je sedel blizu vrat in je bil videti resen in žalosten. Uarda je prišla zavita v sive koprene. Petru de Pontmolain so preko jopiča nateknili dolgo srajco in mu vrgli zanjko okoli vratu, konec vrvi so pa dali betlehemčanki v roke.
«Pojta,» je dejal kralj, «in Bog vama bodi milostljiv.»
Vitezi, vojaki, saracenski mornarji in množica preprostega, ljudstva se je gnetla ob poti. Mnogi so komaj zadrževali smeh.
Naredila sta. par korakov. Uarda je šla spredaj, za njo Peter. Bil je bled in opotekal se je, ko je stopal za njo in strmo vanjo upiral oči. Tedajci se Uarda okrene k Petru in si vrv, ki jo je držala v rokah, sama ovije okoli vratu. Brez dvoma je s tem hotela označiti, da sta oba zvezana z isto spono. In ko je storila to, je izbruhnila v jok in Peter de Pontmolain prav tako. Kmalu so se začeli jokati vsi navzoči.
Ali se je kralj sam spomnil ljubavne popevke ali junaške pesmi starega prijatelja, grofa Šampanjskega,? Plakal je, kakor vsi ostali in dal je znak, da je dovolj.
Tedaj je betlehemčanka snela vrv z Iju-bimčevega vratu, si jo sama ovila okoli života in pokleknila pred kralja. Rekla mu je, da se kesa svojih grehov, da spoznava, da je bila ničvrednica, da pa kot betlehemčanka in Jezusova rojakinja ne more ostati Mohamedova' sužnja in naposled, da prosi kralja za milost svetega krsta.
Tudi Peter de Pontmolain je nato pokleknil pred kralja.
Vitezi so se približali in z obrazov se jim je bralo ganotje in vzhičenost.
Peter in Uarda sta na kolenih čakala.
«No dobro,» je dejal kralj svojemu kaplanu, «krstite jo torej in naj se vzameta.» D.
Vedno se razvijajdoa touLtura ustvarja tudi nove živlljenslke pogoje in potrebe, tako da postaja življenje čim dalje bolj (komplicirano.
Sedaj nastaja vprašanje, ali je bil človek v svojih primitivnih početitih bolj srečen ali manj nesrečen, kakor je danes, lo vprašanje pa je v tesni zvezi z vprašanjem:
Kako naj si uredi družabni življenski red, da bo moigoče zagotoviti vsem ljudem zadovoljno življenje.
Rešitev tega vprašanja ileži edlino v izpolnjevanju ljubezni do bližnjega.
Žal, da je človeštvo do nastopa dobe, v kateri se bo zrcalila ljubezen napram brezmejnemu egoizmu v vseh mogočih odsevih, še prav daleč.
Kljub temu, da to na splošno še ni mogoče, nas ne sme in ne more splašiti v izpolnjevanju te zapovedi vsaj v enem oziru, kadar igre za zadružno gospodarstvo.
Mi uradniki ismo si poleg ostalih ustanov ustvarili jako in na trdni podlagi slonečo zadružno 'gospodarsko organizacijo.
Nimamo danes namena hvaliti in slaviti zadružništvo, ker se dobro delo itak samo hvali, namen imamo le pokazati senčne strani, ki so hitrejšemu razvoju zadružništva med nami velika ovira.
Prva in glavna ovira je nevednost in nepoučenost.
Koliko hitreje bi se naše vrste razširile, če ne bi imeti konzervativnih nevednežev, ki jim je vsaka noVa stvar, vsaka nova ideja, ako takoj ne pokaže in zagarantira vidnih uspehov, največji sovražnik.
Koliko dela in truda bo še treba, da izpodkopljemo na krivičnih temeljih ustvarjeno nerazpoloženih proti zadružništvu. Koliko dela in potov 'bo še treba, da izpodkopljemo predsodke o vzajemni garanciji, ki jo zahteva ta zadružna trgovina in zadružni zakonski predpisi.
Tudi to so ilzrastiki kompliciranosti človeškega dejanja in nehanja, ki jih je ustvarila moderna doba, ker je kultura tako rekoč naprodaj in se razvija zopet le tam, kjer vla-data bogastvo in blagostanje. Siromašne vasi se morajo zadovoljiti, da pošiljajo svoje otroke v (Šolo v 4 do '5 ur oddaljene gospodarsko bolje stoječe vasi.
Kjer je bogastvo- in blagostanje doma, tam se človek 'kulturno dviga; kjer teh pogojev ni, pa propada.
