POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
. GLASILO DELAVCEV SOZD :'»HMEZAD« ŽALEC — LETO XXXV. — DECEMBER 1981 — ŠTEVILKA 12
Priporočilo zveznega zbora Skupščine SFRJ o samoupravnem združevanju kmetov
Zvezni zbor Skupščine SFRJ je zaradi vse večjega pomena samoupravnega združevanja kmetov za hitrejši razvoj kmetijske proizvodnje, hitrejšega spreminjanja družbenega položaja kmetov in uresničevanja politike stabilizacije sprejel na seji 1. oktobra 1981 priporočilo o samoupravnem združevanju kmetov in njihovem vključevanju v sistem samoupravnega združene^ ga dela.
Zvezni zbor meni, da doseženi rezultati na tem področju n«r zadovoljujejo, ker zaostajajo za potrebami celotne družbe pa tudi potrebami samih kmetov. Srečujemo se z odpori in raz-, nimi omejitvami (količina proizvodnje kot pogoj združitve), kreditiranjem kmetov brez njihove obveznosti, da se trdno proizvodno in dohodkovno povezujejo z njihovimi OZD. Razmerja med kmeti, njihovimi organizacijami, predelovalno industrijo in trgovino temeljijo pretežno na kratkoročnih interesih in kupoprodajnih razmerjih. Tako stanje seveda ne vodi k prevladovanju klasičnega trga, M ga moramo prevladati. Kupoprodajna razmerja vodijo do obojestranskih špekulacij ter njihovih negativnih posledic na večanje proizvodnje, produktivnosti dela združenih kmetov in utrjevanje samoupravnih razmerij. Slabo vzpostavljanje dohodkovnega samoupravnega povezovanja od proizvajalcev do potrošnikov je ohranjalo in krepilo administrativne intervencije in regulative, ki negativno vplivajo na samoupravna razmerja. Zaviralno na razvoj kmetijstva je vplivalo tudi neuresničpvanje dogovorjene ekonomske politike in to pred-
vsem na področju vlaganj v proizvodnjo.
Z stalno akcijo vseh družbenih dejavnikov je pospeševati samoupravno organziranje kmetov in njihovo vključ evanje v sistem samoupravnega združevanja dela. To je možno samo na osnovi dolgoročnih ekonomskih interesov združenih kmetov,' njihove dohodkovne, motiviranosti in samoupravi jalskega položaja. Pomembno je, da živilska in druga predelovalna industrija odločneje in hitreje vzpostavlja z organizacijami združenih kmetov trajnejše odnose na temeljih skup nega planiranja obveznosti, ri-zika, vlaganj in odločanju o doseženem dohodku. Z družbeno akcijo je usmerjati oblikovanje organizacij potrošnikov (velikih), ki se bodo neposredno povezovale s proizvajalci — organizacijami združenih kmetov in drugimi na temeljih samoupravnega sporazumevanja.
V kreditni politiki je sprejemati ukrepe, ki bodo omogočili uresničitev razvojnih programov povečanja proizvodnje, produktivnosti in uskladitve ponudbe in povpraševanja na trgu kmetijskih proizvodov. Prednost morajo imeti vlaganja, ki temeljijo na usklajenih razvojnih planih, združenih sredstvih proizvajalcev, predelovalcev in potrošnikov ter tista, ki zagotavljajo trajno izvozno usmeritev. Z u-godnejšo kreditno politiko je treba spodbujati združevanje kmetov in dohodkovno povezovanje združenih kmetov v tokove družbene reprodukcije. U-stvarjati je pogoje, ki bodo o-mogočali hitrejše povezovanje zasebnih proizvajalcev z družbenim sektorjem preko njihovih OZD. Kreditirati je vlaganja v
sodobno mehanizacijo, proizvodne objekte večjih zmogljivosti in medsebojno združevanje kmetov na višji stopnji — komasacije, agromelioracije, hidromelioracije, skupna obdelava zemljišč.
Pri bodoči politiki cen je o-mogočiti odločilen vpliv združenega dela, povezanega v repro-celoto in s tem premostiti sedanjo vlogo družbenopolitičnih skupnosti. Tudi odnosi z industrijo kmetijskih ¡strojev, mineralnih gnojil in drugih kemičnih sredstev morajo temeljiti na načelih dogovarjanja in samoupravnega sporazumevanja. Razvojni programi teh industrij se morajo bolj prilagoditi potrebam družbeno organizirane kmetijske proizvodnje.
Davčna politika in obdavčenje tijsko proizvodnjo, združevanje kmetov mora pospeševati kme-kmetov v njihovo povezovanje z
OZD ter spodbujati večja vlaganja kmetov v proizvodnjo. Treba je preveriti vpliv sedanje davčne politike na proces asmoupravne-ga organiziranja kmetov.
Oceniti je predpise o obveznem izkoriščanju kmetijskega zemljišča in predpise p dedovanju in posesti kmetijskih zemljišč. Predpise je eventualno dopolniti in jih dosledno izvajati, ker morajo spodbujati optimalno izkoriščanje zemlje. Družbeno politične skupnosti morajo s sodelovanjem OZD ukrepati, da se realizirajo programi urejanja kmetijskih zemljišč.
Sprejeti je dodatne ukrepe za pospeševanje kmetijske proizvodnje na hribovsko planinskih območjih, ker so dosedanji dali skromne rezultate. Povečati je Stimulacijo za povečanje celotne proizvodnje, zlasti tiste, ki te-(Nadaljevanje na 2. strani)
Na žerjavki so zgradili 6 hektarsko žičnico z metalnimi drogovi

Čestitamo 291XI. - Dan republike!
SOZD HMEZAD V DEVETMESEČJU
Poslovni rezultat
V tem obdobju ponovno ugotavljamo dokaj lepe finančne rezultate poslovanja na eni strani, na drugi strani pa se soočamo s padanjem proizvodnje. Zato lahko rečemo, da je doseženi finančni uspeh delno rezultat vpliva tržišča (zlasti povečanja cen), delno pa posledica stabilizacijskih prizadevanj (omejevanja osebnih dohodkov).
Skupno smo za Hmezad kot celoto dosegli 6,955.901 tisoč din celotnega prihodka, 861.429 tisoč din dohodka in 121.826 tisoč din ostanka čistega dohodka.
KOLIČINSKI OBSEG POSLOVANJA
Planiranega obsega proizvodnje in storitev v večini DO v tem obdobju nismo dosegli. Tako ocenjujemo, da zaostajamo za planirano proizvodnjo za okrog 10 odstotkov. V primerjavi z lanskim devetme-sečjem je fizični obseg proizvodnje v letošnjem letu nižji za 10 odstotkov.
Na nedoseganje plana so vplivali tako objektivni, kot tudi subjektivni vzroki. Objektivni vzroki, ki so vplivali na manjši fizični obseg proizvodnje, so bili zlasti:
-— neugodni vremenski pogoji; ki šo vplivali zlasti na pridelke sadja,
-— upadanje kupne moči in povečanje privatne in priložnostne ponudbe je vplivalo zlasti na znižanje vrtnarske proizvodnje,
— pomanjkanje repromaterialov in omejitve uvoza je povzročilo pomanjkanje močnih krmil ter tako vplivalo na_ nedoseganj e plana v celotni živinorejski proizvodnji, zaradi neusklajenih cen še nadalje upada odkup mleka, kar se je odrazilo na zmanjšanju predelave mleka.
OSNOVNA KMETIJSKA PROIZVODNJA
Osnovna kmetijska proizvodnja je v devetmesečju porasla za> okoli
2 odstotka v primerjavi z enakim obdobjem lani, vendar pa zaostaja za planirano za okrog 7 odstotkov.
Za proizvodnjo hmelja ocenjujemo, da bo v letošnjem letu znašala 2.929 ton, kar je 8 odstotkov več kot leto poprej in 12 odstotkov več kot smo planirali.
Proizvodnja in odkup mleka sta dosežena v lanskoletni višini, plan pa je realiziran z 71 odstotki. Do konca leta naj bi proizvodnja in odkup mleka narasla tako, da bi za 4 odstotke presegla proizvodnjo preteklega leta.
Precejšnje povečanje proizvodnje mleka izkazujeta zlasti KZ Drava Radlje in Kmetijstvo Žalec.
Proizvodnja in okup govedi sta se v primerjavi z enakim obdobjem lani povečala, za 1 odstotek, plan je realiziran le v višini 65 odstotkov.
Proizvodnja prašičev je realizirana v višini 57 odstotkov plana, kar je 9 odstotkov manj kot v enakem obdobju lani. Ocenjujemo, da bo do konca leta plan proizvodnje prašičev presežen zlasti na račun precejšnjega povečanja kooperacijske proizvodnje prašičev v KK Šmarje.
Narasla je zlasti proizvodnja piščancev, saj je presegla lansko devetmesečno proizvodnjo za 4 odstotke. Ocenjujemo, da bo do konca leta proizvodnja piščancev presegla proizvodnjo iz leta 1980 za okoli 13 odstotkov.
V	sadjarstvu se je precej povečala prodaja sadik, upadla je proizvodnja jabolk zaradi spomladanske pozebe, ki je uničila skoraj polovico pridelka, tako bo proizvodnja sadja dosežena le v višini 57 odstotkov lanske realizacije in le 42 odstotkov plana.
V	vrtnarstvu ugotavljamo v tem obdobju slabe rezultate, na kar so vplivala ¿lasti naslednja dejstva: upadanje kupne moči, povečanje
(Nadaljevanje s 1. strani)
melji na združevanju dela in sredstev in je vključena v re-proceloto {regresiranje mehanizacije, reprodukcijskega materiala, živinorejske proizvodnje in podobno).
Socialno varnost združenih in družbeno organiziranih kmetov je krepiti v skladu z rastjo produktivnosti : dela in dohodka združenih kmetov na s podlagi dolgoročnega sodelovanja. Organi republik in avtonomnih pokrajin naj proučijo, področje zdravstvenega in pokojnisko invalidskega zavarovanja kmetov.
Z ukrepi ekonomske politike je spodbujati razvoj nekmetijskih dejavnosti v okviru^ združenih organizacij za povečanje zaposlenosti in dohodka ljudi- na vasi (obrtne, storitvene dejavnosti, blagovni promet, denarno varčevanje, domača obrt, turizem in drugo). 1
Zagotoviti je usposabljanje in razširitev strokovnih služb v organizacijah združenih kmetov, u-vajati sodobno agrotehniko, izo-
braževati kmetijske proizvajalce in izboljšati vse oblike obveščanja združenih kmetov.
Zvezni zbor je mnenja,-da bodo navedeni ukrepi ^družbenopolitičnih skupnosti in OZD: pospeševali proces samoupravnih družbeno ekonomskih odnosov v . kmetijstvu in na časi. Družbeno organiziram proizvodnja kmetov je edina realna osnova-za njihov hitrejši , materialni napredek in krepitev njehovega samouprav-.nega položaja, pa tudi za razvoj kmetijstva in celotne družbe.
Priporočilo poudarja vlogo zadružnih zvez pri izvajanju navedenih nalog in poudarja, da jirn je zagotoviti družbene in materialne pogoje.
Priporočilo terja, da v SOZD Hmezad analiziramo obstoječe stanje, v prihodnje poglobimo odnose združevanja dela in sredstev združenih kmetov in izdelamo skupno z družbeno političnimi dejavniki ustrezne akcijske programe.
Vlado Plaskan
privatne in priložnostne ponudbe vrtnarskih proizvodov ter pomanjkanje repromaterialov.
