f.'L Jt 5 B ga S£.. vjfiEk M ;• • I *■. ag ■ S fi " tedenski ’ mozaik Perujski predsednik Vela-sco Alvarado se je zelo zameril ZDA predvsem zaradi temeljite agrarne reforme, ki ;o je napovedal. Zaveda se tudi, da mu utegnejo Američani zakuhati kak državni udar. »Prihodnjič,« je dejal general tujim novinarjem, »me boste morda našli obešenega.« ... »Nismo spoznali, da danes komunistični partijski aparat v Latinski Ameriki na splošno ni niti revolucij onarna sila ne večja nevarnost za interese ZDA. Glavni radikalni elementi v" LA so danes duhovniki in njihovi pristaši delavci in študentje.« Nenavadna ugotovitev, toda Se bolj nenavaden govornik: brat veleposlanika Henryja Cabota Lodgea pred senatnim odborom... Kuomintan-ški svet, vodiljii čangkajškov politični organ na Tajvanut je »povišal« čangkajškov ega sina za podpredsednika sveta. Stari čangkajšek je star 82 let in misli na nasledstvo ..'. Avstr alski novinar Francis James je napisal reportažo o obisku v kitajskih atomskih središčih, ki je dvignila dosti prahu. Po svetu zato, ker je James prvi tuji novinar, ki so mu dovolili obiskati ta središča, in v Pekingu zato, ker tam trdijo, da si je James obisk izmislil in da je njegova reportaža iz trte izvita. V Pekingu bodo morali pojasniti samo še tot odkod ima James toliko stvarnih nadrobnosti in podatkov, če res ni obiskal atomskih središč v SinJciangu ... Samgon-ska vlada je suspendirala neodvisni dnevnik »Tieng Noi Dan Toc«, ki ima naklado 20.000 izvodov. Pred enajstimi meseci so v Saigonu sicer ukinili cenzuro, ne pa »suspenzov«. Pravkar suspendirani časopis je namreč že 31., odkar so pred enajstimi meseci zamenjali cenzuro s »suspenzi«. Obojega očitno sai-gonska vlada ne more »suspendirati« ... Ob koncu posvetovanja partij v Moskvi so gostitelji Rusi priredili gala večer, na katerem so ndstopi-li tudi folklorni plesalci iz Moldavije. Moldavija je eno izmed ozemelj_ ki so jih Rusi dobiii leta 1940. ko so bili še »prijatelji« z Nemčijo. Romuni sodijo, da je to njihovo etnično ozemlje. Ali so bili moldavski plesi namerna »zbadljivka« na račun Ceause-sca, ki je tudi gledal predstavo? Po mračnem izrazu na njegovem licu so tuji novinarji presodili, da je bila namerna... Mladinci o zadružništvu Kmetje naj bodo zadružniki, ne le kooperanti! -O svojem delu in prodaji pridelkov naj odločajo enako kot delavci - Kmetijske organizacije naj se povečajo v ustreznem združenju Mladina je dala pred dnevi nove pobude za razpravo o kmetijskem zadružništvu. Veliko predlogov smo slišali na konferenci Zveze mladine Slovenije, na kateri so sodelovali tudi zastopniki iz 42 občin. O teh vprašanjih je kmečka mladina sicer veliko razpravljala tudi prej, zlasti na občinskih konferencah. O njenem mnenju pa javnost jii zvedela dovolj. ■ Kmečka mladina ni prevratniška in niti malo ne nasprotuje socializmu. Nasprotno — zahteva, naj bodo socializem in socialistični odnosi enaki za vse delovne ljudi v naši državi. Torej tudi za kmete ali, kot jih nekateri imenujejo, zasebne proizvajalce. O proizvodnji na kmečkih posestvih naj bi odločali kmetje Naj bi imeli možost organizirati boljše pridelova-njekot jim omogočajo sedanje kmetijske organizacije TELEGRAMI LAGOS — Zvezne nigerijske čele so začele olenzivo proti Biafri. Obenem je zvezna vi ajda prepovedala Mednarodnemu rdečemu križu, da bi še naprej usklajal oo-moč žrtvam državljanske vojne v Biafri ABIDJAN “ — Vlada Slonokoščene obale je odločno zanikala kot »fantastične in pošastne« obtožbe iz Gvineje, da se je atentator na predsednika Sekou Toureja uril za to nalogo na ozemlju Slonokoščen obale. PARIZ — Laoški premier Suvana Puma je zahteval posredovanje Velike Britanije in Sovjetske zveze, ker so sile Patet Lao in Severnega Vietnama zavzele pomembno mesto v Laosu. SOFIJA — V Bolgariji so objavili brošuro, v kateri razlagajo, da v socialističnih državah pomeni suverenost »predvsem suverenost socializma« in ne »abstraktne suverenosti«. HAMBURG — Novi zahodno-nemški predsednik Gustav Heine-mann je izjavil, da se bo uprl slehernemu poskusu, da bi se Bundeswehr oborožil z atomskim orožjem. TEL AVIV — Na Srednjem vzhodu se z nezmanjšano silo-, vitostjo nadaljujejo obstreljevanja, vdori čez meje in diverzantske akcije. Palestinski komandosi so nastavili na nekem križišču v Tel Avivu bombo težko 120 kg, izraelski komandosi pa so vdrli v Egijt in presekali dallnovod Asuan—Kairo PARIZ — Afera Markovič'očitno še ni končana. Policija, ki še naprej raziskuje to zadevo — Markovičevo smrt — je pregledala zbirko orožja filmskega igralca A-laina De!ona % Prav tako tudi prodajo pridelkov. Čeprav se sedanje kmetijske organizacije predstavljajo kot zastopnice kmetov, navadno upoštevajo kmete le toliko kot druga podjetja. Kmetom so torej potrebne še druge organizacije ali poslovne enote s samostojnim računom v sedanjih kmetijskih zadrugah m kombinatih. Med razpravo na konferenci Zveze mladine Slovenije smo slišali več predlogov. Niso si nasprotovali, le dopolnjevali so se. Nekateri mladinci menijo, da bi bilo treba ustanoviti nove kmetijske zadruge, v katerih bi bili kmetje zadružniki ,ne le kooperanti. Take zadruge bi lahko uvedle članske deleže in jamstvo za poslovanje. Zato pa bi o vsem odločali kmetje. Seveda bi poslušali tudi strokovnjake, ki bi jih zaposlili, da bi jim pomagali. Člani takih zadrug naj bi bili tudi kmetje, ki nimajo tako velike blagovne proizvodnje, da bi zdaj lahko bili kooperanti. Članstvo bi seveda bilo prostovoljno. Zadružno sodelova-’ nje pa bi gotovo koristilo vsem tako pri proizvodnji kot pri prodaji. Zmernejši predlogi so, da bi morda v sedanjih kmetijskih organizacijah dali kmetom več samoupravmh pravic. Obrat za kooperacijo, kjer ga že imajo, naj bi imel poslovne enote, ki ne bi bile večje od nekdanjih manjših zadrug Vsaka enota bi' imela svoje vodstvo, ki bi ga izvolili kmetje. To vodstvo bi skrbelo za proizvodnjo na kmečkih posestvih svojega območja in bi se dogovarjalo o prodajnih pogojih s svojo osnovno gospodarsko organizacijo. Seveda bi morala imeti enota tudi lasttii račun. ■ Kmečki mladinci se dobro zavedajo, da si z razdrobljenim gospodarjenjem V malih kmetijskih organizacijah kmetje ne morejo pomagati. A tudi sedanje velike kmetijske organizacije jim ne pomagajo, če bi bile še večje, bi jim gotovo še manj. Zato predlagajo zvezo vseli kmetijskih organizacij v republiki ali morda v vsej državi. Ta zveza pa naj ne bi bila le formalno združenje, ampak taka gospodarska u-stanova, ki bi lahko ščitila koristi vseh kmetovalcev pri dogovarjanju o sodelovanju z drugimi poslovnimi združenji ali posameznimi gospodarskimi organizacijami. ■ Po takih predlogih kmečkih mladincev lahko le ugotovimo, da ni treba iska* ti ali odkrivati ničesar novega. Upoštevati ali proučiti je treba le predloge, ki jih je že gotovo dovolj. JOŽE PETEK Priznanje kristalu iz Rogaške Slatine Steklarna »Boris Kidrič« v Rogaški S'.atini zalaga z najkvalitetnejšimi kristalnimi izdelki, kozarci, čašami in s steklenino za razne potrebe že v^sto let domači in tuji trg. 