#(         Iz prve faze evropske- ga sodelovanja po prene- hanju sovra`nosti je treba omeniti OECE (EOGS, Evropsko organizacijo za gospodarsko sodelovanje). Ustanovljena je bila leta 1948 kot rezultat Marshal- lovega naèrta (Marshallov govor z dne 5. junija 1947). Njen zaèetni cilj je bila porazdelitev ameriš- ke pomoèi, dodeljene (vzeto) v celoti v korist evropskih dr`av. Hitro se je preoblikovala v sta- len in konstruktiven or- gan za skupno gospodar- sko akcijo. Njena nalo- ga je bila dvojna: Najprej postopno liberalizirati menjavo med dr`avami s tem, da bi se odpravile kvantitativne omejitve, ki so to zavirale v ob- liki posebnih dovoljenj ter uvoznih in izvoznih kvot. Tu še ni bilo govora o carinskih omejitvah. Razen tega je EOGS nameravala olajšati evrop- sko menjavo z organiziranjem spretnega sistema kompenzacije med šibkimi in moènimi valu- tami. To je bila Evropska plaèilna unija, ki je po teh te`avnih letih bila izredno uèinkovita. Udele`ba dr`ave z moèno valuto, kot je Švica, je zahvaljujoè ravno takšni valuti prispevala k razširitvi kolièine blagovnih transakcij v kro- gu multilateralnih nakupov. Tu je vsakdo lah- ko našel svoj interes, brez rizika in brez `rtev. Ta organizacija je na- stala brez prisile, brez za- tekanja k sankcijam in brez preglasovanja. Mo- glo se je misliti, da se bo nujno ozdravitev dose- glo prek preprièanja in dobre volje. @al pa je bila to iluzija, ki je hitro razoèarala. Da bi se popravilo te- `ak gospodarski nered, se je bilo treba sprijazniti s sprejetjem kolektivne discipline in oblasti. Enoglasnost dobre volje ni zadošèala. Slabosti in ponovni neuspehi so vo- dili do stalnih demanti- jev. Francija in druge dr`ave so bile prisiljene odstopati od obljubljenega ter zaèasno in del- no ukinjati oprostitve, o katerih se je mislilo, da se jih lahko sprejme. Takšne izkušnje so nas morale voditi pri naši politiki za prihodnost. EOGS, zvesta svoji sovra`nosti do kakršne koli prisile, podpira sistem svobodne menjave, ki je nasproten temu skupnega trga. Verja- me v zni`anje in ukinitev carinskih pravic, kot je prej v zrahljanje kontingentov. Rezultat bi bil brez dvoma enak. Èe smo dali pred- nost sistemu skupnega trga, je to zato, ker smo v njem našli niz jamstev in upravnih norm, ki onemogoèajo razoèaranje zaradi svo- 15* 1    !  #   &   !  !  #  Robert Schuman & #         bode brez zavor. Uveljavili smo ga med še- stimi dr`avami, ne zaradi neke vrste sebiène ekskluzivnosti, ampak ker so se te same pri- dru`ile našemu konceptu in sprejele našo dis- ciplino. Vodimo skupno politiko, ki jo ureja legalno sprejet statut, v katerega so vgrajene uèinkovite in mehke zašèitne klavzule. Èe bi dopustili odprtje vrzeli v korist drugih dr`av, bi pregrade veè ne vzdr`ale. Vse, kar nam je mo`no, vse, kar ponujamo, je sklenitev ome- jenih sporazumov za proizvode in za dr`ave, iz katerih ti izvirajo, ki so zdru`ljivi s spora- zumi med šestimi. Znotraj teh meja svobode smo pripravljeni sooèiti se z vsemi mo`nost- mi, ki obstajajo med konzorcijem šestih in enajstimi iz EOGS, pa naj gre za vsakega iz- med njih posamièno ali povezane v eni coni. Evropejci, ki so se zbli`ali v sodelovanju med šestimi, ne `elijo diskriminacije in oddalji- tve od ostalih. Toda to, èemur se skušajo izog- niti, je razpad skupnega trga v korist zdru- `enja, ki bi bilo manj trdno