(Kako pravilno utemeljuje zadružništvo svoj program z geslom po gospodarski osamosvojitvi h kulturi in svobodi!
Tudi mi uradniki, kot poiseben stan, se hočemo gospodarsko vzgojiti in osamosvojiti, 'ker le potom gospodarskega prospeva-nja ustvarimo pogoje in ovržemo naziranje, da sin nameščenca ne spada drugam kot k lopati in krampu.
Gospodarsko šibak človek ostane večen suženj in objekt brezmejnega izkoriščanja. Kdor se hoče dvigniti višje, mora pričeti pri gospodarstvu.
Ne bo se to, (zgodilo čez noč. V zadružništvu pa le najdemo garancijo, da se bo nekoč to zgodilo in zato delamo. Nekdo mora pričeti delati.
Srbski narod se je osvobodil turškega robstva. Koliko bojevnikov za svobodo je padlo in tekom stoletja zopet zr,astto in vendar so 'Srbi prisil do (svoje samostojnosti. Pomagata jim je vera v boljšo bodočnost in neprimerna vzajemnost.
Tako tudi nam zadružništvo kaže upanje na zmago in mi v to verujemo.
Ta vera je pa naša resnica in naša gonilna sila.
Ako smo sposobni in ako (bomo v svoji vzajemnosti vztrajni, moramo zmagati. — Oklenimo se zadružništva in njegovih svetih idealov, ako hočemo k cilju, ki se glasi: Z boljšim človekom, k boljši človeški družbi, in z njo k gospodarski svobodi in enakopravnosti.	»Zadrugar«.
Činovnici — bjedna raja.
A što te je odneslo u državne činovnike?
Oj bijedniče, nesretnice!
•Niti imaš kruha, niti imaš ruhai
Ne smiješ misliti svojom; glavom, ne smiješ osjećati svojim srcem.
Nad tobom lebdi uvijek Damoklov mač, koji iti prijeti sa gubitkom službe ili sa progonom.
Ako bi pošten i značajen — jiao si ga tebi.
Ako mrziš laž i varku — jao isi ga tebi.
Ako se držiš strogo zakona — jao si ga tebi.
Ako ne ćeš da progoniš bližnjega svoga za volju političke lopovštine — jao si ga tebi.
A čemu si tolike godine utrošio na sabiranje znanja, kad se moraš klanjati puzav-oima, budalama i zločincima?
Cernu si napunjao glavu kroz 16 godina znanjem, kada nemaš ni toliko, da si kupiš Hlače i cipele?
Što imaš od toga, što si se zanosio za velikim značajcvima raznih naroda i za raznim idealima, kada si sapet u okove, te ne smiješ ni govoriti ni pisati, kako ti duša tvoja pjeva.
'Prava slika tvoja morala bi prikazati čovjeka sa velikom glavom punom znanja, sa srcem vrućim, aili sapetim i zatvorenim, sa brnjicom na ustima i okovima na rukama i nogama.
Što si pošao u zvanje državnih činovnika? Zar možeš podnijeti tu robiju strašnu? Zar nema stotinu drugih dobrih zvanja slobodnijih i bollljih?
Ako vlastodržci žele, da činovnici budu duševno i tjelesno sapeti, bića' bez značaja i osjećaja, pa neka im bude, neka napune državu (sa 100.000 puzavaca, mlitavaca, duševnih kretena, fodzznačajnika, pa će vidjeti, što će onda od te države biti. Takovi činov-nici biti će kao crvi, koji će izjedati državno tijelo, koje će strunu ti i raspasti se.
Znam, da je uzalud upozoravati vlasto-držee nal to. Loši vlastodržci koji se na vlasti drže samo pomoću korupcije, ne slušaju nikada dobrih savjeta i opomena, jer njima nije ni do naroda ni do države, njima je samo do njihovih ličnih interesa.
Zbog tih (ličnih interesa oni čine sve naopako.
Činovnike 'drže u vječitoj trzavici, u vječitim brigama, jer oni dobro znadu, gdje je panpertajs meretrix.
Siromašno i bespravno činovničko roblje oni će lako predobiti za svoje griješne ciljeve. Ima medju činovnicima mnogo takovih, kolji će za volju malih pogodnosti gaziti zakone i progoniti svoje sudrugove. Za volju pečene kobasice i litre vina, oni će poslušati naredbe, koje se protive božjim in ljudskim zakonima.