'Za lani se je njena prodaja povečala za 8,5 odst. v primerjavi z letom 1967, letos pa so do konca maja prodali že za 19 odst. več blaga kot lani v enakih 5 mesecih. Letos so izvozili kristala za 141.000 dolarjev oz. za 42 odst, več kot lani, do konca leta pa bodo izvozili kristalnih izdelkov verjetno za 1,6 milijona dolarjev. Zanimiv seminar Inštitut za javno upravo ln delovna razmerja pri Pravni fakulteti v Ljubljani bo letos septembra priredil dvo ali tridnevni seminar o temi »Samoupravno urejanje delovnih razmerij s splošnimi akti«. Seminar bo verjetno na Otočcu pri Novem mestu, več o njem pa poroča »Gospodarski vestnik« v številki, ki je ivsš!a 24. junija 1969. tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled ■ NELIKVIDNO GOSPODAR-STVO — Slovenska industrijska proizvodnja se je v letošnjem prvem polletju povečala v primerjavi z istim lanskim obdobjem za 13,8 %. Tudi celotno jugoslovansko gospodarstvo je zadnji čas lepo napredovalo. še bolj živahen gospodarski razvoj pa ovirata nelikvidnost in medsebojna zadolženost v jugoslovanskem gospodarstvu. Te težave utegnejo zavreti, če se jih ne bomo odločneje lotili, ugodno rast proizvodnje, produktivnosti, izvoza in zaposlovanja. Med vzroki nelikvidnosti naštevajo med drugim to, da federacija ne poravnava vseh svojih obveznosti, čeprav se proračunska sredstva letos nateka-jo hitreje kot je bilo predvideno. V nasprotju s sprejetimi stališči je gospodarstvo obremenjeno z novimi dajatvami. Povečala se je proračunska po'trošnja, prav tako se povečujejo Investicije, porasli so osebni dohodki. Vse to pa vpliva, da naraščajo proizvodni in življenjski stroški. V gospodarstvu so prizadeta predvsem solidna in produktivna podjetja. Mnoga slaba podjetja, ki se še niso prilagodila trgu, a jih še vedno neupravičeno ščitimo, kratko in malo. ne plačujejo računov svojim dobaviteljem, marveč s tem denarjem financira- jo svojo proizvodnjo. Za ozdravitev teh razmer je potrebno, da brez popuščanj izvajamo reformna načela. ■ NAGRADE ZASLUŽNIM — Letos so prvič podeljene nagrade »4. julij«, ki jih je ustanovil zvezni odbor Zveze združenj borcev. Nagrajeni so avtorji, katerih ustvarjalnost je pomembna z& rgavijanje Uspešno proizvodnjo ovira zadolženost revolucionarnih tradicij NOB na področju umetnosti, arhitekture, zgodovine, publicistike in medicinske rehabilitacije. Med letošnjimi nagrajenci so iz Slovenije Partizanski invalidski pevski zbor, pesnik Vladimir Pavšič — Matej Bor, slikar France Mihelič in filmski režiser France Štiglic. ■ PROSLAVA POHODA XIV. DIVIZIJE — V petek, 4. t. m. bo v Sedlarjevem ob Sotli proslava 25. obletnice pohoda XIV. divizije na štajersko. Ob tej priložnosti bodo odprli tudi »most bratstva in enotnosti«. ■ NOV HOTEL NA BLEDU — Prejšnjo sredo so na Bledu odprli nov hotel »Golf«, ki je eden izmed naj večjih jugoslovanskih hotelov. ■ LETNO 130.000 HL PIVA IZ MARIBORA — V petek so odprli v Mariboru sodobno pivovarno podjetja Tališ, ki bo že zdaj dajala 130.000 hi piva na leto. V polnilnici napolnijo vsako uro 30.000 steklenic. Pivovarna izdeluje pivo extra ol in gambrinus, v kratkem pa bo začela pošiljati na trg tudi pivo skol. ■OSTREJŠE KAZNI ZA -VINJENE VOZNIKE — Kazni za kršitelje prometnih predpisov bodo poostrene. Voznike,- ki bodo sedli za volan opiti, bodo miličniki odpeljali v zapor do iztreznitve in jih vpisovali v posebno evidenco. ■ SLOVARJI ZA DIPLOMATE — »Delo« je 13. junija v prispevku »Neznana slovenščina« poročalo, da niti jugoslovansko veleposlaništvo nit} turistično zastopništvo Jugoslavije v Londonu ni moglo pomagati pri prevodu neke slovenske besede. Spričo tega je republiški izvršni svet sklenil podariti našim diplomatom in turističnim delavcem v tujini srbsko-srbohrva-ško-slovenske in slovensko-srbo-hrvaške slovarje. tedenski zunanjepolitični pregled Novica, da bo predsednik ZDA Richard Nixon v začetku avgusta letos uradno obiskal Romunijo, je vzbudila izredno zanimanje po vsem svetu. O takih obiskih se navadno govori ali vsaj »šušlja«, preden pride uradno sporočilo. To pot je bilo presenečenje popolno. Pred uradnim sporočilom ni prodrlo v javnost niti najmanjše znamenje, da se pripravlja kaj takega. Novica je tembolj zanimiva, ktr se je hkrati izvedelo, da bodo v drugi polovici julija — nekaj dnj pred na povedanim Nixonovim obiskom — obiskali Romunijo najvišji sovjetski voditelji. Prvi sekretar romunske partije in državni voditelj Ceausescu je tako pokazal, da si skuša za vsako ceno ustvariti »manevrski prostor«. Partije, ki so na oblasti, so imele na nedavnem posvetovanju partij v Moskvi težavnejši položaj od zahodnih partij in partij iz drugih delov sveta. Voditelji teh partij niso samo komunisti, ampak tudi šefi držav, katerih koristi morajo varovati. Ne odgovarjajo — ali bi morali odgovarjati — samo članom parti.ie, ampak vsemu ljudst vil. In prav Romunija je — posebno od okupacije CSSR, ki se je začela lani 21. avgusta — v posebnem položaju. Romunija je že pred CSSR otipljivo dokazovala, da hoče voditi samostojnejšo zunanjo politiko kakor druge države »socialističnega tabora«. To je bilo močno čutiti v gospodarstvu romunskega uvo za iz držav, ki so članice GATT, mednarodnega sporazuma o trgovini in carinah. Te države pa so v glavnem nesocialistične. ZfiSR ni članica GATT. V političnem pogledu pa je Romunija nedvomno najbolj pokazala svojo samostojno smer, ko je vzpostavila z Bonnom diplomatske odnose na najvišji ravni z izmenjavo veleposlanikov. Po okupaciji CSSR je Cea-usescu — zdaj odkriteje zdaj previdneje, toda zmeraj dosledno — poudarjal načelo suverenosti sleherne socialistične (in nesocialistične) države in naravnost zavračal in obsojal tako imenovano doktrino Brežnjeva, po kateri lahko »bratske« partije na čelu s Sovjetsko zvezo »zaradi višjih koristi in obrambe socializma priskočijo na pomoč socialistični državi, ki jo ogroža kapKalezem«. O tem, ali je kaka socialistična država ogrožena od kapitalizma, seveda razsodijo v Moskvi. Romunija tudi dosledno zagovarja načelo,- da ne gre na nobenem sestanku partij napadati druge partije, najsi je ta partija navzoča na sestan- ku ali ne. To posebno velja za kitajsko partijo. V obrambi tega načela je romunska delegacija na enem izmed pripravljalnih sestankov v Budimpešti pokazala svoje nezadovoljstvo nad kršitvijo tega načela tako, da je zapustila sestanek. Tudi na moskovskem posvetovanju je Ceausescu odkrito izrazil nezadovoljstvo zaradi napadov na kitajsko partijo. Romunija ne želi uiti iz svojega prostora in časa. Tudi ne želi izzivati sovjetskih voditeljev. Poskuša pa z vsemi silami izvojevati sebi tisto svobodo in neodvisnost, ki bj morali biti nekaj samo ' Nixon v Romunijo ob sebi umevnega v odnosih med socialističnimi državami. »Delavci, vaše tegobe so končane!