PREDELAVA KMETIJSKIH PROIVZODOV
Neusklajenost cen mesa in mleka še vedno vpliva na celotno predelavo na tem področju. Tako ugotavljamo, da zaostaja predelava za lanskim obdobjem za okoli 3 odstotke, za planom pa za okoli 10 odstotkov.
Odkup mesa je sicer v tem obdobju porasel za 4 odstotke, upadla pa je nabava mesa za 1 odstotek. Promet hladilnice, ki je povprečni kazalec pretoka blaga, se je zmanjšal za 2 odstotka. Upadla je tako predelava mesa za 3 odstotke in prodaja svežega mesa za 22 od-stokov, prodaja maščob in mesnih izdelkov pa za 2 odstotka. Iz gornjih podatkov je torej razvidno, da nam kljub nekoliko višjemu odkupu živine, še nadalje upadata proizvodnja in promet mesa in mesnih izdelkov. Ocenjujemo, da se do konca leta stanje na področju predelave mesa ne bo izboljšalo in da bomo precej zaostajali za planom. Zaradi izredno težke situacije na tem področju v Ilirski Bistrici se je klavnica v Kmetijstvu Ilirska Bistrica preusmerila z zakola in prodaje mesa zlasti na uslužnostno klanje.
V predelavi - mleka so Celjske mlekarne odkupile. 5 odstotkov manj mleka kot v enakem obdobju lani, kar . se je odrazilo na zmanjšanem obsegu predelave mleka in povečane prodaje nepredelan nega mleka. Na znižanje predelave mleka vplivajo tudi omejene predelovalne kapacitete- v celjskih mlekarnah. Podobna situacija je tudi pri predelavi mleka v Kmetijstvu Ilirska Bistrica.
Ocene stanja na področju predelave mleka do konca letošnjega leta vsekakor ni vzpodbudno, saj predvidevamo, da bo odkup mleka še nadalje upadal tako, da bomo dosegli le 99 odstoten odkup preteklega leta.
Skupna proizvodnja močnih krmil Se je povečala za 10 odstotkov; plan je realiziran le v višini 65 odstotkov. Proizvodnja močnih krmil * se je povečala za 12 odstotkov, proizvodnja ostalih krmil (Šrota,
koruze) pa se je povečala za 9 odstotkov.
STORITVENA DEJAVNOST
V	gostinstvu se je v tem obdobju povečalo število obrokov za 12 odstotkov. Precejšnje povečanje izkazuje zlasti Hotel Prebold, še nadalje pa upada število obrokov v Samopostrežni restavraciji.
V	Strojni so v TOZD Storitve efektivne ure presegle lansko realizacijo za 6 odstotkov, v TOZD PKM pa za. 14 odstotkov. Doseženi obseg efektivnih ur je za DO kot celoto nekoliko pod planom.
TRGOVSKA DEJAVNOST
DO Notranja trgovina je povečala promet v. primerjavi z enakim obdobjem lani za 62 odstotkov, Dosežena razlika; v ceni je nekoliko nižja kot lani,-
DELOVNA STORILNOST IN OSEBNI DOHODKI
V	letošnjem devetmesečju ugotavljamo, da nam je delovna storilnost padla. Za eh odstotek nižjo proizvodnjo, kot v enakem obdobju lani smo porabili za 1 odstotek več delovnega časa.
Vkalkulitani bruto osebni dohodki so v tem obdobju znašali 402.757 tisoč din in so v primerjavi z letom poprej večji za 27 odstotkov. Vkalkulirani redni bruto osebni dohodki so bili realizirani v višini 372.247 tisoč din in so 25 odstotkov večji kot v enakem obdobju lani.
Povprečni bruto OD na delavca Znaša 14.444 din in je 24 odstotkov višji kot leto poprej, neto osebni dohodek na delavca pa znaša 10.532 din in je za 34 odstotkov višji kot v enakem obdobju lani:
VREDNOSTNI REZULTATI POSLOVANJA
Hmezad kot celota je v tem obdobju dosegel naslednje poslovne rezultate:.
Plan
Realizacija
Indeks
■	1981	IX 1980	IX 1981	P 81	IX 80
CELOTNI PRIHODEK	8,779.156	4,522.367	6,955.901	79	154 î
od tega: — prodaja blaga	3,873.010'	2,480.342	3,653.978	94	147 :
Porabljena sredstva	7,617438	3,037.583	6,094.464	80	155 :
od tega: — nabavna vrednost blaga	3,534.645	2,243.999	3,401.707	96	152
— amortizacija	119.119	71.252	91.783	77	129 .
DOHODEK	1,162.616	584.785	861.429	74	: 147 ;
delitev dohodka . — -za obresti	93.283	62.091	99.407	107	160
prispevki in davki	110.404	30.371	89.347	81	294
— za delovno skupnost	122.139	63.377	75.482	62	119 :
— za ostale pogodbene obveznosti	96.715	62.526	102.623	106	164
—za pospešeno amortizacijo 6.700		10.795	13.136	196	122
CISTI DOHODEK	733.374	■ 355.617	481.420	66	1.35
od tega: — osebni dohodek	527.822	275.047	357.157	68	130
■^ stanovanjski prispevek	34.011	20.209	15.147	£5	75
— ostanek čistega dohodka	171.541	60.361	. 108.690	63	180 .
GOSTINSTVO-TURIZEM ŽALEC
Dosledna realizacija planskih ciljev - obveza
vseh
■> Za nami so razprave o gospodar- ■ I jenju v prvih devetih mesecih, kar 1 predstavlja prvo stopnico v reali-S' zaciji novega srednjeročnega obdobja. črnoglede napovedi o po-1 gojih gospodarjenja še iz dneva v K dan bolj uresničujejo in vse bolj K radikalen pristop naše družbe k izvajanju politike ekonomske stabilizacije terja od nas veliko večjo aktivnost kot pa smo je bili vajeni v preteklih letih. Položaj go-stinsko-turistične dejavnosti v tej gospodarski, situaciji ni lahek, saj Večina stabilizacijskih, ukrepov deluje negativno tako na prodajo pl-, jač kot tudi hrane.
■ .Naša delovna organizacija si je. v ob začetku leta zastavila sorazmerno ambiciozen plan in rezultati kažejo, da ga bomo kljub neštetim težavam v pretežni meri realizirali. Prav gotovo je slednje rezultat skupno zasnovane politike in angažiranja prav vseh , delavcev v delovni organizaciji. Poslovanje posameznih organizacijskih enot dokazuje,, da se s trdno voljo in ob doslednem izvajanju zastavljenih nalog lahko spremeni in bistveno izboljša način dela, kar je. predpogoj za dobro poslovanje v zaostrenih pogojih, kakršni našlo-., pajo na našem trgu.
Osnova pri razpravah o gospodarjenju v preteklem obdobju nam ni bila vrednostna realizacija, kjer nastopajo z nad 30 odstotki povišane cene naših proizvodov in storitev, temveč iizična realizacija skozi katero se izraža: ali smo povečali produktivnost dela ali ne. Samo povečanje produktivnosti de-
la in na’ drugi strani tudi. ekonomičnost, Sta pokazatelja, ki nam zagotavljata večji dohodek* osebne dohodke in sredstva za razširjeno reprodukcijo.
V razpravah o poslovanju V preteklem obdobju smo detaljno analizirali Vse pozitivne, še posebej pa negativne odklone, vendar pri tem nismo ostali zadovoljni samo z ugotovitvami dejanskega stanja, temveč moramo na osnovi ugotovitev takoj pristopiti k akcijskemu programu, v katerem se že ugotovljene napake ne smejo ponoviti. Izkušnje preteklih let nam sicer kažejo, da gostinsko-turistična dejavnost ustvari pretežni del ostanka čistega dohodka do 30. septembra in če slednje sprejmemo kot ustaljeno prakso, prav gotovo ne bomo ustvarili do konca leta bistveno več.
Izhajati moramo iz dejstva: »NIČ NI TAKO DOBRO, DA SE NE BI DAEO IZBOLJŠATI«. To naj velja tudi za četrto trimesečje vsakega poslovnega leta.
Miloš Brankovič
L
Celotni prihodek je bil realiziran V višini 6,955.901 tisoč din in je l plan presežen za 4 odstotke, lanska realizacija pa za 54 odstotkov. Glavni delež prihodkov predstavljajo prihodki doseženi s prodajo blaga, ki predstavljajo 52,5 odstotkov vseh prihodkov. Se vedno torej prednjačijo prihodki od prodaje trgovskega blaga, čeprav njihov delež v celotnem prihodku upada. Precejšnjo rast imajo tudi ostali prihodki kot so prihodki od obresti, od dotacij in subvencij ter drugo.
PORABLJENA SREDSTVA
so bila realizirana v višini 6,094.464 tisoč din, kar .je 55 od-: stotkov več kot lani in 5 odstotkov več kot je bilo planirano.
Ker je bil celotni prihodek povečan za 54 odstotkov, ugotavljamo poslabšanje ekonomičnosti poslovanja' za 1 odstotek v primerjavi tako s planom kot z enakim obdobjem lani.
' ¡Dohodek znaša 861.429 tisoč din in je večji za 47 odstotkov kot .v enakem obdobju 'lani. Obveznosti iz' dohodka so se povečale za 66 odstotkov. Precejšenje povečanje 'izkazujejo zlasti obresti, prispevki' in davki (kar je posledica prenosa dela prispevkov iz osebnega dohodka na dohodek) in ostale pogodbene obveznosti.
Kompenziran ostanek, čistega dohodka znaša 108.690 tisoč din in je 80 odstotkov večji kot v enakem obdobju lani:
Skupna izguba znaša 22.068 tisoč din in je 21 odstotkov višja kot leto poprej. Z izgubo so zaključile poslovanje naslednje TOZD: v Kmetijstvu Žalec TOZD Tovarna močnih krmil, v KK Šmarje TOZD Proizvodnja in storitve, v KIB TOZD Blagovni promet, v CMI TOZD Proizvodnja mesa in izdelkov ter v GE TOZD Hotel Prebold. ICot *celota so zaključile poslovanje z izgubo naslednje delovne organizacije:	Kmetijski	kombinat
Šmarje, Kmetijstvo Ilirska Bistrica in Celjska mesna industrija.
SPLOŠNA OCENA POSLOVANJA V DEVETMESEČJU LETOŠNJEGA LETA JE NASLEDNJA
Fizični obseg 'proizvodnje nam pada tako, da ne dosegamo niti lanskega obsega, niti plana. Po ocenah inf rezultatih za letošnje leto predvidevamo, da do konca leta na področju fizičnega .obsega proizvodnje ne bomo dosegli planiranega obsega in da bomo celo nekoliko zaostajali za lansko proizvodnjo.
'Finančni rezultati so dokaj lepi, čeprav ugotavljamo, da so nekoliko slabši kot v polletju letošnjega leta.
Vrečar
SSI	l	mm
m£L. pil Si -•	ii	»V	
i		M	
i			|P i
fSrife		£Wm	
			
■■■■■	B V f/; iMišš 1		
Obiskal nas je glavni urednik centralnega romunskega sindikalnega
glasila
NOTRANJA TRGOVINA	-	g
V ustanavljanju je nova TOZD
V	letošnejm- letu So v naši delovni organizaciji bila vse . -bolj prisotna razmišljanja, da bi se delovna enotah »Odkup kmetijskih pridelkov in gozdnih sadežev« preoblikovala v. samostojno temeljno organizacijo. Razlogov, za organiziranje nove TOZD je več, predvsem pa so naslednji:
- — Delež izvoza v novi TOZD bo predstavljal od 30 do 40 odstotkov celotnega prihodka, vsled tega bo razvoj te dejavnosti imel večjo družbeno podporo in olajšave kot v sestavi TOZD Veleprodaja;
— dejavnost po svoji naravi ne spada v veleprodajno dejavnost,' saj je njen razvoj usmerjen v predelavo odkup-f 1 jenih proizvodov..