Tko može tomu pomoći? Nitko drugi, već jedino prosvjeta, etička prosvjeta.
Kad bi narod biv etički prosvijetljen, nikada ne bi mogli do vlasti doći najgori ljudi, već samo najbolji. U prosvijetljenom narodu nikada) ise ne mogu dogoditi tolika nasilja i toliki zločini kao u ncprosvijctljenim narodima.
Samo etička prosvjeta može usaditi ljudima ljubav i poštovanje prema svakomu bližnjemu.
U etičkim narodima (Danska, Finska, Norveška, Švedska, Holandija) ne može nikada doći do one vrsti komunizma, koji samo ruši i uništava vse postojeće. Ne može nikada doći do tiranske vlade, kakove vladaju danas u južno evropskim državama.
Tamo ise ne tuži i ne jauče činovništvo.
Tamo cijene činovništvo, koje sačinjava najinteligentniji dio naroda. Tamo su činovnici suradnici dobre vlade, a nisu samo pokorno roblje. Sve što činovnici rade, rade s
voilljoni i ljubavi. Oni cijene sve što je narodno i državno smatrajući to za svoje.
Da ii može (činovništvo od svoje strane tu što pomoći? Može vrlo mmogo. Cinovni-ševo ima u svojim rukama cijeli narodni život. Neka si zapamte svi činovnici, da imiogu širenjem etičke prosvjete u narodu preporoditi cijeli narod. Činovnici imadu isto prilika za ito. Učitelji i profesori mogu u veliko djelovati na narod odgajajući mladež u duhu poštenja, značaja i dobrote. Neka ne jašu samo na naučnim osnovama. Neka drže na umu, da jedan jaki značaj i čisto srce vrijedi daleko više, nego puna gl.ava znanja nad trulim srcem.
Učitelji i profesori, mislite na to. Ne budite samo strojevi, koji rade, kada se navi-nu.
(Suci svi imadu divnu priliku odgajati ljude etički. Svaka parnica može biti sjajna etička rasprava, etička pouka i najputak. Ne valja samo konstatirati zločina i potražiti paragraf u zakonu za dopiitanje kazne zločincu. Sudovi mogu polučiti sjajne uspjehe djelujući na ljude pedagoški i moralno.
Poticajni činovnici mogu isto tako svakom, prilikom, djelovati na razvitak moralnog čuvstva kod ljudi. Nikada se ne će sa samim kaznama polučiti uspjeha. Nikada se ne će saj samima kaznama niti malo smanjiti kon-tingenat zločinaca.
Upravni činovnici, koji dolaze svaki dan u dodir is narodom, ne bi smjeti postupati s ljudima kao sa bezdušnim materijalom. Oni bi svi monah narodu služiti kao primjer poštenja, značaja, dobrote i razuma. Oni imadu djelovati u dobrom i u zlom, smislu. Oni su moralni zločinci, ako s narodom nemoralno i protuzakonito postupiajo, a mogu biti njegovi dobročinitelji, ako narod opućuju u pošteni i razuman život.
Svećeništvo bi trebalo odbaciti zavadja-nje naroda sa starim, otrcanim dogmatizira-11 jomi, te bi moralo po primjeru protestantskih svećenika najveću pažnju posvetiti etičkom odgajanju naroda. Svećenici imadu divnu priliku etički djelovati na narod.
Svi činovnici i svi službenici mogu ako hoće, etički djelovati na narod. Budu li tako raditi svi krož 10 godina, naš će narod biti preporodjen. Nestati će zločinaca, ne samo medju onimi »ničima«, več će nestati i onih visokih zločinaca.
Onda će i čimovništvu cjelokupnomu svanuti ljepši dani, dani slobode i blagostanja.
O činovnicima dakle samima najviše ovi-tsi njihova budućnost. Bez etički prosvijetljeno narodlai ne ćemo se nikada riješiti tiranije, šovinizma, korupcije i protuzakonitog djelovanja vlastodržaca.
Ako činovnici ne će da djeluju etički na narod, onda su si sami krivi, alko ostanu još dugo vremena: bijedna raja.
(»Novo Svjetlo«, Zagreb.)
Iz strokovnih organizacij.