in manj discipli- nirano. Zdru`enje dveh razliènih sistemov se bo lahko uresnièilo postopoma v okviru za- èasnega naèelnega sporazuma, ne da bi se pri tem zmanjšalo vezi, obstojeèe med šestimi. Pot proti Evropi nas je leta 1950 pripe- ljala do razpotja, na katerem se je bilo treba odloèiti. Toda prej nas je pripeljala do in- stitucije, ki ni terjala nikakršne te`ke opcije. Bil je to Svet Evrope. Kot EOGS je imel ši- rok okvir, ker je tudi on izkljuèeval disci- plino in odloèanje po veèinskem sistemu. Skupšèina v Strasbourgu ostaja izkljuèno posvetovalna. Njen Svet ministrov lahko od- loke sprejema le soglasno. Ta izjava nikakor ne zmanjšuje zaslug Sveta Evrope. Njena skupšèina, izraz javnega mnenja sedemnaj- stih dr`av, je bila avantgarda dinamiènih in pogumnih idej. Toda nujno je potrebna ra- dikalna reforma v smislu evropske institu- cije, ki bi imela oblast samoodloèbe, ne glede na to, kakšna bi bila njena ustavna oblika in obseg njene oblasti. Èe so omejitve, vsiljene novi instituciji, razoèarale vse, ki so prièakovali trdno ustavno strukturo, ta vseeno ostaja neke vrste perio- dièna konferenca, laboratorij idej, kjer naj- demo povezane posebno vredne ljudi in zelo razliène te`nje. Ob odsotnosti oblasti za spre- jemanje odloèitev se ji priznava njena insti- tucionalna avtoriteta. Parlamenti lahko pri njej obse`no èrpajo, vlade pa lahko v njej iz- vajajo sondiranja na mednarodni ravni. Dejs- tvo je, da se vsakdo še naprej navdihuje pri nacionalnih danostih in pri svojih individual- nih preferencah. Svet Evrope ni ne energetska centrala ne motor evropske volje. To trdim brez kakršnega koli oèitka in v tem ni niè ne- praviènega. Strasbourg je omogoèal in še ved- no omogoèa dejanske usluge v okviru svojih statutarnih mo`nosti: je svetilnik, ki razsvet- ljuje evropsko pot. Do leta 1950 ni bilo primera takšne insti- tucije, ki bi se jo lahko postavilo iznad na- cionalne suverenosti in neodvisno od nje. To se je še nadalje razumelo kot nedotakljivo. Sporazum iz Dunkerquea (Francija in Veli- ka Britanija, 4. marec 1947) in iz Bruslja (s katerim so se jima pridru`ile dr`ave Beneluk- sa, 17. marec 1948) sta temeljila na isti ide- ji, kakor tudi Atlantsko zavezništvo (4. april 1949). Treba se je bilo prebuditi iz sanj. Te`ko je bilo uspeti v èasu miru. Zares, pod pritiskom vojnih dogodkov se la`je podredimo neki skupni oblasti, ker je ta moènejša od individualne volje. Ampak kako jo napraviti sprejemljivo, kadar ne ob- staja neposredna nevarnost, še posebej pa na gospodarskem podroèju? Francija je to po- skusila leta 1950 in uspelo ji je kljub okleva- njem in ugovorom, ki sta jih zbujala rutina in nezaupanje. Storila je to v zvezi z dvema kljuènima sek- torjema industrije: premoga in jekla. Bil je to poskus, omejen na dve proizvodnji, in to na proizvodnji, ki sta bistveni za celotno gos- podarstvo, enako pomembni za miroljubne  & dejavnosti in za oboro`evanje. Ti proizvodnji sta leta bili vzrok vse bolj grobih razprav z Nemèijo. Razmišljalo se je o tem, da bi se vsi- lilo omejitve njenim produkcijskim kapaci- tetam. Mednarodna oblast za Porurje (novem- bra 1948) naj bi pazila, da se to ne zgodi. Šli smo tako nasproti nerazvezljivim zapletom, neprestanim konfliktom. Naša politika se je 9. maja 1950 v teme- lju spremenila. Ponudili smo Nemèiji in dru- gim udele`enim dr`avam