Delavci delovne enote Odkup so na zboru dne 23. 10. 1981'obravnavali pobudo za ustanovitev nove TOZD in na tej podlagi je bil sprejet ugotovitveni sklep, da so podani vsi zakoniti, pogoji o organiziranju nove TOZD. Sprejet je bil tudi sklep o razpisu referenduma za organiziranje TOZD, ki naj bi bil 26. 11. 1981.
Na zboru so'bili obravnavani tudi osnutki samoupravnih aktov, ki so potrebni za organiziranje nove TOZD ter ekonomski elaborat ih investicijski načrt.
V	zvezi z investicijskim načrtom so bile dane določene pripombe, da ga je potrebno še dodelati in V prvi fazi usposobiti odkupne postaje za kvalitetno poslovanje'.
Soglasna je bila tudi ugotovitev, da se mora novonastala TOZD tesno povezati z ostalimi TOZD v DO in v okviru SOZD, kajti le tako bo kos fizikom, ki se v tej dejavnosti pojavljajo. Načrtov za delo v bodoče nežfnanjka;>potrebno bo krepko zavihati rokave, da bodo tudi uresničeni.
Filip Lesjak
Hmezad KZ »Savinjska dolina« in Hmezad Kmetijstvo Žalec
razpisujeta	,'.
JAVNO LICITACIJO
za prodajo rabljenih osnovnih sredstev:
—	kmetijske mehanizacije,
—	poslovnega inventarja.
Na licitacijo lahko pripeljejo, svoje odvečne stroje tudi kmetje. Seznam rabljenih osnovnih sredstev, namenjenih za prodajo, je na DSSS delovnih organizacijah ih na sedežih TŽO.
Licitacija OS bo v Četrtek 17. 12. 1981 ob 9. uri v TZO Trnava.
Pred pričetkom licitacije morajo udeleženci plačati varščino v višini 10 11 o izklicne cene. V izklicni ceni je vštet prometni davek.
Hmezad je podpisal tudi pogodbo o izgradnji perutninarske farme v Nigeriji
V	predzadnji številki Hmeljarja smo poročali o podpisu pogodbe o izgradnji mlekarne v‘Nigeriji. Danes pa lahko zapišemo, da je Hmezad dne, 13. oktobra 1981 podpisal še eno pogodbo z nigerijskimi partnerji za izgradnjo farme piščancev,
V	prvi fazi bodo zgrajeni objekti za 100.000 piščancev enkratne vselitve in klavnica piščancev, medtem ko je mešalnica krmil z ustreznimi skladišči že zgrajena.
V	mešanem podjetju bo imel Hmezad 30 %, nigerijski partner pa 70 %. Pogodba je sklenjena za 10 let s tem, da nigerijski partner odkupi letno 1/10 delnic Hmezada.
Kot smo že omenili, je to le I. faza izgradnje farme, končni obseg farme bo 10-krat večji.
Hmezad bo dobavil vso opremo in bo oskrboval farmo z enodnevnimi piščanci in medikamenti. Predvideno je, da se bo mešano podjetje bavilo tudi s prodajo enodnevnih piščancev drugim proizvajalcem, ker teh na nigerijskem tržišču precej primanjkuje.
S temi dobavami bo V I. fazi vrednost izvoza dosežena v višini
700.000	S, ko pa bo farma v celoti dograjena, bo izvoz znašal 3 do 4 milijone
Delež, ki ga mora Hmezad vložiti v mešano podjetje, bo pokrit z dobavami jugoslovanske opreme, saj bo farma opremljena izključno z jugoslovansko opremo.
V	tem mešanem podjetju v Nigeriji Hmezad nastopa skupno z Razvojnim centrom Celje, ki bo pripravil tehnično dokumentacijo
in RŠC Titovo Velenje, ki bo glavni dobavitelj opreme.
Hmezad je tudi zadolžen za teh-nično-tehnološko vodenje proizvodnje. V ta namen bodo v tem mešanem podjetju v Nigeriji zaposleni 3 jugoslovanski strokovnjaki:
—	podpredsednik mešane družbe,
•— vodja klavnice.
Že zadnjič pa smo omenili, da bo v mlekarni zaposlenih 6 naših delavcev, in sicer:
-—- podpredsednik družbe,
—	direktor proizvodnje — tehnolog,
—	strojni tehnik za vzdrževanje,
—	3 vodje posameznih oddelkov v proizvodnji.
Osebni dohodki so predvideni v višini okrog 2.000 $ za kadre s srednjo.šolo in okrog'3.000§ mesečno za visoko šolo. Pogoj za zaposlitev v Nigeriji je znanje angleškega jezika. Čeprav še teh mest neposredno ne razpisujemo, ker bo proizvodnja stekla'šele v naslednjih letih, vseeno vabimo interesente, da se neobvezno prijavijo v splošnem sektorju Hmezada. Na ta način bomo imeli pregled nad zainteresiranimi delavci. Predvsem, je pomembno, da se tisti, ki se žele zaposliti v Nigeriji, pričnejo izpopolnjevati ali učiti angleško.
Trenutno sta obe pogodbi v fazi registracije. O nadaljnjem napredovanju projektov bomo še poročali.
Polde Škafar, dipl. ing. agr.
Hmezad KZ »Savinjska dolina« ŽALEC
razpisuje
-Na podlagi sklepov združenih svetov TZO in sklepa komisije za zemljišče z dne 20. 11 1981
JAVNO LICITACIJO
iki bo v sejni sohi SOZD Hmezad Žalec, Žalskega tabora 1, dne 16. 12. 1981 tpo naslednjem razporedu:
Ob 8.00 uri
hmeljska sušilnica Ločica pri Vranskem, stavbna parcela ¡št. 202 KO Ločica, izklicna cena 752.000100 din.
Ob 8.30 uri
hmeljska sušilnica Šmatevž — Gomilsko, stavbna parcela št. 127, zem. pare. 30/2, 29/2 KO Šmatevž, izklicna "cena 561.128,OOdin.
Ob 9.00 uri
kovačnica v Trnavi, stavbna parcela št. 20, zemljiška 57/2 d KO Trnava, izklicna cena 95.000,00 din.
Ob 9.30
hmeljska sušilnica v Zaklu, ¡stavbna parcela 113, zemljiška pare. št. 581/25, 581/24, 581/23, 581/22 581/37 KO Trnava, izklicna cena 449.350,00 din.
Ob 10.30
sadna ¡sušilnica Ponikva, pare. št. 253 d, KO Ponikva, ižkliona cena 26.500,00 din.
Ob 11.00 uri
hmeljska sušilnica v šeščah, zemljiška pare. št. 1287 ¡d, 1288 d, KO Gornja vas, izklicna cena 336.600,00 din.
Ob 11. 30
hmeljska sušilnica v Jedrtu, zemljiška pare. št. 1665 d, KO Gotovlje, ¡ižkliona cena 327.600,00 din.
Gana m2 funkcionalnega zemljišča znaša 68,00 din in ni v izklicni ceni.
¡Prometni dávek plača ¡kupec.
Ogled objektov je možen na kraju samem, vse ostale informacije v zvezi z ¡javno licitacijo dobijo interesenti na sedežu Hmezad KZ »Savinjska dolina« Žalec in sedežih TZO.
Perutninarska larma Hairisko pri Pristavi v izgradnji
Mirosan je za dan republike izročil namerni še eno večnamensko stavbo
CENE - CENE - CENE - CENE - CENE - CENE - CENE - CENE | CENE - CENE - CENE - CENE -
V okviru nalog usmerjenega izobraževanja in izvajanja prirodoslovnih dejavnosti v OZD v okviru vzgojno izobraževalnega programa je obiskalo naše enote in si z zanimanjem ogledalo njih delo več skupin dijakov Šolskega centra za blagovni promet v Celju
Vsem štipendistom SOZD Hmezad
Na osnovi sklepa Poslovnega odbora SOZD Hmezad Žalec z dne 13. novembra bomo od 1. 1. 1982 nakazovali štipendije na hranilne vloge pri Hranilno-kreditni službi SOZD Hmezad Žalec.
Zato bo štipendist do 10. v mesecu prejel nalog za vpis štipendije v hranilno knjižico na stalni naslov bivališča. Nalog za: vpis lahko štipendistu vpišejo na vseh poslovnih enotah HKS in na vseh ekspoziturah Ljubljanske banke v-Jugoslaviji. Prav tako lahko štipendist dviguje denar na vseh poslovnih enotah HKS — SOZD Hmezad in ekspoziturah Ljubljanske banke v Jugoslaviji.
V zvezi s tem se mora vsak štipendist OSEBNO zglasiti v času od 3. do 11. decembra 1981 v delovni skupnosti Skupne službe SOZD Hmezad Žalec, Ulica Žalskega tabora 1/1. nadstropje, soba 27, dnevno od 6. do 14. ure, zaradi podpisa pristopne izjave in prevzema hranilne knjižice.
Želimo, da obvestilo sprejmete z razumevanjem, saj bo tak način poslovanja ugoden za štipendista in štipenditorja.
W. M.
Odlok o zaščitnih cenah za živino za leto 1982
Organizacijam združenega dela, ki redijo živino same ali v kooperaciji z individualnimi kmetijskimi proizvajalci (v nadaljnjem besedilu: proizvajalci), so v letu 1982 zagotovljene zaščitne cene za živino, in sicer:
PRAŠIČI
Za mesnate prašiče iil njihove medsebojne križance, na bazi 2.6 % mesa pri 100 kg žive teže ali 33 % mesa pri 100 kg toplih polovic je cena za kg žive teže 45,74 din in 57,42 din za tople polovice.
Za živo težo prašičev, ki vsebujejo nad 26 % mesa, se cena za vsak odstotek mesa poveča za 1,74 dinarja pii kilogramu.
Za tople polovice mesnatih prašičev se cena za vsak odstotek mesa nad 33 % poveča za 1,91 dinarja pri kilogramu.
Zaščitne cene iz prvega, drugega in tretjega odstavka se ne nanašajo na prašiče, ki vsebujejo manj kot 26 % mesa pri 100 kg žive teže ali ki vsebujejo manj kot 33 % mesa pri 100 kg toplih polovic.
GOVEDA
1)	Za pitane junce in junice plemenitih pasem in za njihove medsebojne križance, stare nad 6 do 12 mesecev, z mlečnimi zobmi:
a)	I. a vrste, težke najmanj 350 kg (junci) in 320 kg (junice), z izkoristkom 58 % je 60,26 din/kg živa teža.
Za vsak odstotek mesa pod ali nad izkoristkom 58 °/o se cena zmanjša oziroma poveča za 1.039 dinarja pri kilogramu;
b)	I. vrste, težke najmanj 350 kg (junci) in 320 kg (junice), z izkoristkom 56 % je za kg žive teže 58,50 din.
Za vsak odstotek mesa pod ali nad izkoristkom 56 % se cena zmanjša oziroma poveča za 1,045 dinarja pri kilogramu.
2)	Za pitane junce . in junice plemenitih pasem in za njihove medsebojne križance, stare nad 12 do 18 mesecev, brez stalnih zob:
a)	1. a vrste, težke najmanj 450 kg (junci) in 400 kg (junice), z izkoristkom 58 % je za kg žive teže 60,26 din.