« S temi besedami je perujski predsednik Juan Ve-laseo Alvarado sporočil perujskemu ljudstvu, da je njegova vlada prevzela vsa velika zasebna posestva v državi in da jih bo spremenila v" obdclovahie zadruge po načelu »zemljo naj ima tisti, ki jo obdeluje«. »Odslej perujski kmet ne bo več parija ne človek, ki je, razdedinjen v lastni deželi, živel v revščini od zibelke do groba,« je dejal predsednik Vclasco Alvarado, ki je tudi pokazal, da bodo zakon o agrarni reformi izvajali po vsej deželi »brez privilegijev iu brez izjem«. Zakon bo veljal tako za velikanska posestva lastnikov iz ZDA kakor tudi perujskih lastnikov. Med največjimi tujimi veleposestniki v Peruju je milijonar Nelson Rockefeller, ki zdaj potuje po Latinski Ameriki kot osebni odposlanec predsednika Nixona. V Peru ni prišel, ker so mu povedal, da je nezaželen. Sedanja vojaška perujska vlada sc je že zelo zamerila ZDA z nacionalizacijo velike petrolejske družbe, ki štirideset let ni plačevala davkov v Peruju. Z napovedjo agrarne reforme, ki je videti temeljita In neizprosna, se bodo odnosi še bolj zaostrili. Možno je, da bo poskušal VVashington po starem, preizkušenem receptu spodnesti sedanjo perujsko vlado. Toda časi sc spreminjajo jn po vsem zelenem kontinetu vre. Čas gorjače in odkritega vmešavanja je najbrž minil. DOLENJSKI UST * TEDNIK* VESTNIK• vsak četrtek 60.000 izvodov! —m—■—>——ta———^ ... — ■ —L r" “na- —H——iM—i— OPUSTOŠENJE PRED OBISKOM — V kup ruševin se je spremenila ena izmed najimenitnejših veleblagovnic v Buenos Airesu štiri dni pred prihodom Nixono‘ v ega odposlanca Rockefellerja v Argentino. Neznanci so hkrati z bombami razrušili deset veleblagovnic, ki so last družbe »Minimax«. Trdijo, da je ameriški milijonar in politik Nelson Rockefeller lastnik te družbe. Rockefeller je lastnik tudi številnih drugih naložb v Latinski Ameriki. Telefoto: UPI Gospodarstvo je nosilec svojega razvoja (Nadaljevanje s 1. strani) stva (vedno večje zanimanje za gradnjo vikendov na Travni gori in Velikih Poljanah). Se posebno je tovarišico Tomšičevo zanimalo, kako so se lotili izvedbe referenduma za uvedbo samoprispevka za dograditev, gradnjo in opremo šol. Poudarila je, da se tak referendum boje razpisati celo v občinah, ki so gospodarsko mnogo močnejše in kjer je tudi standard občanov občutno višji. Povedali so ji, da so referendum dobro pripravili in da so v pripravah razen občinske skupščine sodelovale tudi vse druž-beno-politične organizacije in celo krajevne skupnosti. Verjetno pa so pozabili omeniti, da so v tej akciji zelo uspešno sodelovali tudi tisk, radio in televizija. Kritično o kmetijstvu Sredi prejšnjega tedna je bii v Novem mestu posvet predstavnikov občinskih konferenc SZDL in kmetijskih organizacij iz občin Brežice, Črnomelj, Krško, Metlika, Novo mest«, Sevnica in Trfiiu-nje. Posvet so vodili člani izvršnega odbora zvezne konference SZDL Jugoslavije. * V živahni in bogati razpravi so govorili o akcijskem programu SZDL Jugoslavije, ki obravnava probleme kmetijstva in vasi. Udeleženci posveta so kritično razpravljali o zemljiškem maksimumu, kmetijskem trgu, kredi- tih, kmetijski mehanizaciji, kmečkem zavarovanju in pokojninah, zakonu o dedovanju, carinskih stopnjah in o drugih stvareh, ki bi lahko znatno vplivale na rešitev problema kmetijstva. V podjetju INLES so gostjo seznanili s svojimi dosedanjimi uspehi in z načrti za prihodnjih nekaj let, ko nameravajo proizvodnjo nekaterih izdelkov povečati. Na njeno vprašanje, kakšni so samoupravni odnosi v podjetju je odgovoril Mirko Anzeljc, da je bilo podjetje do leta 1966 organizirano centralistično, nato pa so samoupravljanje in organizacijo dela decentralizirali. V centralistično organiziranem podjetju je prišlo pogosto do trenj med delovnimi enotami (takrat se je tudi odcepil LIK), zdaj, ko delovne enote ne razpolagajo samo s Sredstvi za osebne dohodke, ampak s celotnim ostankom dohodka in same odločajo o svojih zadevah, pa trenj ni več. Predstavniki podjetja so v razgovoru menih, da ima zveza še vse preveč pristojnosti na področju gospodarstva. Vido Tomšič so zato vprašali, kakšne so možnosti za hitrejšo decentralizacijo na tem področju. Odgovorila je. da mora biti v načelu gospodarstvo samo glavni nosilec svojega razvoja. Razen tfPfea mora gospodarstvo prek svojih predstavnikov vplivati tudi na porabo, tistega dela dohodka, ki ga v raznih oblikah dajo za potrebe občine, republike -n zveze. Med ogledom Sodražice m Pletilnice žičnih in plastičnih mrež se je med drugim ''pozanimala tudi za položaj d >-mače obrti. Predstavnik podjetja DOM ji je pojasnil, da je po reformi odkup izdelkov domače obrti občutno manjši, ker je zdaj zaradi višjih prispevkov razlika med odkupno in prodajno ceno zelo velika, prej pa je b’.la malenkostna. Zaradi tega izdelovalci raje prodajajo svoje izdelke raznim prekupčevalcem, ki prihajajo na to območje iz vse države. Še zadnji preizkus novega stroja za proizvodnjo uporov (Foto: I. Z.) ŠENTJERNEJSKA ISKRA POSTAJA EVROPSKA TOVARNA Mala industrijska revolucija Z doma skonstruiranimi in izdelanimi stroji bodo skoraj povsem avtomatizirali proizvodnjo uporov, v sodelovanju z nemško firmo DRALOVVID pa tudi proizvodnjo potenciometrov - Tri četrt proizvodnje že zdaj za izvoz --> Šentjernej bo opremil tudi tovarno v Bombayu Rudarji - precizni mehaniki? Po najnovejšem predlogu se kočevski rudnik ne bi preusmeril v predelavo gline, ampak v precizno mehaniko - Rok za odgovor 20. julij Po najnovejšem predlogu predstavnikov podjetja VEGA iz Ljubljane, čigar obrat naj bi predvidoma odprli v Kočevju, in odgovornih republiških predstavnikov naj bi kočevske rudarje prekvalificirali v — precizne mehanike! Kako bodo navadili rudarje, ki • so vajeni težkega dela, da bodo opravljali tako delo, marsikomu v kočevski občini še ni popolnoma jasno. v Kočevski rudnik je res med tistimi, ki bodo morali preusmeriti proizvodnjo. Izdelali so program za predelavo gline. Njegov^ uresničitev bi veljala okoli 60 milijonov din. Podjetje VEGA, ki ima velike možnosti za izvoz, želi odpreti nov obrat, za nakup strojev pa potrebuje okoli 18 milijonov din. Republiški rezervni sklad bo pomagal rudnikom, ki preusmerjajo proizvodnjo. Seveda bi to opravil raje z manjšimi kot večjimi stroški, zato se, razumljivo, tudi navdušuje, da bi dal denar za obrat VEGE (18 milijonov din>. Seveda pa je veliko vprašanje ,če je najcenejša rešitev tudi najboljša. V prenovljenem, ppvečanem in dozidanem delu šentjemej-ske ISKRE bodo ta mesec poskusno pognali stroje za avtomatsko proizvodnjo uporov. Te dni z veliko naglico dokončujejo še zadnja dela, ki bodo skupaj veljala okoli 5 milijonov din. Od rekonstrukcije veliko pričakujejo. Trdijo, da se bo proizvodnja uporov povečala vsaj za 100 odstotkov, da bo avtomatizirana 90-odstotno, da pa se število zaposlenih, česar so se nekateri bali, ne bo zmanjšalo. V proizvodnji uporov bodo velike kvalitetne spremembe, ki jih bo omogočil izpopolnjeni in na evropsko raven po-stavljeni proizvodni proces. Le-tega so preštudirali doma, kjer so tudi skonstruirali in izdelali vse stroje. Pretežni del proizvodnih prostorov je bil dalj časa en sam laboratorij, kjer so te stroje preizkušali in jim ugotavljali rezultate. Značilno za mehanizacijo, ki jo bodo uporabljali poslej v Šentjerneju, je tudi to, da bodo še bolj izrabili elektronsko krmilno tehniko, ki so jo tudi izdelali doma. Za nov proizvodni postopek je pomembno, da bo delavec poslej stroj le nadzoroval, medtem ko mu je moral do LABOD se seli iz Kostanjevice V prvi tretjini julija bodo kostanjeviški obrat tovarne LABOD dokončni preselili v Krško. Za vse delavke s tega območja, ki so doslej delale v Kostanjevici, bo podjetje oskrbelo brezplačen prevoz. O preselitvi je tovarna obvestila občinsko skupščino v Krškem. Preselitev utemeljuje z ekonomskimi razlogi. „Druže direktore, sa kakvim gubitkom radiš? Podjetja, ki delajo z izgubo, konkurirajo donosnim ali jugoslovanski gospodarski čudež — »Druže direktore, sa kakvim gubitkom radiš?