Finančna kontrola.
iNa odborskoj scđnici otodržanoj sa strane Zveae državnih narneštenika za Sfoveni'jn ir Ljubljani, ma 30. jula 1028, izaslanik sekcije saveza, financijske kontrole u Ljubljani, Lovro Kalašić, predao je ovu pismenu izjavu:
Ougo je već vremena prošlo, otkad1, u zboru fimansijske kontrole nije bilo unaprednjenja na činovnička mesta, i ako u zboru ima okolo 150 kvaJififcovanih kandidata. Ova okolnost zabrinju-je ne samo kondidate u raspravi, več celi zbor, jer (kako ne napreduju preglednici na činovnička mesta, zaostaju u napredovanju, svi1 niži organi ifimatisijske kontrole, pak sw svi ozlovoljeni, što jako utiče na disciplinu i ne enože biti korisno državnoj službi.
'To pretpostavljeno umoljavam Zvczu, da izvoli zauzeti se preko Glavnega Saveza državnih narneštenika i t. d. u (Beogradu,, dti se udostoji, svojim močnimi uplivom, ovom nedostatku čim pre doskočiti. Neka bi se zatim Glavni Savezi zauzeo, da se obustavi svako primanje u službi linansij-ske kontrole na činovnička mesta, lica iz srati ja ris tv a ili iz 'drugih struka, a da se ova popu-
»javaju isključivo licima iz zbora finansijske konu trote, kako to propisuje član 42a zakona1 o onrani-zaciji finansijske kontrole.
Molim, da upozori Savez, da je iskustvo 'dto-kazalo, da su najbolji i naisavršeniji činovnici finansijske kontrole oni, koji su mSli iz toga zbora.
Molim Zvezu, da o ireziultatu preuzete intervencijo izvoli pismeno obvestiti sekciju saveza finansijske kontrole u Ljubljani, koju imam čast danas zastupati.
Zveza je sklenila, da to vlogo s primernim spremnim pismom brez odloga pošlje Glavnemu Savezu s pozivom za posredovanje pri merodajnih faktorjih.
Vestnik.
Zlati most. Pravimo, da je sedaj podrt edini most, ki je vezal politične stranke. Skrajni čas je,
da deluje parlament, kajti po napornem in hudem delu so se koncem koncev vse (politične stranke in do poslednjega moža vedno in redno zgrnile na ta mostiček, ki vodi do blagajne — za diete.
Pobiralne pole. Pazim že v štev. S izkazanih gospodlov so pridobili nove naročnike še sledeči gospodje: Falk Anton v Mariboru 7, Rudolf Ivan v Ptuju 5, Jokleir Fran v Prevaljah 4, dr. Ogrin Fran v Kamniku 3, NuSbek Zmago v Loškem 'Potoku, Potočnik Mijo v Gornji Radgoni im (Strmole Fran v Kamniku po 2 ter Rupnik Ivan v Murski Soboti 1. — Kot iprispevke za tiskovni sklad so nabrali: g. dr. Fr. Ogrin v Kamniku 60 'Din (darovali so gg-: dir. Ogrin 22 Din, J. Ramiter 10 Din, dr. Fohn, dr. Orožim, Fr. Krek, Fr. Mencinger, P. Gerzinčič po S Din in iM. Polak'3 Din); g. Mijo Potočnik v Gor. Radigoni 45 Din (darovali so gg.: dr. Turato, dr. Šket, J. Rus po 10 Din, M. Potočnik, J. Soklič in A. Adamič po 5 Din)1; g. Fran J ekler v (Prevaljah 40 Din (darovali so gg.: Jekter
20 Din, Braz, Kemperle, Osvald in Rozman po 5 Dim); dalje so darovali za tiskovini sklad: Na-bavljalna zadruga v Kranju 200 Din, g. Jos. Jaklič v Studencih dvakrat po 25 Din, je 50 Din, g. Adolf Arko v Ljubljani dvakrat po 5 Din, je 10 Din. g. Drago Scbmit v Trebnjem dvakrat po 5 Din, je 10 Din, g. Ivan Rudolf v Ptuju in Jakob Tominc v Kamniku, vsak po 5 Din. — Vsem gospodom nabiralcem' novih naročnikov in prostovoljnih prispevkov, kakor tudi vsem1 ccn-j. gospodom darovalcem se najiskreneje zahvaljujemo za njih trud in podporo, vse ostale gg. tovariše pa vljudno prosimo, da vsi brez izjeme naroče naše glasilo in store vse, da ga razširimo kar najbolj tudi izven vrst državnih nameščencev.
Uprava.
V stoletju živčnih bolezni je treba imeti jeklene živce. Uživanje zrnate kave pa jih ubija. Najboljši nadomestek za kavo je zato Žika, ker je ob enem tudi redilna.