Za vsak odstotek mesa pod ali nad izkoristkom 58 % se cena zmanjša oziroma poveča za 1,039 dinarja pri kilogramu;
b)	I. vrste, težke najmanj 450 kg (junci) in 400 kg (junice), z izkoristkom 56 % je za kg čiste teže 58,50 din.
Za vsak odstotek mesa pod ali nad izkoristkom 56 % se cena zmanjša ozroma poveča za 1,45 dinarja pri ¡kilogramu.
3)	Za pitane starejše junce in junice (mlada goveda) plemenitih pasem in za njihove medsebojne križance, stare nad 18 do 36 mesecev, z največ štirimi stalnimi zobmi:
a)	I. a vrste, težke najmanj 500 kg (junci) in 450 kg (junice), z izkoristkom 58 % je za kg žive teže 58,50 din
Za vsak odstotek mesa pod ali nad izkoristkom 58 % se cena zmanjša oziroma poveča za 1,009 dinarja pri kilogramu;
b)	tl vrste, težka najmanj 470 kg (junci) in 420 kg (junice), z izkoristkom 56 % je za kg žive teže 55,28 din.
Za vsak odstotek mesa pod ali nad izkoristkom 56 % se cena zmanjša oziroma poveča za 0,987 dinarja pri kilogramu.
4)	Za pitane mlajše junce in junice — križance pasme buša
ali drugih domačih pasem (istrska, kolubarska, posavska, podolska in gatačka) s plemenitimi pasmami, stare nad 6 do 18 mesecev, z mlečnimi zobmi:
a)	I. vrste, težke najmanj 350 kg (junci)- in 300 kg (junice), z izkoristkom 54 % je za kg žive teže 53,76 din.
Za vsak odstotek mesa pod ali nad izkoristkom 54 % se cena zmanjša oziroma poveča za 0,996 dinarja pri kilogramu;
b)	II. Vrste, težke najmanj 300 kg (junci) in 260 kg (junice), z izkoristkom 52 % je za kg žive teže 50,31din.
Za vsak odstotek mesa pod ali nad izkoristkom 52 % se cena zmanjša oziroma poveča za 0,968 dinarja pri kilogramu.
5)	Za pitane starejše junce in junice (mlada goveda) — ¡križance pasme buša ali drugih domačih pasem (istrska, kolubarska, posavska, podolska in gatačka) s plemenitimi pasmami, stare nad 18 do 36 mesecev, z največ štirimi stalnimi zobmi:
a)	I. vrste, težke najmanj 400 kg (junci) in 360 kg (junice), z izkoristkom 54 % je za kg žive teže 52,07 din.
Za vsak odstotek mesa pod ali nad izkoristkom 54 % se cena zmanjša oziroma poveča za 0,964 dinarja pri kilogramu;
b)	II. vrste, težke najmanj 350 kg (junci) in 300 kg (junice), z izkoristkom 50 % je za kg žive teže 48,50 din.
Za vsak odstotek mesa pod ali nad izkoristkom 50 % se cena zmanjša oziroma poveča za 0,970 dinarja, pri kilogramu.
6)	Za pitane mlade junce in junice, stare nad 6 do 18 mesecev, pasme buša, z mlečnimi zobmi: .
a) I. vrste, težke najmanj 200 kg (junci) in 180 kg (junice), z izkoristkom 52 P/o je za kg žive teže 49,73 din.
Za vsak odstotek mesa pod ali nad izkoristkom 52 % se cena zmanjša oziroma poveča za 0,956 dinarja pri kilogramu;
(Nadaljevanje na 6. strani)

p
¡1
fjg
H	-	- illiS ffl	> I	®
Za nekatere kmete bi lahko lepa jesen trajala, štiri mesece pa kljub temu ne bi pospravili koruznice
Lepa jesen
b) II. vrste, težke najmanj 200 kg (junci) in 180 kg (junice), z izkoristkom 48 % je za kg žive teže 45,57 din.
Za vsak odstotek mesa “pod ali nad izkoristkom 48 % se cena zmanjša oziroma poveča za 0,949 dinarja pri kilogramu,
7)	Za pitane .starejše junce in junice — mlada goveda,, pasme buša, stare nad 18 do 36 mesecev, z največ štirimi stalnimi zobmi:
a)	I. vrste «težke- najmanj 270 kg (junci) in 220 kg (junice), z izkoristkom 52 % je za kg žive teže 46,16 din.
Za vsak odstotek mesa pod ali nad izkoristkom 52 % se cena zmanjša oziroma poveča za 0,888 dinarja pri kilogramu;
b)	II. vrste, težke najmanj. 250 -kg (junci) ta 200 kg (junice), z izkoristkom 48 %, je za kg žive teže 43,29 din. -
Za vsak odstotek mesa pod ali nad izkoristkom 43 % se cena zmanjša oziroma poveča za 0,902 dinarja pri kilogramu.
8)	Za goveda drugih kategorij, starejša od treh let:
a)	I. vrste, težka najmanj 360 kg z izkoristkom 50. % je za kg žive teže 43,82 dta.
Za vsak .odstotek mesa pod ali nad izkoristkom 50 % se cena zmanjša oziroma poveča za 0,876 dinarja pri kilogramu;
b)	II. vrste, težka najmanj 320 kg z izkoristkom 48 % je cena za kg žive teže 40,37 dta.
Za vsak odstotek mesa pod ali nad izkoristkom 48 % se cena zmanjša oziroma .poveča za 0,841 dinarja pri kilogramu;
c) III. vrste, težke najmanj 230 kg, z izkoristkom 44 % pa je cena za kg žive teže 37,03 dta.
Za vsak odstotek mesa pod ali nad izkoristkom 44 % se cena zmanjša oziroma poveča za 0,842 dinarja pri kilogramu.
OVCE
1)	Za pitana jagnjeta, stara od 5 do 12 mesecev, ki niso izmenjala nabenega mlečnega zoba;
a)	I. vrste, težke najmanj 20 kg, z izkoristkom najmanj 54 % je zaščitna cena za kg žive teže 68,16 dta.
b)	II. vrste, težka najmanj 20 kg, z izkoristkom najmanj 50 % pa 63,86 din.
2)	Za pitane mlade ovce, stare nad eno do dveh let, ki imajo največ dva stalna zoba:
a)	I. vrste, težke najmanj 25 kg z izkoristkom najmanj 52 % je cena za kg žive teže 60,39 din.
b)	II. vrste, težka najmanj 25 kg, z izkoristkom najmanj 48 % pa 51,78 dta.
3)	Za pitane- ovce in ovne, stare nad dve leti:
a)	I. vrste, stare do pet let, z najmanj šestimi stalnimi zobmi, težke, najmanj -30 kg, z izkoristkom najmanj 50 % je cena za kg žive teže 49,50 dta.
b)	II. vrste stare do pet let, z najmanj šestimi stalnimi zobmi, težke ■ najmanj 30 kg, z izkoristr kom najmanj 46 % pa je cena
47,00	din.
2.	Zaščitne cene iz 1. točke tega odloka se bodo uporabljale za količine živine,- ki jih proizvajalci ponudijo organizacijam za« rezerve. republik in organizacijam za rezerve avtonomnih pokrajin v skladu s tem odlokom.
3.	Cene.iz .1. točke tega odloka veljajo pri živini za kilogram tople polovice, Iranko naloženo na vagon ali tovornjak — po kupčevi izbiri, v prodajalčevem kraju. Teža se ugotavlja po 12 urah od zadnjega krmljenja ali najpozneje dve uri po zakolu, če pa se ugotavlja pred pretekom 12 ur od zadnjega krmljenja, se od ugotovljene teže goved ta o-vac odšteje do 5 °/o, pri prašičih pa do 2 %.
17.	ODLOK O PROIZVAJALSKIH PRODAJNIH CENAH ZA ŽIVINO ZA LETO 1982
1. Proizvajalske prodajne cene za živino so:
A. PRAŠIČI
Za mesnate prašiče ta njihove medsebojne križance, na bazi 26 % mesa pri 100 kg žive teže ali 33 % mesa pri. 100 kg toplih polovic je cena za kg žive teže 50,18 dta in 63,69 din za kg tople polovice.
Za živo težo prašičev, ki vsebujejo nad 26% mesa, se cena za vsak odstotek mesa poveča za 1,93 dinarja pri kilogramu.
Za tople polovice mesnatih prašičev se cena za vsak odstotek mesa nad 33 °/o. poveča za 2,12 dinarja pri kilogramu.
Proizvajalske prodajne cene iz prvega, drugega ta tretjega odstavka se ne nanašajo na prašiče, ki vsebujejo manj kot 26 % mesa pri 100 kg žive teže, ali manj kot 33 % mesa pri 100 kg toplih polovic.
B. GOVEDA
1)	Za pitana teleta plemenitih pasem, ta njihove medsebojne križance, stare do 6 mesecev.
a)	I. a vrste, težke najmanj 150 kg, z izkoristkom 62 % je cena za kg žive teže' 76,12 din.
b)	I. vrste, težke najmanj 150 kg, z izkoristkom 62 % je cena 72,18 dta.
2)	Za pitane junce in junice plemenitih pasem in njihove križance, stare nad 6 do 12 mesecev, ki imajo mlečne zobe:
a)	I. a vrste, težke najmanj 350 kg (junci) in 320 kg (junice) z izkoristkom 58 % je cena za kg žive teže 66,90 din.
I Za vsak odstotek mesa pod ali nad izkoristkom 58 % se cena zmanjša oziroma poveča za 1,153 dinarja" pri kilogramu; 8
b)	I. vrste, težke najmanj 350 kg (junci) in 320 kg (junice), z izkoristkom 56 % je cena 65,00 din.
Za vsak odstotek mesa pod ali nad izkoristkom 56 % se cena zmanjša oziroma poveča za 1,161 dinarja pri kilogramu.
3)	Za pitane junce in junice plemenitih pasem ta. njihove medsebojne križance, stare nad 12 do 18 mesecev, brez stalnih zob':
a)	.I. a vrste, težke najmanj 450 kg (junci) ta 400 kg (junice), z izkoristkom 58 %' je cena ža kg žive teže 66,90 din.
Za vsak odstotek mesa pod ali nad izkoristkom 58 % se cena zmanjša oziroma poveča za 1,153 dinarja pri kilogramu;
b)	I. vrste, težke najmanj 450 kg (junci) ta 400 kg (junice), z izkoristkom 56 % je cena 65j00 djn.
Za vsak odstotek, mesa pod ali nad izkoristkom 56% se cena zmanjša oziroma poveča za 1,161 dinarja pri kilogramu.
4)	Za pitane starejše junce in junice (mlada goveda) plemenitih pasem in njihove medsebojne križance, stare nad 18 do 36 mesecev, ki imajo največ štiri stalne zobe:
a) I.a vrste; težke najmanj 500 kg (junci) ta 450 kg (junice), z izkoristkom 58% je cena za kg žive teže 65,00 din.
Za vsak odstotek mesa pod ali nad izkoristkom 58 % se cena zmanjša oziroma poveča za 1,161 dinarja pri kilogramu;
b) I. vrste, težke najmanj 470 kg (junci) ta 420 kg (junice), z izkoristkom 56 % je cena 61,75 din/kg.
Za vsak odstotek mesa pod ali nad izkoristkom 56 % se cena zmanjša oziroma poveča za 1,103 dinarja pri kilogramu.