« me je pred kratkim vprašal direktor nelcega pod. jetja iz BiH, je povedal na razgovoru ob obisku Vide Tomšič, članice sveta federacije, direktor ribniškega podjetja INLES Vinko $ixirovec. Potem je nadaljeval: — Madžarskim interesentom za nakup stavbnega pohištva je tisti direktor ponudil za 30 odstotkov nižjo ceno, kot smo jo ponudili mi. Pogodba za nakup še ni sklenjena, ven. dar pričakujem, da jo bo madžarski kupec sklenil z bosenskim ponudnikom, ker je cenejši, čeprav iz- delki niso tako kvalitetni kot naši. »Ob vsem tem ne postavljam samo vprašanja nelojalne konkurence,« je nadaljeval tovariš Šparovec, »ampak tudi vprašanje, zakaj to podjetje za. vestno dela z izgubo (hkrati pa nam z nizkimi cenami nelojalno konkurira). Nekdo namreč izgubo pokriva. Pokrivajo jo pa lahko sarno donosita podjetja (verjetno prek sklada za pomoč nerazvitim), se pravi tista, ki jim nedonosna podjetja po drugi strani konkurirajo. Prav zaradi tega zelo dvomim, da je pomoč nerazvitim vedno koristno porabljena.« zdaj prav tlačansko streči. Delovni pogoji bodo torej znatno izboljšani. Investicijski dinar se ne bo bogato obrestoval le v ko-ličjni, marveč tudi v kakovosti proizvodnje. Kakovost bo Šentjernej skim izdelkom še bolj odprla vrata na trg, Šentjernej ska tovarna pa bo pogumneje nastopala kot enakovredna partnerica med najboljšimi proizvajalci uporov v Evropi. Na tujih, predvsem na zahodnoevropskih tržiščih prodajo že zdaj okoli 60 odstotkov vseh šentjemejskih uporov, potenciometrov pa kar 85 odstotkov. Tovarna si devizni dohodek povečuje tudi z raznimi storitvami. V kratkem bo odšla na pot v Indijo pošiljka s stroji, ki so jih v Šentjerneju izdelali za tovarno uporov v Bombayu. Za proizvodnjo uporov nameravajo posodobiti tudi proizvodnjo potenciometrov. Tudi na to se pripravljajo že dalj časa. Odločili so še, da bodo uporabili izkušnje za-hodnonemške firme DRALO-WID, s katero ima tovarna elementov kot matična tovarna šentjemejske ISKRE dobro razvito sodelovanje na poslovnem in tehničnem področju. Napredek, ki ga nekateri Vinica... (Nadaljevanje s 1. strani) tujini, ki se snidenja na Vinici niso mogli udeležiti. Naravnost ganljiv pa je bil kulturni spored, v katerem so nastopili slovenski pevski zbor »Jaoobus Gallus« iz Trsta. harmonikarji iz Karlovca, recitator Janez Kramarič, domači pevci ter folklorne skupine iz Vinice in Preloke, ki so izvajale belokranjska kola. Domače melodije znanega ansambla Henčka Burkata so takoj po programu zvabile na ples posebno rojake iz zamejstva. Prisrčna zabava, na kateri so roiaki obujali spomine na mladost v domovini, je bila tal«) v soboto zvečer kot v nedeljo popoldne živahna, a brez vsakih nevšečnosti. Preskrba je tekla tako, da so bili gostje pri pogrnjenih mizah takoj postreženi, na samopostrežnem predelu prireditvenega prostora pa ob stojnicah ni bilo gneče. RIA BAĆER imenujejo tudi mala industrijska revolucija v Šentjerneju, je nedvomno mogoč tu: di zaradi tega, ker so se v zadnjem času znatno izboljšali odnosi med Šentjernej sko ISKRO in njeno matično tovarno elementov. S tem so se izpolnile tudi dolgoletne želje Šentjernejskega kolektiva, ki je videl izhod za nadaljnji obstoj in razvoj le v veliki modernizaciji proizvodnje. Seveda velike prelomnice ne bi bilo, če bi ob novih strojih delali po starem. To pa se ni zgodilo, ker je kolektiv, spodbujen z modernizacijo, znatno povečal storilnost. Temu primerni so zdaj osebni dohodki. Povpre-, čni mesečni prejemek je zdaj 950 do 1000 din in je precej večji od povprečnega v občini. Vendar pri tem gotovo ne bo ostalo. IVAN ZORAN INIS prodan za 8,35 milj. Ndin (Nadaljevanje s 1. strani) telj Kreditna banka in hranil, nica Ljubljana za izklicno ceno 835 milijonov starih dinarjev. _ Tako se je stečajnemu odboru posrečilo prodati steklarno enemu samemu kupcu in očuvati družbeno premoženje, kolikor je bilo le mogoče, saj bi s prodajo ,po3^-meznih poslopij in naprav nastala dosti večja gospodarska škoda. V nadaljnjih poslovnih pogovorih o usodi steklarne naj bi ostala tovarna naprej kot celota za proizvodne namene. INIS je bil prodan za navedeno ceno brez stanovanj, ki spadajo zraven. Ta bodo prodana za dve tretjini ocenjene vrednosti stanovalcem ali pa novomeškemu podjetju DO-MINVEST. M. MOSKON r • • w Sejmišča Na sejmu v Novem mestu 30. junija je bil v Novem ftiestu sejem, na katerega so pripeljali kmetovalci 559 pujskov, prodali pa so jih 367. Za manjše so zahtevali 140 do 210 din. za večje pa 220 do 320 din Brežiški sejem V soboto, 28. junija, je bi. lo na brežiškem sejmišči kupcem na voljo 455 prašič kov, pokupili pa so jih 377. Za manjše so zahtevali 10 dio kg, za večje pa 6 din za k logram žive teže. Italijani imajo glavno besedo Medtem ko so na viniških sejmih vse do nedavnega mesarji in gostilničarji z Reke največ pokupili in tako rekoč postavljali cene, pa se je položaj spremenil. Rečane so izpodrinili Italijani, ki imajo na viniškem sejmu zdaj glavno besedo. Na zadnjem sejmu. ki je bil 16. junija, je bilo naprodaj okoli 40 parov volov, nekaj krav in okoli 60 telet. Samo nekaj volov je šlo domov, vse drugo je bilo 1 prodano, večinoma v Italijo. Tudi za kmete nov dan / Biti kmet ne pomeni biti zaostal in odveč Dež je bil kriv, da sva se spoznali. Pred nalivom sva s^ na šmihelski cesti obe zatekli pod isto drevo. In tako sva z 19-!etno Mojco Kotilovšek, kmetijsko tehnico, navezali takle pogovor: — Kje ste zaposleni? »Prejšnjo sredo sem maturirala na srednji kmetijski šoli na Grmu. Sem Kranjčanka in se te dni poslavljam od Novega mesta, kjer sim preživela nekaj lepih dijaških let. Po vsej verjetnosti se bom zaposlila kot vodja živinorejskega obrata v družbenem sektorju Živinoreja me je namreč že od nekdaj močno veselila.« — Kdaj bodo za kmetij-%tvo boljši časi? »Takrat, ko Kmetijski strokovnjaki kmetijstva ne bodo reševali politično. Odslej ne bo kazalo puščati vnemar kooperacije med zadrugami in kmeti, še manj pa izobraževanja mladih ljudi na kmetih. Vsak zasebni kmet - bi v današnjem času moral Slediti tehničnemu napredku in zahtevam tržišča.« — Zakaj se mladi ljudje neradi odločajo za šolanje na kmetijskih šolah9 »Največ je krivo napačno mnenje in predstava'o tem poklicu. Biti kmet ne pomeni več biti zaostal in zapostavljen. Naše delo je sicer odvisno od letnega časa in vremena, ima pa prav tako mnogo lepih strani.« — S kakšnimi občutki odhajate na prvo delovno mesto? »Z zaupanjem. Pred nedavnim smo bili na izletu v Italiji, kjer smo obiskali nekaj sejmov in posestev. Ob njihovih dosežkih smo se vsi dijaki zavedeli pravega poslanstva našega poklica, ki ga bodo mora- li nekoč ceniti tudi drugi.« M. PADOVAN Yoiizenwl\ Ktnainf. »Ko smo prebivali v letalski bazi v Krasincu od septembra 1944 domaja 1945, so nas večkrat vznemirjali ustaši in Nemci z one strani Kolpe. Poskušali so nas prestrašiti tudi z občasnimi letalskimi poleti, ki pa so sezanje slabo končali. Sestrelili smo jim dve »štorklji«, potem je bil mir. Vedno jih je skrbelo, da bi nas spravili od tam, če ne drugače, pa s požigibelokranjskih vasi. Vendar smo jim obljubili, da bomo za vsako požgano hišo pri nas enako vrnili na oni strani reke. Zaleglo je!