zdru`enje za dobo petdesetih let, brez diskriminacije in brez omejitev. Cilji èlanov zdru`enja so bili raz- širitev proizvodnje, zdru`itev njihovih virov, postavitev enotnih predpisov, ki bodo jam- èili najveèji uspeh dejavnosti, ter vodenje mir- ne in lojalne tekmovalnosti med nekdanjimi tekmeci. Prviè je tako Evropa, med drugim, dobila zakonodajo proti trustom, socialno politiko pod kontrolo organizmov, kjer so enakopravno sodelovali delodajalci in delavci šestih zdru`enih dr`av. Osnovna ideja, ki je tako prviè bila ude- janjena, in to na mednarodni ravni, je bila ideja o skupnosti, o nerazvezljivi skupnosti, èasovno praktièno neomejeni, ki bo delovala v skladu s statutom, katerega spoštovanje šèiti nepristransko in neodvisno sodišèe. Uprav- ljanje skupnosti je zaupano Visoki oblasti, ki razpolaga v okviru statuta s pravico spreje- manja odloèitev, ki je odvzeta nacionalni vlad- ni ali zakonodajni oblasti. V tem smislu lahko govorimo o nadnacionalni oblasti, ki jo šèiti nadnacionalna jurisdikcija. Svoj obstoj dol- guje temu, da so zanjo glasovali vsi nacionalni zakonodajalci. Toda od trenutka, ko obsta- ja, skupnost `ivi svoje lastno `ivljenje in je od tedaj odtegnjena tveganjem in fantazijam nacionalne politike. In to ni preprosto nek izmišljen pojem. Od 10. avgusta 1952 je ESPJ (Evropska skupnost za premog in jeklo) stvarnost, ki deluje, se bra- ni, si utira pot, se trudi nuditi zadovoljstvo vsem zainteresiranim — tako zaposlenim kot delodajalcem, tako uporabnikom kot nacio- nalnemu gospodarstvu. Ona je delo vseh, v us- tvarjenem napredku in v te`avah, ki se jih trudi premestiti pod javnim in protislovnim nad- zorom parlamentarne skupšèine. Ne preseneèa torej, da se je po tem uspehu to izkustvo hotelo razširiti na obse`nejše po- droèje. Tokrat je, na moje veliko ob`alova- nje, Francija imela mnogo manjšo vlogo pri oblikovanju novih skupnosti, ki sta se pridru- `ili Evropski skupnosti za premog in jeklo. Zares, Francija je z glasovanjem svoje Narod- ne skupšèine 30. avgusta 1954 zavrnila EOS (Evropsko obrambno skupnost). Takšna dr`a, ki jo je postavljala v nasprotje z njeno pred- hodno politiko, ji ni veè dajala nesporno av- toriteto na podroèju evropskih iniciativ. Te so leta 1954 prihajale iz Belgije, kjer je štafetno palico prevzel minister za zunanje zadeve gos- pod Paul-Henri Spaak. Pogajanja o skupnem trgu in o Euratomu so se, potem ko je bila odloèitev o tem sprejeta na konferenci junija v Messini, odvijala v Bruslju. To dokazuje, kako vsakršno kolebanje doloèene dr`ave na podroèju zunanjih zadev vpliva na njen ugled in zmanjša njeno avtoriteto. Hkrati to doka- zuje, v kolikšni meri zunanjo politiko dolo- èene dr`ave bremenijo nekoherentnosti no- tranje politike. Odslej gre za izhod iz izolacije in izposta- vitev konkurenci, èemur se ne moremo izog- niti. Vse naše gospodarstvo bo moralo biti na višini preskusa prilagoditi se novim okoliš- èinam miroljubne konkurence in sodelovanja. Boja se ne bo vodilo v znamenju vojne bit- ke, ampak v znamenju stroge discipline. To disciplino bo sprejel in izvajal vsak narod, ki se zaveda, da njegova rešitev zavisi predvsem od njega samega, od njegovega truda in nje- govih `rtev, a hkrati tudi od sodelovanja v ob- se`nem skupnem podvigu z drugimi solidar- nimi dr`avami. Sodobna Evropa in vsaka izmed evropskih dr`av morata