Tovarna kisa
Ustanovljena leta J886.
Teleion 2578
JERNEJ JELENIČ, Ljubljana
Stara pot štev. 1 (poleg Leonišča)
priporoča svoj priznano dobri
= „NAJAMONČKOV“ =
špirit ov in vinski kis.
Kes ta. v ra cij a
„pri IVAOEnrU“
Ljubljana, Kette Murnova ulica 3.
priporoča gg. drž. uradnikom dobro postrežbo v kvaliteti pijač in hrane.
Ivan Perdan nasledniki, Ljubljana
Veletrgovina kolonijalnega in špecerijskega blaga. Glavni založnik Ciril in Metodovih vžigalic Najnižje dnevne cene!	Postrežba točna In solidna.
DANIJEL ZUPANC
zlatar
Wolfova ulica št. 6, Ljubljana
Zlatarska poprav'la in nova dela po nizki ceni.
Moćno, smo vino ä 12* Din
priporo!d
„Gostilna pri Fajmoštru“
Ljubljena, Sv. Petra nasip 5.
_____________________Marija Anžlč
aBBBQE5E5B5E3BEaB2B3™BElBliSt5aBGlEaBE2
ti
B9
B
B
B
B
B
B
Ej
B
B
B
Parna pekarna
FRANC DOLINAR
LJUBLJANA
PRED ŠKOFiiO 11	POLJANSKA C. 19
najtopieie priporoča svojim cenj odjemalcem večkrat dnevno prvovrstno sveže pecivo in različne vrste slaščic.
B
B
B
B
B
B
B
B
B
B
B
B
5BBBBBEjBBBBBBBBBBBBBBBBBB
Razširjajte „naš Glas"!
Ivan Delačin.
Uvoz kolonijalne in špecerijske robe.
Tvrdka ustanovljena leta 1888.
l$sar Solidna in točna postrežba. ~W
Naiceneie kupite moško perilo
tovarni perila „TRIGLAV"
LiUBLiANA, Kolodvorska ulica 8 (nasproti hotela Štrukelj).
Kr. Dvorni dobavitelj
Anton Verbič, Ljubljana
Delikatese	— špecerija
Solidna postrežba, zmerne cene.
FOTO-APARATE
in vse druge potrebščine
dobite pri
Drogeriji ,yi8rija‘ j
Mr. Ph. S. Borčič Ljubljana, Selenburgova ul. 1.
Tovariši 1
Najboljše blago I
Nainlije cenel
Tovarišice!
Že stanovska zavednost ve'eva, da podpiramo pri nabavah svojih potrebččln v prvi vrsti svoje lastne ustanove. Veliko bol] pa smo v svojem Interesu dolžni to storiti tedaj, ako nam
nudijo te ustanove večje ugodnosti In večje koristi kotftuje. Ena Izmed takih ustanav je naša
Telefon štev. 2421.
jNabavlialna zadruga Državnih nameščencev v Ljubljani, Vodnikov trg štev. 5.
Čekovni račun 12,416
Ona nam nudi banaško moko, sladkor, kavo, olje, mast, sploh vse apecerljeko In kolonijalno blago najllnejš - vrate po najnlijlb cenah, ki eo mogoče. Velika Izbira dečnl-kov, predpražnikov in najllnejčlb In najtrpežnejšlh čevljev laatnega Izdelka. V zalogi najlinejšl Slton, platno In srajce za gospode po najnlžjth cenah.
Drva In premog vsak čas na rarpolago, Dostavlja se blago na dom in dovoljujejo se olajšave pri plačilu. Zadovoljiti svoje člane je te zadruge
najvlSji ci|j! Da je blizu tega cilja, dokazujejo stalni in dnevno novo pristopajoči člani-odjetnalci.
Tovariši! Tovarišice! Pristopite k tej zadrugi in kupujte v njej!	Kdor kupuje v svoji zadrugi, kupuje pri sebi!
f I UsimartOT Vam nudi naisolidneiši vir nakupa perila, opreme nevest V« J« riCIBlIcaililf	novorojenčkov, perja in modnih potrebščin.
Ljubljana	Predtiskarija modernih ročnih del.
L. Mikuš
Ljubljans, Mestni tig 15.
priporoča svojo zalogo
dežnikov ter sprehajalnih palic
Popravila se Izvršajejo točno In solidno
Modno blago, perilo in potrebščine za šivilje in krojače priporoča tvrdka
6. Persche
Ljubljana, Pred Skotijo 21.