« je pripovedoval eden od komandantov v letalski bazi v Krasincu, 61-letni SALČI AHMIČ, . ki danes živi y Kostanjevici na Krki. Ob dnevu borca — na partizanskih letališčih Po porazu nemških armad na vzhodni fronti se je vojna sreča hitro nagibala na stran zaveznikov. Od tak&niji razpletov dogodkov je imelo korist tudi narodnoosvobodi.no gibanje v Jugoslaviji, zavezniki so ga .pričeli priznavati in tudi materialno podpirati. Gla« o Titovih partizanih je polnil svetovne časnike, resnice ni bilo moč več skrivati. Angleži, Amerikanci in Rusi so zlasti v zadnjih letih vojne krepko pocljrTli partizansko vojsko in ji pomagali z vojaškim materialom ter zdravlje njem ranjenoev v Italiji. Pof>ebno vlogo v tem pomembnem dejanju iz revolucije je imela Be>Ia krajina. Na tem ozemlju so bila 1944 in 1945 urejena letališča, kjer so pristajala^ velika zavezniška transportna letala. Bela krajina se je pona&ala s tremi IetallSči: K ra si m eni, Otokom in Mlakami pri firatlcu. Z namenom, da pobrskamo nekoliko po spominu dobrodušnih Belokranjcev, ki so v tistih časih sodelovali pri tem, smo se napotili mednje in zvedeli marsikaj zanimivega, kar bi čm leta verjetno ftlo v po-Mbo. JANEZ KLEPEC, 75-letni kmet. iz Kras inča rjs pripovedoval : »Na našem travniku ob Kolpi je bilo letališče. Angleška in ameriška letala so pristajala od jeseni 1944 do prvih dni maja 1945. Pod našim skednjem pa je bilo glavno skladišče baze. Kmetje i3 hoiel obesiti, vendar sem mu po sreči prerezal štrik. Za zahvalo je hotel mene in nekega Rusa partizana ustreliti, vendar mu to ni uspelo. Ko je odletel v Bari, smo se vsi Z letališča na Otoku so zavezniki odpeljali več sto ranjenih partizanov na zdrav- oddahnili.« 1 jen je v Bari. s. doki, De.iint^C' Šrai'nh Takole so bila razporejena zavezniška letališča ob Kolpi. JANEZ URH in JOŽE ZUCiEIJ (od leve proti desni) z Otoka, s hrbtom obrnjena proti letališču ob Kolpi, se živo spominjata poletov v letih 1944 in 1945. EsBgm A IhiBili’ iZ'l lili Wwk 'jpiBMIMi Hl£Wk\wa iy#i^iT* jMai u ft al8 iEfllEw Ha svidenje v Gabrju! Glavna proslava Gorjanskega bataljona se bo pričela 6. julija ob 10. uri v Gabrju V nedeljo, 6. julija, bo v prijazni partizanski vasici Gabrju pod Gorjanci srečanje borcev Gorjanskega bataljona in aktivistov podgorjanskega območja s tamkajšnjo mladino in drugim prebivalstvom. Vaščani se skupaj z okolišnimi vasmi na slavje skrbno pripravljajo: popravljajo ceste, urejajo naselja, šola je dobila novo podobo, pripravljajo prireditveni prostor. Do srečanja bo vse nared. France Mihelič: V MRTVI VASI V šolah m krajevnih organizacijah Zveze mladine od Kostanjevice do Stopič so se zadnje tedne prav marljivo vadili za nastop s kulturnim sporedom, s katerim nameravajo kar najbolj dostojno in veličastno počastili preživele borce Gorjanskega bataljona. Odred gorjanskih tabornikov bo zvečer pred proslavo v Gabrju postavil tabor ter za mladino te vasi in iz Brusnic izvedel spored ob tabornem ognju. S tem bodo Po stezah partizanskih kurirjev Po dolgih letih se bomo kurirji nekdanje partizanske TV stanice 4 spet zbrali: 4. julija, na dan borca, bomo na hiši Antonije Udovič na Repčah odkrili spominsko ploščo. Obiskali bomo gostoljubne vaščane, jim spet stisnili roke in obudili spomine na revolucijo. — Vse kurirje TV stanice 4 in drug«T občane vabimo, da pridejo na spominsko slavje in srečanje na Repče, ki bo jutri, na dan borca! Kurirji TV stanice 4 smo delovali na območju Gradišča pri Stari gori nad Mimo (bili smo v Kafrletovi zidanici). Povezani simo bili s ta-nico TV 5, ki je bila v bližini Javornika pri Trebelnem, vsak dan pa smo imeli javke v Zabukovju. V začetku leta 1944 se je TV stanica 5 preselila na De-benec, mi pa smo se morali prestaviti v Lisec nad Dobrničem. To je zahtevalo, da smo tudi mi poiskali novo zvezo s stanico TV 16, ki je bila v gozdu piri Ajdovcu. Kurirji obeh TV stanic smo imeli javke v gozdu Veliki vrh nad Globodolom; prenašali smo samo zaupne pošiljke in konspiracija je morala biti popolna. Zavedali smo se, da opravljamo sila pomembno delo, saj so nas poslali na novo dolžnost iz brigad na predlog brigadnih vodstev Vsi smo bili člani komunistične partije ali pa SKOJ. Na Liscu pa smo bili le malo časa. Dobili smo nalogo naj se takoj preselimo v vas Repče nad Trebnjem in spet vzpostavimo zvezo s stanico TV 5. Vaščani na Repčah so nas z veseljem sprejeli in počutili smo se kakor doma. Nastanili smo se pri Antoniji Udovič. Javko smo imeli v gozdu pri Rodinah, pa tudi v Velikem Gabru s stanico TV 2, ki je bila v Stični, in v gozdu blizu Primorskega s stanico TV 3, ki je bila ne-kje v okolici Litije. »ČRNA ROKA« JE PREŽALA NA NAS Na javke smo hodili samo ponoči, ker se je v okolici Trebnjega pojavila zločinska »črna roka«, ki je prežala na vsakem koraku na kurirje in terence. Zagrizli so se, da nas polovijo žive ali pa nas do-' bijo vsaj mrtve. Vedeli so, da prenašamo važna in zaupna sporočila, zato so nam postavljali zasede. Vedno pa so nas zaupniki s terena pravočasno obveščali o gibanju črnorokcev in domobrancev. Na Repčah smo imeli teren-ko Cirilo Zidar, na Podbor-šfcu pa zaupnika krojača Franceta Zakrajška. Domači aktivisti in zaupniki so dostikrat rešili prenekaterega kurirja in terenca pred sov. ražnikom. Na terenu pa smo bili hkrat’f' tudi obveščevalci, saj smo marsikaj izvedeli in videli, o čemer smo takoj ob-veščali brigade. Včasih smo morali tudi sami opraviti z vohuni, ki so jih iz Novega mesta pošiljali Nemci in belogardisti. Tudi iz Trebnjega so nekoč belogardisti poslali nad Repče svojega preoblečenega človeka, da bi ugo. tovil, koliko partizanov je v vasi. Belogardist je začel v vasi takoj zaupno spraševati, kjer so partizani, češ da ima zanje važno sporočilo. Domačini so nas takoj obvestili o sumljivem tujcu in hitiro smo ga ujeli. Najprej nam je skušal natvesti, da je borec iz Šercerjeve brigade, kmalu pa je le priznal, da laže in da so ga poslali belogardisti, da bi jim za denar priskrbel podatke o kurirjih in partizanih ter njihovih sodelavcih na Repčah. Belogardisti v Trebnjem so zaman čakali na povratek svojega vohunfi, ki je dobil zasluženo kazen. Doma je bil iz Lipovca pri Žu- žemberku, že večkrat pa si je pred tem umazal roke s krvjo naših nedolžnih ljudi. »ZA GOSPODA ŽUPNIKA PA ŽE MORA BITI!« Bivanja na Repčah se vsi radi spominjamo, posebno še, ker smo radi zahajali v vas k dekletom. Večkrat smo družinam pomagali pri raznih opravilih, ker moških ni bilo doma. Kadar smo imeli hrano, smo si kuhali sami, drugače pa smo se razdelili po vasi. Največkrat smo bili pri Cirili in pri Tramševi mami. Posebno k Tramševim smo radi zahajali, ker je bilo pri hiši veliko deklet, Tram-ševa mama pa je imela najraje našega kurirja Staneta Nagliča, ki je znal vedno lepo govoriti. Tramševa mama je bila prepričana, da naš Stane župnik, zato se ga je prijelo ime župnik. Zanj je skrbela še s - posebno po. zomostjo; vedno je bil zanj pripravljen kak priboljšek, največkrat pečena jajčka, in ker ni pil vina, je dobil povrh še skodelico mleka. Tramševa mama je rada rekla: »će nam vsega zmanjka, za našega gospoda župnika mora biti, da ne bodo lačni . . .