5)	Ža pitana teleta — križance pasme buša ali drugih domačih pasem (istrska, kolubarska, posavska, g podolska in gatačka) s plemenitimi pasmami, stare do 6 mesecev:
a)	I. vrste, težke najmanj 90 kg, z izkoristkom 56 %. je cena za kg žive teže 63,05 din.
b)	II. vrste, težke najmanj 90 kg, z izkoristkom 54 %' pa 59,80 din. r
6)	Za pitane, mlade junce in junice — križance pasme buša ali drugih domačih pasem (Istrska, kolubarska, posavska, podolska in gatačka) s plemenitimi pasmami, stare nad 6 do 18 mesecev, z mlečnimi zobmi:
a)	I. vrste, težke najmanj 350 kg (junci) ih 300 kg (junice), z izkoristkom 54 % je cena 59,80 din/kg. •
Za vsak odstotek mesa pod ali nad izkoristkom 54 % se cena zmanjša oziroma poveča za 1,107 dinarja pri kilogramu;
b)	II. vrste, težke najmanj 300 kg (junci) in 260 kg (junice), z izkoristkom 52 % je cena 55,90 din/kg.
Za vsak odstotek mesa pod ali nad izkoristkom 52 % se cena zmanjša oziroma poveča za J,075 dinarja pri kilogramu. .
7)	Za pitane starejše junce in junice, mlada goveda pl križance pasme buša ali- drugih domačih pasem (istrska, kolubarska, posavska, podolska ta gatačka)« s plemenitimi pasmami, stare nad 18 do 36 mesecev, z največ štirimi stalnimi zobmi:
a)	I. vrste, težke najmanj 400 kg (junci) ta 360 kg (junice), z izkoristkom 54 % je cena -57,82-. din/kg. |
Za vsak odstotek mesa pod ali nad izkoristkom 54 % se cena zmanjša oziroma poveča za 1,071 dinarja pri kilogramu; .
b)	II. vrste, težke najmanj 350 kg (junci) in 300 kg (junice), z izkoristkom 50 % je j cena 53,90 din/kg.
Za vsak odstotek mesa pod ali nad izkoristkom 50 % se cena
V združeni hladilnici v Celju so naložili še en kamion kvalitetnih jabolk za ZR Nemčijo
zmanjša oziroma poveča za 1,078 dinarja pri kilogramu.
8)	Za pitana teleta, stara do 6 mesecev, pasme buša:
a)	I. vrste, težka najmanj 60 kg, z izkoristkom 54 °/o je cena za kg žive teže 59,80 din.
b)	II. vrste, težka najmanj 60 kg, z izkoristkom 52 % pa 57,15 din.
9)	Za pitane junce in junice, stare nad 6 do 18 mesecev, pasme
[ buša, z mlečnimi zobmi:
a)	I. vrste, težke najmanj 200 kg (junci) in 180 kg (junice), z izkoristkom 52 % je cena 55,25
[din.
f ' Za vsak odstotek mesa pod ali nad izkoristkom 52 % se cena ■ zmanjša oziroma poveča za 1,063 .• dinarja pri kilogramu;
b)	II, vrste, težke najmanj 200 kg (junci) in 180 kg (junice), z izkoristkom 48 % je cena 50,65 din.
if: Za vsak. odstotek mesa pod ali nad izkoristkom 48 % se cena b zmanjša oziroma poveča za 1,055 F dinarja pri kilogramu;
¡S' 10) Za pitane-starejše junce in junice — mlada goveda, pasme j. buša, stare nad 18 do 36 mesecev, z največ štirimi stalnimi zobmi:
a)	I. vrste, težke najmanj 270 kg (junci) in 220 kg (junice), z
[ izkoristkom 52 % je cena 51,32 [ din.
- Za vsak odstotek mesa pod ali nad izkoristkom 52 % se cena zmanjša oziroma poveča za 0,987 dinarja pri' kilogramu;
b)	II. vrste, težke najmanj 250 kg (junci), in 200 kg (junice), z izkoristkom 48 % je cena 48,07 din.
Za'vsak odstotek mesa pod ali nad izkoristkom 48 °/o se cena zmanjša oziroma poveča za 1,001 dinarja pri kilogramu.
11) Za goveda drugih, kategorij, starejša od treh let:
a)	I. vrste, težka najmanj 360 kg, z izkoristkom 50 % je cena za kg žive teže 48,75 din.
Za vsak odstotek mesa pod ali nad izkoristkom 50 % se cena zmanjša oziroma poveča za 0,975 dinarja pri kilogramu;
b)	II. vrste, težka? najmanj £20 kg, z izkoristkom 48 % je cena 44,82 din.
Za vsak odstotek mesa pod ali nad izkoristkom 48 °/o se cena ' zmanjša oziroma poveča za 0,934 dinarja pri, kilogramu;
c)	III. vrste, težka najmanj 230 kg, z izkoristkom 44 °/o je 41,16 din.
Za vsak odstotek mesa pod ali nad izkoristkom 44 °/o se cena zmanjša oziroma poveča za 0,935 dinarja pri kilogramu.
C.	OVCE
1)	Za pitana jagnjeta; stara od 5 do 12 mesecev, ki niso izmenjala nobenega mlečnega zoba:
a)	I. vrste, težka najmanj 20 kg z izkoristkom najmanj 54 °/o je cena za kg žive teže 75,90 din
b)	II. vrste, težka najmanj 20,
I z izkoristkom najmanj 50 % je | cena 70,95 din.
DO GOSTINSTVO-TURIZEM
Obiščite naše lokale!
2)	Za pitane mlade ovce, stare nad 1 do 2 let, ki imajo največ dva stalna zoba:
a)	I. vrste, težke najmanj 25 kg, z izkoristkom najmanj 52 %: je cena 67,10 din.
b)	II. vrste, težke najmanj 25 kg, z izkoristkom najmanj 48 % je cena 62,24 din.
3)	Za pitane ovce in ovne, stare nad 2 leti:
a)	I. vrste, stare do 5 let; z najmanj . 6 stalnimi zobmi, težke najmanj 30 kg, z izkoristkom najmanj 50 % je cena 55,00 din.
b)	II. vrste, stare do 5 let, z najmanj 6 stalnimi zobmi, težke najmanj 30 kg, z' izkoristkom najmanj 46 % je cena za kg žive teže 52,25 din.
Cene iz prvega odstavka te točke bodo podlaga za samoupravno sporazumevanje in družbeno. dogovarjanje v reprodukcijskih celotah oziroma za sklepanje pogodb o odkupu in prometu teh proizvodov ter za oblikovanje cen za izdelke, doblje-. ne s predelavo živine.
2. Cene iz l. točke tega odloka; veljajo pri živini za Kilogram žive teže ali za kilogram' tople polovice, faranko naloženo na vagon ali tovornjak po kupčevi izbiri v prodajalčevem kraju. Teža se ugotavlja po 12 urah od zadnjega krmljenja ali najpozneje 2 uri po zakolu, če .pa Se ugotavlja pred pretekom 12 ur od zadnjega krmljenja, se od ugotovljene teže goved in ovac odšteje do 5 %, pri prašičih pa do 2 %.
18.	ODLOK O PROIZVAJALSKI PRODAJNI CENI ZA KORUZO LETINE 1981
1.	Proizvajalska prodajna cena za koruzo letine' 1981 je 8,50 dinarjev; ta cena bo podlaga za samoupravno sporazumevanje ih družbeno dogovarjanje v reprodukcijskih celotah oziroma za sklepanje pogodb o odkupu in prometu teh pridelkov ter za oblikovanje cen za izdelke, dob-Ij ene s predelavo koruze.
2.	Cena iz 1. točke tega odloka se nanaša na koruzo, oddano septembra, oktobra in novembra 1981. Za vsak naslednji mesec, od 'decembra 1981 do maja 1982, se ta cena poveča za 0,056 dinarjev pri kilogramu koruze. Junija, julija in avgusta 1982 velja cena iz meseca maja.
20. ODLOK O PROIZVAJALSKIH PRODAJNIH CENAH ZA SONČNICE, SOJO IN OLJNO REPICO LETINE 1981
, Proizvajalske prodajne cene za sončnice, sojo in oljno repico letine 1981 so:
din/kg,
1)	za	sončnice	17
2)	za	sojo	18,50
3)	za	oljno repico	17
Cene iz prvega odstavka te
točke bodo podlaga za samoupravno sporazumevanje in družbeno dogovarjanje v reprodukcijskih celotah oziroma za-sklepanje pogodb o odkupu in prometu teh izdelkov ter za oblikovanje cen za izdelke, dobljene s predelavo sončnic, soje ih oljne repice.
Cene iz prvega odstavka te točke so mišljene za kilogram sončnic, soje in o^jne repice franko skladišče, vagon, vlak ali drugo prevozno sredstvo v prodajalčevem kraju — po kupčevi izbiri.
N. R.
Bližajo se. prazniki, 29. november, novo leto, ko si bomo, vzeli malo več časa in se s svojimi prijatelji, znanci, delovninii tovariši, vsedli za nekaj uric skupaj in se pogovorili o naših življenjskih uspehih pa tudi neuspehih, o tem, kako smo letošnje leto gospodarili ter kaj in kako bomo delali v naprej.
Vse to bomo najlaže storili v primernem okolju, ob kdzarcu dobre pijače in ob dobri hrani.
Za takšne in podobne priložnosti vam priporočamo gostinske, lokale naše delovne organizacije:
TOZD SAMOPOSTREŽNA RESTAVRACIJA CEIJE, Kidričeva 6 (tel.: 23-260, 21-859) ima primerno dvorano s 450'sedeži za večje prireditve,' srečanja kolektivov, upokojencev in drugih in dve inanjši sobi s 50 sedeži.
Pripravljamo vse vrste jedil.
TOZD HOTEL PREBOLD (tel.: 722-000, 722-045) ima dve restavraciji s sedeži za -250 gostov (srečanje kolektiva, izvedba raznih oblik izobraževanja), banketni prostor (povsem ločen od ostalih prostorov) za 50 gostov primeren za poslovne razgovore.
Vsak petek in soboto je v prenovljenem NOČNEM KLUBU — DISCO glasba po izbiri za mlade ih tudi za ne več tako mlade.
Vsako - soboto je ples,
TOZD HMELJAR ŽALEC - GOSTIŠČE HMELJAR ' ŽALEC (tel.: 710-079) ima lepo posebno sobo za 40 oseb.
V	teni gostišču dobite dobro pripravljen golaž in vampe po tržaško.
KOLODVORSKA RESTAVRACIJA ŽALEC (tel.: 710-971). Tu priporočamo osliče s tatar omako in sardele.
RESTAVRACIJA PRI RIMSKI NEKROPOLI V ŠEMPETRU (tel.: 701-521) ima 50 'sedežev in nudi piščance na ražnju in razne vrste pizz.	-
TOZD RESTAVRACIJA SLOVAN VRANSKO (tel.: 724-017) ima posebno sobo z '80 sedeži.. Tu dobite vedno Izbrano kmečko hrano in dneVno domače koline.
V	vseh naših lokalih točimo izbrana vina in brezalkoholne pijače, v kuhinjah pa pripravljamo; poleg svojih specialitet tudi vse vrste; jedil po naročilu.
Vabljeni!

KOLEKTIV % HOTEL PREBOLD
VAS VABI NA
in novoletni ples 1. in 2. januarja 1982 ’
Za dobro razpoloženje bosta skrbela dva ansambla V NOČNEM KLUBU bo disco glasba za staro in mlado , Cena silvestrovanja'je 900 dih V. ceni je zaračunan silvestrski menu z zajtrkom ter'plesna glasba
SILVESTRSKI MENU
Goveji zrezek s pikantno omako -
Mrežna pečenka Puranov zrézek Mešana priloga
> , *
Sacher torta
*
Pečenice z zeljem
Rezervacije sprejemamo na telefon 722-000, 722-045 - HOTEL PREBOLD
Vabimo vas, da^pridete in preživite najdaljšo poč skupaj z nami!