Specijalna trgovina Hetarskili izdelkov
priporoča tudi svojo veliko izbiro spominskih izdelkov, galanterijo in parfumerijo
M. Mihelič
Ljubljana, Šelenburgova ul.
Cvetličarna
Anton Bajec
Ljubljana pOÖ CftUlCO
Vrtnarija: Tržaška cesta štev.34. Telefon interurban 32-22.
Cenejše kot pri
razprodajah
se dobi vsakovrstno manufakturno blago pri
J. TRPIN, Maribor
Glavni trg štev. 17.
Najboljši
iivalni strmi in kolesa zmamke Grltznnr in Aiiler
iter švicarski pletilni stroji .Dubied' za rodbino, obrt In industrijo
Josipa Polita
LJUBLJANA biiii Pnitnnngi ipomtniki Telefon 2913 Pouk • vezanju brezplačen. Večletna garancija
Delavnica za popravila.
lEdka Andrej Marčen
priporoča svoji mesnici:
Prešernova ul. 16. Ljubljana Rimska cesta 21
čeQ523i225GBS
prenavlja, čisti in osvežuje kri1, izboljša slabo prebavo, slabotno delovanje črev es, napihovanje, obolenja mokraćne kisline, jeter, žolča in žolčni kamen. Vzpodbuja apetit in izborno učinkuje pri arterioskle* rozi. — «PLANINKA» ČAJ je pristen v plombiranih paketih po Din 20.—< z napi» som proizvajalca
LERKARNA BAHOVEC, LJUBLJANA KONGRESNI TRG.
(Dobi se v vseh lekarnah.)

0
0
S
o
$
PARNA PEKARNA
JEAN SCHRBY NASL.
© JAKOB KAVČIČ
O VEČKRAT NA DAN SVEŽE F*RIZNANO
f h .................................................................
NAJBOLJŠE VSAKOVRSTNO PECIVO.
iiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiMMiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiMiiiiiiiiiiiiM
Miroslava Leitsea
Ljubljana, Jurčičev trg 3. strojno in ročno vezenje zaves, oregrinial. perila in oblek v najsolidnejši izdelavi.
Dežniki
Josip Vidmar
Ljubljana, Pred Škofijo 19
Itajnižjo tene!	Solidna in točna postrežba
Popravila, preobleke.
Priporočamo tvrdko
M. Tičar,
za nakup vseh
pisarniških in šolskih potrebščin
A. volk
Tvrdk - H. VUII\ Ljublj. na
Resljeva cesta štev. 24.
veletrgovina z žitom, moko in drugimi mlevskimi izdelki
priporoča zlasti prvovrstno
banaško pšenično moko.
Priporoča se ceni. občinstvu
špecerijska trgovina
11
UDU, Mite« lig St. 1.
Kupujte svoje potrebščine le pri tvrdkah in obiskujte le lokale, ki inserirajo v „Našem Glasu“.
Kdor podpira nas, tega podpirajmo ml I
Obiščite novo urejeni oddelek za
gospode
Trpežno blago Najnižje cene Modna trgovina za dame in gospode
A. Šinkovec naši. K. Soss
Ljubjana, Mestni trg 18, 19.
Ustanovljena 1.1889
Telefon štev. 2.016
r
MESTKA HRAKILKICB LJUBLJANSKA
Ustanovljena L1889
Poštni ček 10.533
Stanje vloženega denarja nad 300 milijonov dinarjev.

(GRADSKA ŠTEDIONICA)
LJUBLJANA
Prešernova ulica
----------------------------^
Stanje vloženega denarja
nad 1.200 milijonov kron.
sprejema vloge na hranilne knjižice kakor tudi na tekoči račun, in sicer proti najugodnejšemu obrestovanju Hranilnica plačuje zlasti za vloge proti dogovorjeni odpovedi v tekočem računu najvišje mogoče obresti.
Jamstvo za vse vloge in obresti, tudi tekočega računa, je večje kot kjerkoli drugod, ker jamči zanje poleg • D lastnega hranilničnega premoženja še mesto Ljubljana z vsem premoženjem ter davčno močjo. Vprav V J radi tega nalagajo pri njej sodišča denar nedoletnih, župnijski uradi cerkveni in občine občinski denar.
Naši rojaki v Ameriki nalagajo svoje prihranke največ v naši hranilnici, ker je denar tu popolnoma varen.
VrAs^im Zvtt* držsvofc nMuoAčuucov ea BtoveeBo v Uubttant.