« Jutri se bomo nekdanji kurirji TV stanice 4 spet srečali na prijaznih Repčah. Prisrčno vabimo na slavje vse nekdanje kurirje in terence naše in okolišnih TV stanic, pa tudi druge prijatelje, borce in aktiviste. Pridite, da počastimo dan borca in spomin na našo vstajo! Franc Rakar-Jure in Jože Starič Tudi Tramševe mame ▼ Repčah se nekdanji kurirji in borci vedno radi spominjajo. taborniki dokazali, da so vredni pokroviteljstva, ki ga je pred letom dni sprejel odbor gorjanskega bataljona. Velja tudi omeniti, da je odbor Gorjanskega bataljona pred dvema letoma izdal v lastni založbi brošuro »Vsta-' ja pod Gorjanci«, ki jo je napisal publicist Ivo Pirkovič. Letos pa bo izdal knjigo »Šentjošt — gnezdo belogardizma na Slovenskem«, delo pokojnega Jožeta Zamiljena-Drejčeta. Odbor Gorjaskega bataljona pripravlja tudi izdajo zbornika s prispevki o NOB na Dolenjskem. Odbor želi tudi s takimi publikacijami upravičiti obstoj in v pisana besedi prenesti tradicije NOB na mlajše rodove. Z udeležbo na proslavi bomo vsestransko podprli prizadevanja odbora. Zato 6. julija ob 10. uri — na svidenje v Gabrju pod Gorjanci! Pričakujejo nas domačini, pod-gorjanska mladina ter borci in aktivisti Gorjanskega bataljona. TONE VALENTINČIČ Slavje v Sedlarjevem V mali vasici Sedlarjevo ob Sotli bo 4. julija proslava 25-letnice ustanovitve Kozjanskega odreda. Prav zdaj mineva 25 let od takrat, ko je v mrzli februarski noči prišla na štajersko XIV. udarna divizija. Obe obletnici bodo povezali z odkritjem mostu bratstva in enotnosti, ki bo povezoval Slovenijo in Hrvatsko blizu kraja, kjer je divizija prekoračila Sotlo. To bo naj lepši prispevek za ohranitev spomina na ta legendami dogodek. Proslavo bo obiskal tudi Sergej Kraigher. Prebivalci Obsotelja in Kozjanskega vabijo borce, naj se udeleže njihovega slavja. M. STRAŠEK Razstava šolskih izdelkov V nedeljo so učenci osnovne šole v Boštanju razstavljali ročna dela, risbe in slike. Starši in drugi občani so si razstavo z zanimanjem ogledali. Prispevajte za spomenik! Kakor povsod po slovenski domovini so po vojni tudi senovski domoljubi pohiteli, da dostojno ovekovečijo spomin na tiste, ki so darovali življenje za svobodo in lepšo bodočnost svoje domovine. Bili smo med prvimi, ki smo uredili spomenik in zgradili grobnico ter- vanjo prenesli posmrtne ostanke borcev, ki so bili raztreseni po grobovih širnih bohor-skih gozdov. Tako je bilo’ pred triindvajsetimi leti. Toda leta be-že, umikajo se desetletja, naš spomenik pa je ostal še vedno tak kot v tistih prvih povojnih letih, ko je. naše ljudstvo povsod postavljalo spomenike revoluciji ne glede na njihovo estetsko vrednost, šlo je za to, da se čimprej, čeprav srkomno oddolži spominu padlih borcev. Od tistih dob je senovski spomenik ostal brez nujnih dopolnitev in ureditve. Tudi zob časa je storil svoje. Tako je spomenik padlim borcem počasi izgubljal dostojanstvo, ki mu glede na številne žrtve v teh krajih pod Bohorjem tudi pripada. že pred leti se je ZB na Senovem zavzemala za ureditev spomenika z lastnimi sredstvi, vendar tega ni zmogila. Sedanji odbor ZB je sprejel nase dolžnost, da bo spomenik dopolnil z reliefnim delom kiparja Batiča iz Ljubljane. Vseh stroškov žal ne bo mogla kriti organizacija sama, zato se obrača na vse senovske domoljube, na nekdanje borce in aktiviste, da bi po svojih močeh prispevali za dokončno ureditev spomenika, ki naj bi bil ponos nas vseh, hkrati pa tudi ogledalo naše druž-beno-politične zavesti. Prispevke lahko nakažete na adro račun 516-9-465 pri SDK Krško. Pripravljalni odbor ZB se za prispevke najlepše zahvaljuje V. L Nad 200 Riharjevih odličij Odličnjakom osnovne šole v Brežicah so ob koncu šolskega leta podelili nad 200 značk. Sedem učencev, ki letos zapuščajo osnovno šolo, je razen značk prejelo še priznanja za odličen uspeh ▼ vseh osmih razredih. Učence, ki so se med letom izkazali z delom v krožkih in sekcijah, so obdarili s knjrž-njimi nagradami. Jutri bo pri partizanski mami Antoniji Udovič na Repčah spet veselo. Obiskali jo bodo njeni nekdanji fantje — partizani^ kurirji in terenci. Na sliki: Jože Starič, kurir stanice TV 4, Antonija Udovič in Franc Rakar — Jure, komandir te stanice. Pomagaj mo vietnamskemu ljudstvu Stališča in sklepi koordinacijskega odbora za pomoč žrtvam imperialistične agresije Republiški Koordinacijski odbor je na seji 25. junija razpravljal o najnovejših dogodkih v razpletu vietnamske vojne, zlasti o položaju, ki je nastal po ustanovitvi začasne revolucionarne vlade republike Južni Vietnam. V razpravi je bilo ugotovljeno. da je vietnamska vojna že zdavnaj prerasla okvire azijskega spopada, postala svetovni moralni in politični problem ter tudi preizkusni kamen za vsa napredna gibanja v svetu. Pridobitve našega osvobodilnega boja nas izvirno združujejo z osvobodilnim bojem vietnamskega ljudstva v skuptiih prizadevanjih, da ostanemo neodvisni med blokovskimi skupinami. Po poročilu. ki ga je o delu stockholmske konference podala voditeljica jugoslovanske delegacije Vida Tomšičeva, so člani odbora u-gotovili, da se feljub pariškim pogajanjem vojne strahote nadaljujejo in je mir še hudo ogrožen. Zato so podprli poziv stockholmske konference o brezpogojnem umiku ameriških in drugih intervencijskih čet. To je tudi poglavitna zahteva nove revolucionarne vlade republike Južni Vietmm. Republiški koordinacijski odbor podpira mirovni načrt v 10 točkah, ki ga je na pariški konferenci predložila južnovietnamska osvobodilna fronta kot avtentična predstavnica ljudstva Južnega Vietnama. Odbor meni, da omenjeni mirovni načrt vsebuje konkretne poti za dosego pravičnega miru v Vietnamu in da je zahteva po umiku ameriških čet, ker so ZDA agresor v Vietnamu, u-temeljena. Z umikom tujih čet bo šele dana možnost in priznana pravica vietnamskemu ljudstvu, da samo ureja qvoje prihodnje življenje. Republiški koordinacijski odbor pozdravlja ustanovitev revolucionarne vlade Južnega Vietnama in bo podpirala prizadevanja v naporih za čimprejšnjo osvoboditev dežele, za suvereni, neodvisni in nevtralni Vietnam. S tem, da še naprej podpiramo pravične zahteve vietnamskega ljudstva, se vključujemo v ši- roko mednarodno akcijo, ki zahteva sklenitev sporazuma o miru v Vietnamu. Republiški koordinacijski odbor poziva vse vključene družbene,'strokovne, politične in humanitarne organizacije, naj na svoj način izrazijo solidarnost z vietnamskim ljudstvom. Ob proslavljanju obletnic zgodovinskih dogodkov, ki pomenijo mejnike našega težkega boja za osvoboditev, naj vse naše družbenopolitične organizacije pojasnjujejo tudi pomen vietnamskega boja za osvoboditev in poudarjajo pomen žrtev malega vietnamskega naroda za vse. zlasti majhne narode v boju proti imperializmu in hegemonizmu. Ker je ljudstvu Južnega Vietimma zaradi nadaljevanja vojne še bolj kot doslej potrebna moralna In materialna pomoč, poziva Republiški koordinacijski odbor vse prebivalstvo Slovenije, naj se odzove akciji zbiranja materialne pomoči za vietnamsko ljudstvo. RKO za pomoč žrtvam imperialistične agresije * Pionirjeva ekipu postrojena pred začetkom tekmovanja, na katerem je nastopilo 1800 tekmovalcev. Olimpijada gradbincev v M ariboru Pionirjeva »kipa se }e uvrstila v sam vrh med 38 nastopajočimi ekipami -Odlični so bili strelci, kegljači in odbojkarice Odlična strelka Pionirja Julka Bratož je veliko pomagala, da je ženska ekipa osvojila prvo mesto. V Mariboru so oiie od 27. do 29. Žunija XIX. letne igre gradbincev Hovenije. Med 38 zastopanimi podjetji so iz Dolenjske nastopili gradbinci iz Novega mesta, Kočevja in Črnomlja. Zbralo se je 1300 nastopajočih, kar je svojevrsten rekord. Najštevilnejše zastopstvo iz Dolenjske je posial SGP Pionir iz Novega mesta, ki je nastopil ekipno in posamično v vseh 12 panogah. Vse ekipe so na tekmovanje prišle marljivo pripravljene, tako da so bila vsa srečanja na precejšnji višini. Pionirjevo ekipo je sestavljalo blizu 60 tekmovalcev, ki so,v nekaterih panogah lepo uspeli; zlasti lahko pohvalimo strelce, kegljače, odbojkarice in balinarje. V končni razvrstitvi ekip se je Pionir uvrstil na 5. mesto, kar je velik uspeh, če vemo, da so se nekatere ekipe več mesecev načrtno pripravljale na to tekmovanje. V nekaterih gradbenih delovnih organizacijah jemljejo športno udejstvovanje svojih zaposlenih resno, rezultati dela pa so b:li lepo vidni v Mariboru. Odbojkarji < inž. L&pu.itic, U Jo-fa-f, T. Jožef, Luštek, Otih. 