KOLEKTIV HOTELA PREBOLD

IZHODIŠČA ZDRUŽEVANJA DELA IN SREDSTEV NA OSNOVI SKUPNEGA PRIHODKA IN SKUPNEGA DOHODKA
DELITEV SKUPNEGA PRIHODKA KOT OBLIKA UDELEŽBE V SKUPNO USTVARJENEM DOHODKU
2. Interna cena kot merilo razporejanja skupnega prihodka
Naslednje izhodišče pni določanju meril za razporejanje skupnega prihodka so interne cene, ki so mnogo bolj primerno merilo kot tržne (eksterne) cene. Problematiko in pomanjkljivosti uporabe tržnih cen kot merila za razporejanje skupnega prihodka smo obravnavali že v prejšnjem sestavku (Hmeljar št.. 11), tako da bomo danes 'opredelili merilo internih cen, predvsem z vidika določenih prednosti pred merilom eksternih cen.
GORAZD SELIŠNIK
. Zakon o združenem delu opredeljuje, da. morajo bitti osnove in merila, po katerih se razporeja skupni prihodek, takšna, da zagotavljajo pogoje za večanje produktivnosti dela za boli racionalno m učinkovito izkoriščanje družbenih sredstev pri delu in poslpvanju ter za zmanjšanje materialnih in drugih poslovnih stroškov temeljnih organizacij, ki so bile udeležene pri ustvarjanju tega prihodka.
Ne glede na težave pri iskanju ustreznih internih cen, imajo le-te določene prednosti pred eksternimi cenami:
a)	interne cene v mnogo večji meri kot eksterne cene izražajo prispevek vsake udeleženke pri ustvarjanju skupnega proizvoda;
b)	upoštevajo se-eksterne cene
surovin, materiala in energije, razen tega pa tudi tehnični normativi;	_	■
c)	interne cene izhajajo iz dogovorjenih normativov potrebnega dela za skupno proizvodnjo.
Pri interni ceni se glavna vprašanja postavljajo v zvezi s strukturo cene, in s kriteriji za kvantifikacijo posameznih elementov.
Interna obračunska shema je postavljena z naslednjo kalkulacij sko shemo:
Materialni stroški Neposredni materialni stroški: preneseni, izvirni.
Splošni materialni stroški:
spremenljivi,
stalni.
Neposredni materialni stroški so tisti stroški, H jih lahko izračunamo iz potroškov prvin poslovnega pročeSa, ki jih neposredno povzroča proizvodnja določenega izdelka'. Neposredni stroški so manj obsežni, ker gre le. za tiste vrste prenesenih in izvirnih stroškov, ki so udeleženi pri proizvodnji določenega izdelka. To so izdelavni in pomožni izdelavni stroški materiala, lastni polproizvodi, izdelav ne lastne in tujerstoritve din izdelavni osebni dohodki.
Splošni materialni stroška so znani vnaprej za več organizacijskih epot, ki jih lahko razdelimo na posamezne nove proizvode šele potem, ko .poznamo ustrezno naravno mersko enoto ali ko izberemo dogovorjeno osnovo za njihovo delitev.
Ker posameznih faznih proizvodov ne moremo seštevati, .da bi ugotovili celotni obseg dejavnosti, lizračunamo celotni obseg dejavnosti na osnovi pogojnih enot, v katerih je izražena proizvodnja faznih proizvodov v določenem obdobju in na ta način določimo standarde splošnih stroškov materiala in surovin.
Amortizacija
Prav tako moramo tudi za amortizacijo določiti standarde, ki so odvisni od njene narave (spremenljiva, stalna, na osnovi obsega dejavnosti ipd.). v
Osebni dohodki Neposredni osebni dohodki. Splošni osebni dohodki: spremenljivi, stalni.
Neposredne osebne dohodke določimo za vsako fazo proizvoda posebej, in sicer na osnovat
—	standardov časa na količinsko enoto faznega proizvoda,
—	standardov postavk osebnih dohodkov na uro dela.
Tudi pri osebnih dohodkih moramo ločiti spremenljivi del od stalnega. Stalni del osebnih dohodkov se načrtuje za celotno obračunsko obdobje, potem pa (preko obsega dejavnosti1) ugotovimo, koliko stalnega dela osebnih ■ dohodkov odpade na enoto proizvoda.
Davki in prispevki iz dohodka
Neodvisni od dohodka in osebnih dohodkov, odvisni od dohodka, odvisni od osebnih dohodkov. Davki in.prispevki iz dohodka so postavljeni pravzaprav kot splošni standard, ker so njihove stopnje poznane, prav tako tudi osnove, od katerih se obračunavajo. Izjema so le prispevki delovni skupnosti, ker se leiti spreminjajo in so odvisni od konkretne situacije.
Za sklad skupne porabe
Po družbenem dogovoru, drugo.
Za rezervni sklad Za poslovni sklad Pri oblikovanji! skladov gre za razporejanje čistega dohodka, za--to je treba pariti, da ti standardi ne bodo pomenili izhodišče za graditev eksternih prodajnih cen, ampak morajo biti prilagojeni možnostim, M jih daje načrtovana prodajna cena skupnega proizvoda. Pri določanju kriterijev za oblikovanje skladov je potrebno upoštevati dejstvo, da morajo imeti enake možnosti za razvoj tudi tiste temeljne organizacije, ki imajo manjšo tehnično opremljenost.
V praktični uporahi interne cene se srečujemo z določenimi težavami, predvsem zato, ker se posamezni elementi, iz katerih je sestavljena interna cena, spreminjajo v času. Tako se lahko temeljne organizacije dogovorijo za predhodni obračun skupnega prihodka v določenem časovnem obdobju, ob koncu obračunskega obdobja pa se-skupni prihodek dokončno razporedi.
PRIMER: Razporejanje skupnega prihodka na osnovi internih cen.
(D hmeljar
Tri temeljne organizacije (Xi, in X3) so se dogovorile za skupno proizvodnjo izdelka A3
na osnovi internih cen kot merila za^razporejanje skupnega prihodka.
Planirani skupni prihodek je enak:
PSP = MSX, + MSXj + MSXs + AMXi + AMX2 + AMXs +
+ ODXi + ODX* + ODX3 + DPXi + DPX2 + DPX3 + SSPX, +
SSPX2 + SSPX3 + RSXi + RSX2 + RSXb + PSX, + PSX2 + PSX3 PSP = planirani skupni prihodek	_
MS . ,= materialni stroški (Xi = 100, X2 = 80, X3 = 120)
•AM = amortizacija (Xi = 20, X2 = 40, Xs = 30)
OD = bruto osebni dohodki (Xi = 110, X2 = 80, Xi — 70)
DP = davki in prispevki iz dohodka (Xi = 50, X2 = 30, X3 = 20) SSP .= sklad skupne porabe (Xi = 40, X2 = 20, X3 = 10)
RS = rezervni sklad (Xi = 20, X2 = 10, X3 = 30)
PS = poslovni sklad (Xi = 40, X2 = 30, X3 = 60)
PSP = 100 + 80 + 120 + 20 + 40 + 30 + 110 + 80 + 70 +
+ 50 + 30 + 20 + 40 + 20 + 10 + 20 + 10 + 30 +
+ 40 +30 + 60 PSP ¡j 1010
Ob koncu obdobja je bilo prodanih 100 novoproižvedenih proizvodov po tržni ceni 15 din.
Udeležba v končnem obračunu skupnega prihodka je naslednja: PSP = Xi + X2 + X3
1010 = 380 + 290 + 340
100 % 1
Xi • 100
PSP
n
x2 • 100
PSP
Z x3-ioo
100 %
38000	29000	34000
1010	1010- + 1010
100 % = 37,6 % + 28,7 % + 33,7 %
Obračunani končni skupni prihodek znaša 1500 din. Delitev skupnega prihodka je naslednja:
Xi = 380, X2 = 290, X3 = 340
Ostanek v višini 490 din se razporedi v naslednjem razmerju: 490 = 37,6 % : 28,7 % : 33,7 %
490 = 185 + 140 + 165
Iz danega primera lahko razberemo, da je bila cena proizvoda nižja od tržne cene in je tako prišlo do razlike, ki se med temeljne organizacije razporedil v enakem razmerju kot je bila udeležba v planiranem skupnem prihodku. Na podlagi tega lahko sklepamo, da so temeljne organizacije racionalno gospodarile s svojimi sredstvi in si tako ustvarile določen presežek.
V vsakem primeru je odstopanje internih cen ter osnov in me-
ril od eksternih stvar samoupravnega sporazuma. Takšno razporejanje skupnega prihodka je sprejemljivo samo pod pogojem, da vse temeljne organizacije uporabljajo zmogljivosti na dogovorjeni način in da vsaka udeleženka izpolnjuje svoje obveznosti do drugih ter s tem omogoča normalni tok poslovanja.
(Nadaljevanje sledi)
Javna dražba
za zidanico, stoječo na pare. št. 44, etavbišče v izmeri 90 in2, vpisane v vi. št. 33 Ik. 10. Vrh, kd /je družbena lastnina, - imetnik' pravtice ¡uporabe pa Hmezad Kmetijski kombinat Šmarje, za izklicno ceno 58.500 idin.
Dražba bo 22. decembra 1981 ob 9. uri na Kmetijskem, kombinatu Šmarje v Šmarju pri Jelšah. Bred dražbo mora dražitelj — kuipec vplačati kavcijo v višini 10% izklicne cene, ki se ip.o končani dražbi vrne, kupcu pa se s 'kupno pogodbo poračuna. Pravico dražbe na javni dražbi imajo diružbeiniopravne osebe in tisti bbčanir ki 'izpolnjujejo pogoj 'za opravljanje vinogradniške' proizvodnje v funkcionalni bližini 'objekta, ki je predmet javne dražbe
Zainteresirani občani 'dokažejo navedeni pogoj z izpiskom dž zemljiške knjige o lastništvu in velikosti vinogradov v funkcionalni bližini zadevnega objekta vsaj 5 dni pred licitacijo komisiji za izvedbo licitacije.
Proizvodno funkcionalno bližino s stališča vinogradniške proizvodnje ugotovi feomaisaja za izvedbo javne dražbe na -podlagi predloženih dokazov interesentov jn s tem določi krog ponndmiilkov. :-
Ogled' zidanice je možen na hou mesta, vse' ostale iiifdrmačije v zvezi z licitacijo, dobijo interesenti' na se-; dežu Kmetijskega ¡kombinata Šmarje v Šmarju pri Jielšah
BECEMBER — ŠT. 12 — STRAN 8
Videli smo Romunijo
Vili Vybihall
.(Nadaljevanje liz prejšnje" številke Hmeljarja)
23.	september
Cas je neusmiljen preganjaš. V Constanti imamo krajši postanek v središču mesta. S terase pri izkopaninah si ogledamo ladjedelnico in veliko pristanišče. Mestna arhitektura priča o križanju raznih kultur. Skozi Mamaio, ki leži med
skimi progami in planinskimi kočami po sosednjih vrhovih dodali še naziv največ j e zimsko športno središče in izhodišče planinskih tur. Popoldne smo se popeljali z gondolo, ki je takšna kot na Golte, do hotela na višini 1400 m in si ogledali bližnje in daljne vrhove — Omu 2508 m, ki so žareli v večernem soncu.