imeti na nek naèin instinkt o         & # tej medsebojni odvisnosti, `iveti in delova- ti morata v novem ozraèju zaupanja in vo- lje, kjer vsakdo daje skupnosti maksimum od tega, kar je vredno in v skladu s svojimi last- nimi zmo`nostmi. Tako se bosta Evropa in Zahod lahko rešila pred sovra`nimi koalici- jami, ki ogro`ajo njuno civilizacijo. Pojem federacije vkljuèuje pravno formulo globlje in bolj èloveške ideje, bogate z novimi perspektivami. Tako vidimo hitro, toda lo- gièno širjenje ideje, ki se je izhajajoè iz Skup- nosti iz leta 1950 razvila v bratstvo, ki sega prek meja. @e Pogodba iz Rima je predvidevala za- èetek neke Evroafrike, ki bi povezovala do- bro voljo in energije v slu`bi svobodne aso- ciacije dveh kontinentov. Na jutrišnji generaciji le`i, da zagotovi preoblikovanje teh vizij v stvarnost, ki se po- stopoma oblikuje prek marljivega ponovnega pridobivanja zaupanja. Veliko pomeni `e to, da smo si drznili kreniti na novo pot, potem         William Blake, 14. ilustracija h knjigi Europe: A Prophecy , jedkanica in tuš, London, 1794, Univerzitetna knji`nica, Glasgow.  &         ko smo bili ukoreninjeni v stoletnem nacio- nalizmu in kolonializmu. Toda delovati je treba hitro. Dogodki nam vsak dan dokazujejo, da ne smemo izgubi- ti niti minute. Vse oèitnejši neuspeh OZN zahteva, da Evropa uspe. Ampak kako nadaljevati, kako razumeti razvoj evropske politike? Predvsem je treba po èrki in po duhu uve- ljaviti Pogodbi iz Rima, z vso blagostjo, ki jo takšna materija terja, toda ne da bi se pri tem kakor koli zanikalo cilje ali naèela. Poleg tega je treba v enakem duhu spravljivosti in trd- nosti urediti cono svobodne menjave. Ven- dar pri tem nismo odvezani od tega, da bi vi- deli onstran tega, kar je dose`eno ali je na poti: treba je pripraviti kasnejše faze. Gospodarska integracija, katero ravnokar udejanjamo, je dolgoroèno nepojmljiva brez minimuma politiène integracije. Ta je logièno in nujno dopolnilo. Nova Evropa mora imeti demokratièno podlago; sveti, komiteji in dru- gi organi morajo biti postavljeni pod kontrolo javnega mnenja, pod kontrolo, ki bo uèin- kovita, ne da bi ohromila dejavnost ali ko- ristne iniciative. Evropska integracija se mora, splošno gledano, izogibati zmot nacionalnih demokracij, predvsem èezmerne birokraci- je in tehnokracije. Kompliciranost mehaniz- mov in kopièenje delovnih mest nista jams- tvo, da ne bo zlorab, sta pa vèasih sama po sebi posledica veèjih obljub in favoriziranja. Okostenelost administracije je prva nevar- nost, ki ogro`a nadnacionalne urade. Nasprotno, prebivalstvu se mora omo- goèiti, da bo prek posebej izvoljenih pred- stavnikov lahko spremljalo in pomagalo k razvoju institucij. Treba bi bilo torej v ne preveè daljni prihodnosti predvideti splo- šne neposredne volitve èlanov skupšèine (Evropskega parlamenta, op. prev.), ki ji v skladu z (ustanovno) listino skupnosti pri- padata posvetovalna in nadzorna oblast. Si- cer pa 138. èlen tej skupšèini daje mandat, da izdela takšen volilni naèrt. Ta bi moral biti enak za vse dr`ave èlanice. Gotovo je, da bi se zavest o zdru`eni Evropi okrepila in se bolj udejanjila, èe bi se jo periodièno potrjevalo z glasovanjem na evropski ravni. Volivec bi se vkljuèil v enotno volilno telo in se izjasnil o ciljih, ki so v interesu celo- te vseh povezanih ozemelj. Ideja torej zaslu- `i, da