'Zida. nek, Komih in Benčina) so v prvem srečanju premagali ekipo Stuvbarja iz Izole z 2:0, v nadalje, vanju tekmovanja pa so pionir-jevci naleteli na ekipo Tehnograd-nje (Maribor) in po ogorčeni bor-bi srečanje izgubili z 2:0. Odbojkarice (ščuka. Smuk, Remih, Petrič, Duh. Berkopec In Korče) so med šestimi ekipami osvojile tretje mesto. Prvo srečanje z ekipo IMP (Ljubljana) so gladko dobile z 2:0. V finalnem delu tekmovanja pa so naletele na solidno ekipo SALONITA iz Anhovega in izgubile s 3:1. kasneje pa še z zmagovalkami INGRADOM (iz Celja) 3:0. Več kot toliko dekleta niso mogle doseči.' Zlasti so se izkazale nadarjen^ ftčukova ter Smukova in Brrkopčeva. Balinarji (Hren, Venta. Barbič, Juute/. Fabjan) so dvoboj z mariborskim Konstruktorjem dobili, vendar so v nadaljevanju »padli, ker so srečanje predali (isti igralci so igrali tudi pri kegljačih). Kar nri uspelo pri balinanju, so kegljači < Barbič, Hren, Venta, Fabjan, Zidanek, S. in A. Hrovat, Rovan, Juntez, Podkrižnik) dosegli med 29 ekipami: podrli so 740 kegljev in osvojili odlično drugo mesto. Dekleta (Berkopec, Ora-žem, Smuk, Duh, Brezovar in Remih) tokrat niso imele srečne roke, podrle so samo 242 kegljev in pristale v spodnjem delu lestvice. V tej ekipi je manjkalo nekaj standardnih starejših igralk. Šahisti (Brinovec, Zupan. Matjašič, Pa vičič, inž. Gabrijelčič, inž. Sedlar) so nekoliko zatajili, osvojili so 10. mesto, kar ni realno glede na uvrstitev drugih ekip. Pionirjevci »o imeli tudi nekaj smole, vendar so v popoldanskem tekmovanju komaj nekoliko popravili dopoldanski slabi start. Strelke (Knap, Bratož, Martina in Marjetka Bračko) so presegle pričakovanja, osvojile so prvo mesto. Posebno sc je odliko, vala zanesljiva Julka Bratož, ki je odlično streljala; tudi druge niso zaostajale. Mo&ka ekipa (Kos, Knap, Zdenek. Zaletel, Judež) je pristala na odličnem četrtem mestu. Konkurenca je bila zahtevna, zato je uspeh Pionirjeve ekipe toliko več vreden. Namiznoteniški igralci (Frantar, Flamaceta, Zupančič) so prvo srečanje s Primorjem iz Ajdovščine dobili s 5:0, podlegli pa so z enakim rezultatom Salonitu m Anhovega. Ekipa malega nogometa (Vertuš. Velagič, Kvakar, Injac, Zekerijai Antič, Milič) se je že v prvem srečanju poslovila od nadaljnjega tekmovanja; izgubila je z ljubljanskim Megradom s 4:2. Fantje so dobro začeli, vendar so kasneje popustili in nezasluženo izgubili. Dekleti (Martina Bračko in Ora-žmova) sta se že v prvem kolu poslovili od nadaljnjega tekmovanja. S. DOKL MARKO SVETINA, predsednik SŠD PIONIR: »Glede na izredno konkurenco, številno udeležbo in precejšno kvaliteto tekmovanja, sem z doseženim 5. mestom zadovoljen. Z malo več športne sreče bi lahko osvojili še kakšno višje mesto.« Odbojkarice Pionirja so pokazale v Mariboru lepo igro in so zasluženo osvojile tretje mesto. Stojijo (od leve): Petrič, Korče, Smuk, Berkopec. Čepijo: Ščuka, Duh in Remih. LESNI KOMBINAT NOVOLES Novo mesto -Straža • drobno pohištvo • stilno pohištvo • vezane plošče • panel plošče • žagarski izdelki • furnir • šivani zaboji Za dan borca Čestitamo! Jjjgt V - f- J*< '■ t#« ^ rt- l ■ : - Jr * 'jdHI % v « SGP PIONIR NOVO MESTO Hitro, poceni in na sodoben način gradimo stanovanjska naselja in vse druge stavbe v Ljubljani, na Reki in na Dolenjskem Za dan borca pošiljamo tovariške pozdrave! v.;< v RIBOGOJSTVO KRKA DVOR PM ŽUŽEMBERKU Gojimo In dobavljamo vse vratc sladkovodnih in morskih rib. Priporočamo se aa naročila! Vsem svojim odjemalcem in vsemu prebivalstvu Dolenjske čestitamo za 4. julij, dan borca! ELEKTROTEHNIČNO PODJETJE NOVO MESTO Priporočamo ae sa izvajanje vseh vrst električnih instalacij v stanovanjskih ki industrijskih objektih. Za dan borca čestitamo! Kmetovalci in delavci! Ah že veste, kje dobite v trebanjski -občini pohištvo in Htavbeoo pohištvo po aelo ugodnih pogojih? KMETIJSKA ZADRUGA TREBNJE prodaja pohifttva in trfavbeno pohištvo na kredit bre® porokov. Izkoristite pritožno«* in obiščite nafto novo trgovino v Trebnjem! Za dan borca Čestitamo in se toplo priporočamo! Drugo mesto Pionirjeve moške ekipe v Mariboru je izreden uspeh. Konkurenca je bila zahtevna, nastopilo je 29 ekip. čepijo (od leve proti desni): Barbič, S. Hrovat, tidanek, Fabjan in A. Hrovat. Stojijo Venta, Juntez, Rovan, Podkrižnik in Hren. AVTO KLEPARSTVO LIČARSTVO MODIC AVGUST NOVO MESTO, ob Trdinovi cesti, tel. 21-425 Obiščite našo delavnico! Za praznik čestitamo! AVTOBUSNI PROMET IN TUZEMSKA ŠPEDICIJA NOVO MESTO — STRAŽA Priporočamo naše zanesljive in kvalitetne prevozne usluge in hkrati čestitamo za dan borca! & * y- i: Želja vsake gospodinje bojler STANDARD bakreni kotliček, pretočen po licenci Siemens Ekonomska propaganda •GOSPODARSKI VESTNIK' s!* * «3 Še o živinorejski razstavi v Lipici Rejsko delo obsega tudi občasno prirejanje razstav, kjer rejci pokažejo, kaj so dosegli z vztrajnim delom v reji plemenske živine, nakažejo pot nadaljnjemu razvoju in dajo spodbudo za prihodnje delo. Take razstave so žal zadnja leta pri nas redkost, zato je bila razstava v maju v Lipici za živinorejce pravi praznik. To je bila revija krav in telic rjave Javno vprašanje PTT Novo mesto in poštnemu uradu Straža Tovariš urednik! Prebivalci vasi Gabrje, Dre* nje in Soteska dobivajo pošto zdaj dvakrat ali* trikrat na teden, do Nedavnega pa je bila dostava vsak dan. Javno vprašujemo poštni urad v Straži, zakaj tak malomaren odnos do občanov, ki pošteno plačujejo poštne' pristojbine. Dolenjski list izide v četrtek, dobimo pa ga šele v soboto. Prav tako moremo šele v soboto brati četrtkovo Delo. Važne poštne pošiljke dobimo z večdnevno zamudo. Na časopisih piša. da- je »pbštntna plačana v gotovini«. S tem je gotovo mišljeno, da mora biti dostava redna in zanesljiva. Pripominjamo, da je bilo še pred vojno delo j)Ošt redno in brezhibno. Zdaj živimo v XX. stoletju, pošta pa dela tako kot pred 50 leti. Za to skoraj ne najdemo opravičila. Ce je poštna pristojbiha premajhna, predlagamo PTT Jugoslavije, naj jo poveča želimo, da nam pošta zagotovi storitve, primerne našemu času in našim potrebam. Konferenca SZDL-Soteska — Pnlie pasme, prirejena s posebnim poudarkom, ker je bila v okviru programa VI. evropske konference rejcev rjavega go-, veda. Namen razstave je bil prt-kazati napredek v reji: v večji molznosti, hitrejši in večji rastnosti in izenačenosti Razumljivo je, da je bila zato izbira živali stroga in da so pravzaprav vse razstavljene živali bile najboljši primeri iz rejskih področij. Uvr- stiti se med razstavljavce je bila gotovo želja vsakega živinorejca