24.	september
Bogat in zanimiv je samostan Sinaia.	,
mi»
Mmm
ntnrvr
'«nmim
wnrinr
rmmr
trmmitr
mr***
iti»*»1»«
UltltH«
•sir***'«
n*»*»1»1»;
Ulil«»*«:
s*»»***’*
Od bolgarske meje do Mamaie in še dlje se ob okrog 70 km dolgi peščeni obali vrstijo čudoviti hoteli, sindikalni domovi, restavracije, parki in kopališča. Na posnetku hotel »Pare« v Mamaii. In takih je
veliko.
jezerom in Črnim morjem, smo se kar popeljali..Je najlepši letoviški kraj Romunije ob Črnem morju. Kristalno čisto morje in njega bučeči valovi nas vabijo, a poslovimo se z otožnimi in radostnimi pogledi. Čez Dobrudo, stepo Baragan in Muntenijo hitimo proti Ploiesli-ju, ki leži na južnih obronkih Južnih Karpatov ali Transilvanskih Alp. Ploiesti je staro mesto z mno-¡gimi novimi naselji. Tod in proti ‘Sinai, kamor smo danes namenjeni, je polno stolpov, črpalk za nafto, naftovodov in plinovodov. Tu je največ j e naftno področje Romunije. Sinaia leži v osrčju Južnih Karpatov. Je staro turistično mestece, ki so mu z novimi reprezentančnimi hoteli, žičnico, progo za bob in s številnimi sedežnicami, smučar-
Ogleda/i smo si še muzej keramike in od daleč dvorec predsednika republike ter pohiteli po slikoviti pokrajini. polni grobišč iz 1. svetovne vojne skozi Brasov proti središču, romunskega hmeljarstva Sighisoara, Že okrog 15 km pred mestom smo videli prvi večji kompleks hmeljskih žičnic z jeklenimi drogovi.
1 Na dogovorjenem mestu sta nas pričakala dipl. ing.' Gherman Petre in Geore Muresan in nam razka-, zala farmo Rara v bližini Sighisoara. Farma je ena Od desetih DO kombinata, ki meri okrog 5.000 ha, ima tudi 10.000 ovac in 700 ha hmelja. Na farmi Rara imajo okoli 100 ha žičnic. So lesene, betonske, kombinirane: betonske in lesene in jeklene žičnice. Na enem posestvu
Hotel Alpin naj Koti 1400nad Sina jo. Od tod. pelje sedežnica fiu vrh. Z njega je čudovit razgled nct bližnje vrhove osrednjih Karpatov.
Sighisoara je središče rumunskega hmeljarstva. Po velikosti je podoben
Žalcu
smo videli kot lok zvite jeklene stranske drogove. Tov. Petre Gherman, upravnik farme Rara nam je povedal, da je bila letos dobra hmeljska letina,, da imajo največ-domače RS (Rdeči Sighisoarea) sorte in - še druge. 70 odstotkov hmelja oberejo strojno. Imajo sko-raj vse vrste obiralnih strojev, ¡car jih premore Evropa. Hmelj gnojijo s 640 kg aktivnih snovi N : P : K==", 200 kg + 200 kg + 240 kg in od 12 do 14 krat škropijo. Letos so ga pridelali 18 qlha. Hmelj klasificirajo v 3 razrede 1 — 70 leiev, II —-68 leiev in III — 60 leiev. Hmelja ne izvažajo. V- okolici Cluja imajo manjšo poizkusno in raziskovalno postajo, kjer imajo v poizkusu tudi naše nove sorte. Hmelj obirajo v avgustu. Poznega pa so obirali pri Cluju še sedaj.
Povsod, koder smo hodili: po hotelih, trgovinah, stojnicah, trafikah in še kje, smo naleteli .na izredno hladne odnose in slabo postrežbo. Toda tu v jedilnici posestva Rara so nam priredili pravo romunsko svatbo z odličnim žganjem za začetek. UJtrujent in že s prebavnimi motnjami od enolične hotelske' hrane smo ga popili toliko, da nas je bilo že rahlo sram. Sledilo je menda 14 jedi, ena okusnejša od druge: čudovit domdč kruh, golaž,, polenta, meso in sladkarije. Ljudje sci bili zelo/prijazni. O, kako lepo! Tako je lahko samo med kmeti in delavci, ki delajo na zemlji.
Mrak, otožna pesem, slovo. Se bi obiskal te kraje in ljudi, mi roji po glavi še danes. •
25.	september
Kljub kratki noči smo vedri in . čili obiskali botanični vrt, ki. je bil že jesensko obarvan. a lep. Sedmo-■ graško je rahlo valovita in rodovitna pokrajina. Proti Oradei nas desno spremlja hribovje Arama. Na madarsko-romunski meji smo zopet stali in čakali. . Tudi tega se navadimo. Saj gremo domov. Pro-
(Nadaljetfamje na 10. strani)
24. september. Še dan ali dva in obran bo tudi pozen hmelj na poskusnih parcelah. Tone in Janko ocenjujeta videz, zdravje ia aromo in zadovoljno kimata.
Matej Podbregar, 12 let »OBIRANJE HMELJA«. OŠ Vere Šlander Polzela. Likoyni pedagog Regina Mratinkovič.
RA Z S TA V A - življenje okrog mene
V OKVIRU PRAZNOVANJA 113-LETNICE TABORSKIH KULTURNIH DNI JE NA NAŠI ŠOLI RAZSTAVA PIONIRSKE GRAHKE, NA
Kateri sodeluje 56 šol iz Slovenije.- razstavljenih pa je
218 GRAFIK..
Kako lepo se znaj o. otroci izražati na likovnem področju, prikazujejo številne graiike, s katerimi so šolarji hoteli prikazati običaje, navade in življenje v svojih krajih. Učenci iz Savinjske doline So prikazali motive, ki so značilni le ža ta del Slovenije. S kakšnim poudarkom in s koliko topline je prikazan hmelj, traktorji ter ljudje, ki obdelujejo to naše zeleno zlato. Pregovor pravi: »Na otrocih se učijo starejši«. Morda je res, saj nihče od odraslih ne vidi tistega, kar opazi otroško oko in ustvari otroška roka. Priložnosti, kot je ta, ne bi bilo treba zapraviti, saj je tu še mnogo lepih grafik Na primer tiste .s kurenti iz Maribora, pa tiste z domačo obrtjo, najde pa se tudi kakšno tihožitje, morda pa tudi šolski pretep, šport in- prijateljstvo. Učenci seveda niso pozabili, ha številne poti partizanov in na druge dogodke iz NOB. Ja mnogo je ,stvari, ki jih ustvarijo malčki, iz iiriigih in tretjih razredov in tistih,
{Nadaljevanje z 9. strani)
štrana in bogata je madžarska ;-nižina.
Szolnok je lepo in bogato mesto ob Tisi. Hotel Pelikan: je nov: Tudi pri ljudeh in osebju kjer koli se pozna, da smo .v drugi deželi.
26,• september
;Ngkupimo nekaj madžarskih spominkov. in Rubikovih kock, Budimpešta je vedno lepa, ža tiste, ki jo vidijo prvič, je še lepša. Še kratek postanek ob Blatnem jezeru in na meji pa smo doma. ■
Doživetij in spominov je veliko. Kdor jih. želi' dopolniti, naj bere več o Romuniji, zato namenoma ne pišem me o njeni zgodovini, kulturi, gospodarstvu, ureditvi, razvoju- in. drugem. Delno smo jo spoznali. Lepa je, polna kontrastov in pred sabo-ima pot v lepšo prihodnost, "	-
ki jih naredijo'že starejši pionirji; občudovanja vredni so izdelki, ki si jih lahko ogledate na- tej razstavi.
Naši šoli in sploh Žalcu mnogo pomeni la razstava, saj je del kulturnega življenja v našem kraju in seveda kratek opis naše lepe in z zanimivostmi polne. Slovenije.
Marjana Topolovec, 8. c - OŠ Peter Šprajc-Jur
~ Razstava je odprta vse leto v času pouka v osnovni šoli Peter Šprajc-Jur v Žalcu;' Oglejte si jo! Vabij o vas otroci.:
Lep pozdrav!
Urednik
OGLAS
Hmeljsko leseno sušilnico ugodno prodam tudi po delih: kurišče z litoželeznimi rešetkami, grebeni in T cev premera 50 cm.
Naslov v uredništvu.
Včasih mi ptica čisto navadna drobna ptica prinese iz brezmejnih daljav hrepenenje,
ki me dvigne visoko od tal, da pozabim na prostranost zelenih livad.
In fpgfegipSgl \ včasih mi oči čisto, vsakdanje.modre oči nevede podarijo košček sveta,
V katerem zaidem in pozabim, da Sem nekoč nekaj iskala.
Ih '
včasih mi. kamen
čisto navaden zlizani kamen
šepne besedo,
da znova^zbudi spomin na
iskano pot,
ki vodi do človeškega sred.
Včasih se v očeh na skrivaj porodi Solza.
\ Gita

Soseski
pogovori pod lipo
Tako se konča pismo,, naslovljeno na uredništvo Hmeljarja.
V njem, po rokopisu in dobrem poznavanju; ’ starejših - dogodkov sodeč, starejši kmet ali celo že prevžitkar razglablja: da mladim kmetom Za delo ni treba nobenih »direktiv«, - da se bodo že nekoliko »zdresirali« od o-četov in sosedov, nekaj bodo p® -■ sami »pogrunt.ali«; da - nam v družbenem sektorju »ne gre drugega po glavi kot združevanje zemlje«; da nam je samo za izvoz, kmetu pa ne bo ostalo nič; da »državni sektor« dobi gnojila-po želji; da ni prav tolikšno spotikanje ob kmeta,j ki vedno raje pridela več- kot manj; da razni časopisi ne pišejo najlepše 6 kmetih; da je preveč študiranih ljudi, ki visijo mi žuljih'»delovnega človeka«; da »bivši skrivači sedijo na zelenih Vejah«, da. »si nekaj: raj ta j o in si diktirajo lepe plače, kmečki sinovi pa garajo za. male pare«; da se naj ne ’ vtikamo veliko v kmeta, ki ni tako butast in še in še. In končano, da »lahko povzamemo kakšne besede V pretres in objavimo v Hmeljarju.«
Spoštovani neznani pisec, izpolnjujem vam zadnjo željo in-predlagam, da si še enkrat preberete Hmeljarja št: 10/1981. Morda boste le prepričani, da se vsi trudimo za lepši danes in jutri tudi ža kmeta. Do sedaj trud ni bil1
zaman. Številnih dokazov ne manjka. Kje pa je vse rožnato?.
Lep pozdrav urednik
Zadrege v preskrbi s krmili
Izlivka drenažne cevi je zaščitena z betonsko ploščo, da ¡se preveč ne zaraste. Betonska plošča je podprta z lesenim kolom, da ne zdrsne,
LEVEC
Praznovanje traktorista Pepca
; — Gospod upravnik, gospod upravnik, je prisopihal 'kooperant Francelj.
—	Kaj se je zgodilo? sprašuje upravnik Stefan, ki dobro ve, kako nabrit je tale kooperant Francelj. Prenekatero mu je zagodel, na' vseh sestankih dela zdraho, če mu pa ne ugodiš, ti zabrusi:
Se bom pa na glavno komando pritožil, in pokaže še kar zdrave zobe, v mislih pa ima šefe kombinata. .
Ko pride do sape, skoraj proseče izdavi. .
—	Pravijo, da se bo vreme sprevrglo, jaz pa še pšenice' nimam vse jane.
—	Osemindvajsetega, tridesetega ne obratujemo, jutri pa je devetindvajseti november, tovariš Francelj, se brani upravnik Steian, ko ta sitnež že kar nasilno rine vanj. Tako je bilo zmenjeno na Izboru kooperantov:. Tudi ii:si .■dvignil roko. Sicer pa, s Pepčem se zmenita, reče upravnik in jadrno odide po opravkih.