se jo sprejme in takoj udejanji. Druga faza, ki je ne predvidevajo seda- nje pogodbe, bi bila še va`nejša in obèutlji- vejša. Govora je o tem, da se ne bi integriralo le volivcev, ampak tudi politike. Odloèitev mednarodnega pomena se ne bi moglo spre- jeti drugaèe kot skupaj s strani vseh zdru- `enih dr`av. Treba bi se bilo dogovoriti o tem, kaj ta pojem pomeni. Gotovo je lahko sprejeti to, da te dr`ave priènejo z medsebojnimi kon- zultacijami, preden sprejmejo samostojno ini- ciativo z doloèeno te`o (Suez, Libanon). Po tej poti bi se lahko šlo dlje in se organizira- lo kolektivno diplomatsko akcijo, do kate- re bi prišlo pred vsako individualno akcijo; predvsem prepovedati samemu sebi, da se na svojo roko drugih ne postavi pred gotovo dejstvo. To bi bil velikanski napredek. Toda, ali bi ne bilo `e zdaj mo`no skleniti nekega dogovora, po katerem bi morali vlade in par- lamenti spoštovati vsako odloèitev, ki bi si- cer ne bila sprejeta soglasno, bi jo pa spre- jela veèina dr`av ali veèina skupne skupšèi- ne? Govorimo o te`kih odloèitvah, od katerih sta odvisna mir in vojna, se pravi, `ivljenje dr`avljanov, neodvisnost naroda, celovitost njegovega ozemlja. Ne verjamem, da smo zreli za takšen pre- nos odgovornosti, ko bi se spoštovanje veèine mednarodnih volj lahko nalo`ilo nacional- ni volji na podroèju, kjer bi bil sam obstoj dr`ave postavljen pod vprašaj. Takšnega raz- vnetja strasti in sumnièenj se je treba bati! Ampak celo ideja o federalni vladi in o fe- deralnem parlamentu bi vkljuèevala, se mi & # zdi, takšno obliko veèinskega odloèanja, ki bi povezoval zvezne dr`ave. Sem mnenja, da bi se preskakovalo faze, èe bi se prezgodaj in neprevidno obvezalo k odrekanju nacionalne suverenosti v bistve- nih vprašanjih. Tvegali bi, da se ponovijo iz- kušnje z EOS, z njenimi razoèaranji in s šoki, ki so jih ti povzroèili. Najbolj gotovo sredstvo za zašèito pred ne- varnostmi vojne in podrejenosti je naša ko- lektivna kohezija v vseh vprašanjih: gospo- darskih, politiènih in vojaških. Tesno sode- lovanje, ki se bo vzpostavilo znotraj `e ob- stojeèih evropskih skupnosti, bo pripomo- glo, da bomo vse vrednotili z vidika deljenega interesa in odgovornosti. Navadili se bomo na to, da ne bomo veè vsega ocenjevali le s strogo nacionalnega stališèa. Seveda ne bomo zapostavljali nacionalnih presoj, toda enako in nujno jih bomo našli tudi v kolektivnem vidiku. Vkljuèili pa jih bomo z drugimi pre- sojami v vzajemno medsebojno odvisnost. Tako bo treba — izhajajoè iz nacionalnega —         to nacionalno umestiti v doloèeno celoto, v kateri se bo na koncu vse povezovalo in do- polnjevalo. Morali se bomo nauèiti in znati razumeti drugaèno stališèe tega, ki je povezan z nami, kot bo ta enako storil v razmerju do nas. Tako zunanja politika ne bo veè gola raz- vrstitev razliènih stališè, ki se sooèajo, dru- gega poleg drugega, ampak prijateljska in pre- ventivna sprava med razlikami, ki obstajajo, ki se jih priznava in se o njih brez vroèe krvi razpravlja. Izkušnje, ki so nam bile razvidne iz raz- merja med Francijo in Nemèijo, zadošèajo za naš optimizem in naše zaupanje.  ' * Robert Schuman (1886–1963) je odigral pomembno vlogo v procesih evropskega povezovanja. Odlomek je iz njegovega dela Za Evropo, ki ga je izdala pariška zalo`ba Les Editions Nagel leta 1964 (2. izdaja), str. 127– 150.