Francija pa griže: K Pepču naj grem? Ko pa sva si zmeraj v laseh. Zaradi njega imam spore z mejaši. Ne upošteva mejnikov pa amen. Beseda.ni konj. Danes zor je, pobrana, jutri dopoldne pa poseje. Kje naj ga iščem? Hej, zakriči- na iantiča. Si videl traktorista Pepca?
—	Videl, stric, videl. Praznuje. Tamle čez cesto, v bifeju.
V bifeju? In té se ujezi? In jaz brez dinarja! Pa zaradi malice me vedno zmerja. To je vrag, jabolčnik danes malokdo pije. Hudič, iz hlač. me tudi. ne bo stresel, saj sem vendar v letih, si govori in stopi-v bile,: kjér je Pepc že kar dobre volje. Mogoče sla se prav zato tako hitro pobotala. Niti dva 3eci ni zahteval. Kako še je ta naš Pepče spremenil!
Pepce ureže prvo brazdo, Francelj stop na ozarah ih momlja: Pa sem ga’ prelisičil! Pepču pa naroča: Po malico štopirn. Ti lepo zorji} pobranaj, jutri dopoldne pa vsej. fj:— Francelj, da- ne bo v cekru kak Skisan loikec, zakliče Pepce:
. — Vina, police in-mesa-ti prinesem, Pepče, obljubi Francelj, zajaha kolo in ha j d- na pot ' proti' Žalcu. Pepče pá za njim.
—	-Franceij: ti si zvit, jaz pá se bol j, oklene volan, pritisne ha plin-m- hajd po bližnjici na Francijevo dvorišče.
- — Teta Mara, glavni od kombinata so prišli gledat, kako Francelj na državni praznik pšenico seje. Naročil je cekar poštene malice: Pa hitro, hitro! .	.	, ,
J— Križana pomagalka! Koliko pa ■. jih je?	,
¡ — Trije od kombinata, Francelj In jaz. -Saj lahko, jem poleg gospo! dov, ne? ' . ■	':
? !— Seveda, 'Pepče, seveda! se križa teta Mara in V hipu je cekar■ poln najboljše malice, kmečke, sa-.. vinjske.
' Pepče pa 'po zavrtih svojo' pot'. Francelj se vrne, diši po pelinkovcu, žena pa sprašuje, kdo 'da je prišel od kombiñata in ali je bila malica dovolj dobro pripravljena, Francelj pa v zraki Kanal ja nesramna! Zajaha kolo in na njivo; Pet, šest brazd, Pepca in traktorja pa nikjer, G romska strela, lisjak vseh lisjakov. Menca, kakor da se
mu nekam mudi in kriči na vse grlo — Pepče! Pepce! Pepčeeel —-Nič in spet nič. Kot nor bezlja š kolesom gor in dol po vasi, kliče, preklinja, potem zavije proti Žalcu in se ga pri »upokojencu« pošteno nalije.
Pepče pa-vse dopoldne in še nekaj ur popoldne orje in brana visoko nad vasjo pri vdovi Liziki. Vsa presrečna ne ve, kako bi Pepca postregla, on pa jo k sebi privije. ■	.
—	Lizika, ne skrbi, tukaj je malice za štiri. Jutri popoldne pri-
dem.	O takrat, takrat boš pa že postregla. Ali ne, Lizika!
—- Seveda, Pepče, tebe bom pa zares po gosposko pogostila. Pepče!
In Pepče je pozno popoldne spet na Francijevi njivi. Traktor hrza, potegne za petdeset konjskih sil, zemlja je pravšnja in brazde prav po gosposko padajo'. Mesec pogleda izza Celja, počasi se dviga, Pepče pa orje, brana in seje, prepeva si tisto kmečko: S
Kmetič veselo na svetu živi. .
Na polje gre orat,
gre svoje žito sejat,
korajžno, veselo ha svetu -živi:
Proti jutru se vrne pred garažo, poišče državno zastavo, jo priveže na traktor in nazaj na Francijevo dvorišče. '
—	Hej, Francelj, tukaj je cekar in pšenica je dudi v sejana! j.
Zijata odprtih ust Francelj in Mara,- vabita Pepca v hišo, traktorist Pepče okrene volan in zavriska na ves glas. -
—	Hvala; popoldne' imam praznovanje!' ;
Zadrdra traktor po asfaltni cesti, Pepček prepeva, .državna zastava vihra v .jutranjem,, siju poznono-vembrskega. sonca.
Drago Kumer
Reci mi, .
da je danes nebo hiodro •
Kkot 'še nikoli doslej , in	!
da me nežno božajo topli sončni žarki.
Zaprla bom 'dežnik
in .z nasmehom stekla po mokrih
ulicah.
Reci mi,,
da je življenje, lepo. . | kol še nobeno jesen ; in : \	-v", -	¡8	.' . _ ■
da . je| odpadlo;listje ki leži na blatnih poteh., -zlato.
Rebi nv,
da sem danes lepa 1 , kot še nikoli doslej | in
da me ljubiš
kot še nobeno doslej.
Prosim, reci mi to; kajti -
danes potrebujem mnogo lepih laži. !
G Ha
Odprta veleblagovnica Nama
Tv.rdka Bayer iz Leverkusna je na trg vrgla nov izdelek »žarnico« iz Makrolona, polikarbonata, napolnjeno s plinom Thorn 2-D (na sliki levo spodaj). Svetiio je odporno na toploto in udarce: Po izjavah proizvu-.jalceydaje. tolik? svetlobe kot 100 W žarnica: a' porabi samo 21 vatov pri 5,. kmtAaaljši trpežnOšti. ■'■ ■
ski so spodbujajoči in opravičujejo gradnjo. Dobro obiskana je tudi restavracija, ki povezuje Ñamo z Lesnino-. Tako imajo kupci, ki so tudi od daleč, na razpolago pod eno streho nad 25.000 artiklov, a jih nameravajo še pomnožiti, hio'-. torizirane kupce privlačijo veliko parkirišče;prijazni . in ustrežljivi prodajalci, -dobra založenost in izredna legaj Nakupi kažejo, da so predstavniki Name verjetno, pri planiranju prométa bili preskromni|
Vv
V soboto 14. novembra tso odprli prvi prodajni center zunaj mest v' Sloveniji: Naša največja trgovina meri okoli- 4.500 kvadratnih metrov,! in je vredna 156 milijonov dindrjev. Sloji v občini Žalec, a je predvsem namenjena Celjanom, ki razen izvajalca del -Ingrada pri gradnji niso sodelovali. Zato je organizacijsko v sestavi TOZD .Nama Žalec. -
Z Lesnino tvori Nama največji prodajni center v Sloveniji ž okoli
13.000	kvadratnih metri. Prvi obi-
ZAHVALA
Ob smrti dragega brata
se zahvaljujem vsem prijateljem in znancem, predvsem sodelavcem SOZD Hmezad, DO Strojna — TOZD Storitve za izrečeno sožalje, vence in pomoč ter vsem, ki so ga spremili k zadnjemu počitku.
Stanko Gerčar z družino. Žalec, 20. november 1981
i&aMMŠS-
PREGOVORI
ALBINA GERČARJA
Kruh in vino med odpadki
REKREACIJA
za delavce SOZD Hmezad je vsak četrtek ob 19.30 v novi telovadnici v Žalcu.
E. O.
Glasilo Hmeljar izdaja delavski svet SOZD Hmezad Žalec — Ureja uredniški odbor: predsednik Tone Gubenšek, dipl. inž. kmet.; Slani: Jože Brežnik, dipl. inž. kmet., Metka Vočko, Jože Sabjan, Jože Zagoričnik, Miljeva Kač, dipl. inž. kmet. — urednica strokovne priloge za hmeljarstvo. Vili Vybihal, kmet. inž. — glavni in odgovorni urednik — Uredništvo je v SOZD Hmezad v Žalcu, Ulica Žalskega tabora 1 — Glasilo izhaja enkrat mesečno v 5.000 izvodih — Mesečna naročnina 17 din — Tisk AKRO Celje — tozd .grafika
,<e> A
Spomenik visoki rodnosti zemlje in v zahvalo marljivim kmetom? Ne, le velik krompir iz Založ in mala potegavščina
Abrahama so srečali
Tone Korenjak . Ernest Gradišnik Terezija Kuri Marija Lopert Ivan Pišek Marija Rozman Marija Bincl Kari Vedenik Anton Kranjc Terezija Gorza .
Zlatko Hvalec Neža Ojstršek Ivan Sedminek Simon Perc Franc Semprimožnik Dragica Božič	.
Še na mnoga letal
Sodelavci!
Kljub temu, da luskar — tako je menda Jme za te gobe —ni užiten, je pa v tem, času zanimiv in lep
Brez setve ni žetve.
Delu čast in oblast.'
Laže je delati slabo kot dobro. Slava prednikov je svetloba potomcem.
»Sram me je moje praznote,« je Beseda rekla Delu.
»Vidim, kako siromašno sem, ko gledam tebe,« je Delo reklo Besedi.
(Tagore)
Človek se prebija, dokler je mlad. Kasneje pazi, da se mladi ne prebijejo.
(Pajo Kanižaj)
Anekdota
V Maili Reki je hiša po domače pri »JUŽNOVIH«. Dobri ljudje so to, radi ustrežejo. Tako je Erjavčev fant mladega Južna naprosil, da rai iz blagovnice Žalec ¡pripelje nek ¡material s ^trak-to jem, mami- pa je naročil, da temu fantu, ko piapelje, napravi kaj za pod zob. Mladi Jiužnov se je zamudil v Žalcu, krepko čez 12. uro. Ko je pripeljal k Erjavčevim in začel raztovarjati, ga je mama vprašala: »A si juž-nov?« Seveda ¡sem, ije odgovoril. Pa ¡se je mami malo čudno ždelo in ga čez čas spet vprašala: »A si res jiužnov?« »Res.« In mladi »JUŽNOV« je šel lačen domov, iker je še enkrat potrdil, da je Južnov.
E Ž.

Če v decembru bliska, grmi, za drugo leto vetrove budi.
Kadar dan se povečuje, zima brije le še huje.
Nedoumljiva je samo neum nost.
PRED DOPUSTI
—	Zena, sedaj morava močno varčevati, da bomo lahko šli na dopust.
—	Jaz sem že začela, dragi. Že dva meseca ne plačam nobenega računa.
IZPITI
—	Rad bi opravljal izpite na luni.
—	Zakaj pa?
—	Slišal sem, da so vsi predmeti na Luni šestkrat lažji kot na zemlji.
PREDMET POSMEHA
ZAHVALA
H Ob izgubi moža in očeta
ANTONA JAMNIKARJA
iz Latkove vaši 144, Prebold, se članom kolektiva SOZD Hmezad DO Kmetijstvo, TOZD Latkova vas in DO Notranja trgovina Žalec iskreno zahvaljujeva za izročeno sožalje in darovano cvetje.
Žalujoča žena Fanika in sin Martin
—	V spanju govorim, tovariš zdravnik.
—	Ali to moti vašo ženo?
> — Ne, ampak cela pisarna.se mi Geometer Janez Sajevic kontrolira smeje!	višine pri melioracijah
OBVESTILO DOPISNIKOM!
GRADIVO ZA JANUARSKO ŠTEVILKO HMELJARJA 1982, PROSIM, ODDAJTE V UREDNIŠTVO NAJKASNEJE DO PONEDELJKA 14. DECEMBRA. HVALA.
UREDNIK