in vsakega družbenega obrata. Ocenjevalna kornisija je razporedila živali v štiri skupine; v prvi so bile krave s prvim m drugim teletom, v drugi živali s tretjim in četrtim teletom, v treji pa starejše krave s petimi m vec teleti četrto skupino so predstavljale breje telice. V vsaki skupim najbolje ocenjena krava oz. telica je bila postavljena na čelo skupine kot vodnica. Te so na dan razstave dobile na oglavnik rumen ir alf in bile na razstavnem prostoru v vsaki vrsti na skrajni levi strani, od koder so se tudi pričenjale vrste za parado. \ Zaradi ocene rejskega dela je bilo zelo zanimivo tudi predvajanje štirih skupin po bikih semenjakih, t. j. po istih očetih. Zelo lepe so bile skupine po biku Labodu in biku Figaroju in Samu, kjer je bila na prvem mestu krava DARKA, last Rude t a Lovšina. Te živali so v vsaki skupini pokazale glavne značilnosti, ki jih posamezni ,bik prenaša na potomce. Zanimivo je bilo tu- di predvajanje kravje družine, katere rejec je tov. Dušan Marc. Vsi razstavljavci so prejeli diplome m sjx)minske zvonce, vodnice vsake starostne skupine pa častne zvonce. Prav tako je častni zvonec prejela predvajana kravja družina. Pripravljalni odbor razstave in ocenjevalna komisija se vsem razstavljavcem še enkrat zahvaljujeta za udeležbo in želita, da bi jim v prihodnje rjavo govedo prinaša- lo še večje gospodarske uspehe. Inž. Franci Dovč in inž Janez Pogačar Za Turkova ček iz Kalifornije Ana Skopec iz San Joseja v Kaliforniji nam je 1. julija poslala pismo, v njem pa ček za 3 dolarje, namenjen ostarelima zakoncema Turk na Tanči gori. Ana Skopec piše med drugim: »Članek o življenju Turkovega očeta in mame s Tanče gore, ki sem ga nedavno brala v domačem tedniku, me je zelo prizadel/z njima čutim še toliko bolj. ker ju poznam. V pisn^u prilagam ček in pro. sim, da bi moj skromni prispevek porabili za nakup najpotrebnejših stvari za Turkova. Upam, da jima gre nekoliko bolje, odkar so ljudje prebrali njuno zgodbo v časopisu. 2elim jima, da bi vsaj odslej bolje živela, in ju lepo pozdravljam.« Prispevek Ane Skopec smo v banki zamujali in Turkovima poslali dinarsko protivrednost. Najlepša hvala! PISMA UREDNIŠTVU ŽE PRED 40 LETI JE BIL ZLATNIK NAJBOLJ CENJENA NAGRADA ZA ZVE STOBO TRADICIONALNI KVALITETI. ZLATNIKI VAS ZNOVA ČAKAJO V PRALNIH MILIH. Drage gospodinje, morda je prav v vašem zlata nagrada! Že vnaprej se vam zahvaljujemo za kratko sporočilo o najdbi zlatnika. Vsak mesec nadaljuje tradicijo 200 zlatnikov v pralnih milih. Zlatniki so iz 14-karatnega zlata In vsak tehta' 8 gramov. Z&fotoroa % PRESENEČA Zlata kvaliteta zlata tradicija kultura in izobra- ževanje Renault 4 prostoren, zanesljiv, varčen 845 CCM, 30 KM (SAE) 5 vrat, 5.5 1/100 km Cena: 1.037,06 USA S Ndin 10.631.-931,73 USA S, Ndin 9.678.- Zahtevajte v trgovinah izdelke •g a f a n t-< za njihovo srečo skrbi narava za vaso garant POHIŠTVENA INDUSTRIJA POLZELA ki po n«ki ceni in meri za vsak dom izdeluje lepo in solidno pohištvo Gostovanje tudi na Senovem Na Senovem bodo 6. julija gostovali pevci prosvetnega društva ZVON iz Heerlena v Holandiji. Koncert bo združen s programom folklorne skupine, v katerem bodo prav tako nastopili zamejski Slovenci iz tega holandskega mesta. S to prireditvijo bodo Se. novčani počastili dan rudarjev in olbčinski praznik. Srečanje z izseljenci bo nadvse prijetno, ker je skoraj polovico teh ljudi doma iz okolice Senovega. Tudi Novomeščan med novimi doktorji znanosti Sedem slovenskih znanstvenikov je pred kratkim dobilo naziv doktorja znanosti. To so: Franc Jerman (dr. filozofskih znanosti), Janko Kos (dr. literarnozgodovinskih znanosti), Rudolf Crnkovič (dr. ekonomskih znanosti), Alenka Hudoklin — Božič (dr. fizikalnih znanosti), Pavel Kranjec iz Novega mesta (dr. elektrotehniških znanosti), Rado Zargi (dr. znanosti s področja infekcijskih bolezni) in Vinko Strgar (dr. bioloških znanosti). — Nagrajenci »4. julija« Nagrade »4. julij«: ki jih letos prvič podeljujejo, so med. drugim prejeli tudi: pesnik Vladimir Pavš*ć -- Matej Bor, slikar France Mihelič, filmski režiser France Štiglic in Partizanski invalidski pevski zbor iz Ljubljane. Skupaj je bilo podel«emh 20 nr,-grad po 10.000 d-vi. Nagradili so predvsem avtorje, katerih ustvarjalnost je pomembna za razvijane tradicij NOB. Najboljši matematik Jure Koritnik, odličnjak osnovne šole iz Radeč, doma iz Loke pri Zidanem mostu, je na tekmovanju najboljših matematikov osvojil prvo mesto v občini Laško, na republiški preizkušnji pa je bil tretji. To je izreden uspeh za učenca podeželske šole. Jure je tudi vnet planinec in je s svojo sestro obiskal doslej že 20 vrhov slovenske transverzale. Avtomobili renault po meri vaših zahtev in vaših možnosti cosmos Zastopstvo tujih firm Renault, Alfa Romeo, M. A. N. Gibo Same, Alpina ... Ljubijana, Celovška 32, telefon: 313-141 in 51-455 Slovenski pevski zbor »ZVON« iz Heerlena v Holandiji, ki ga vodi dirigent A. Jo-sef \Villems, direktor heerlenske srednje šole (na sliki: četrti v prvi vrsti z desne na levo) PRED SOBOTNIM KONCERTOM ROJAKOV NA OTOČCU Slovenski pevci iz Holandije Pevski zbor »ZVON« in folklorna skupina bosta nastopila v soboto zvečer, 5. julija, na Otočcu, 6. julija na Senovem in 8. julija v Kočevju - Pozdravimo drage rojake, ki jih druži prelepa slovenska pesem! Doslej so izmed številnih slovenskih izseljenskih kultumo-umetniških skupin gostovale v Sloveniji le tri in vse so bile Iz Združenih držav Amerike: »Tamburica« iz Pittsburgha, pevski zbor Glasbena matica iz Clevelanda in Slovenski oktet iz Pittsburgha. Na izlet ob svoji 50-letnici je prišel tudi pevski zbor »Zarja« iz Clevelanda. Letos pa prvikrat gostujeta v Sloveniji tudi izseljenska kultumo-mnetniška skupina iz Evrope — slovenski pevski zbor »Zvon« in slovenska folklorna skupina iz Heerlena v Holandiji. Tudi ob tej priliki so si gostje zaželeli nastopiti med svojimi rojaki na Dolenjskem, od koder so povečini doma. V okviru prireditev Dolenjskega poletja bodo 5. Julija nastopili na Otočcu ob Krki, 6. julija na Senovem, 8. julija v Kočevju, nato pa 9. julija še v Šoštanju. Vmes bo zbor po-nel tudi nekaj pesmi z ljubljanski radio. V Sloveniji gostujejo na jovabilo in v organizaciji Slovenske izseljenske matice. V holandski pokrajini Limburg so se Slovenci začeli naseljevati pred približno 50 leti; zaposlovali so se v tamkajšnjih bogatih rudnikih. Kmalu po naselitvi so začeli ustanavljati svoja društva, povesvečena zaščitnicj rudarjev sv. Barbari, ki obstajajo še danes. Leta 1929, torej pred 40 leti, ro ustanovili tudi pevski zbor — »Zvon«. Odveč bi bilo naštevati vse nastope, omenimo naj le, je bilo ob vsakem njihovem nastopu občinstvo navdušeno, pa ne samo Slovenci, saj je bil to pevski zbor rudarjev, med tamkajšnjimi rudarji pa so bili pripadniki skoraj vseh. evropskih narodov. Vojna je deloma zavria delo zbora, saj so Nemci uničili društvene knjige in notno gradivo, javni nastopi pa so bili ore-povedani. Vendar pevci niso prenehali z vajami, peli so na skrt vaj po zasebnih stanovanjih. Od leta 1945 vodi zbor »Zvon« dirigent A. Josef VVillems, direktor tamkajšnje srednje šole. Kljub temu da je domačin je z vsem sr-• cem vzljubil lepo slovensko pesem; delno se je naučil tudi slovenski jezik, lahko pa rečemo, da slovensko pesem popolnoma razu me. Folklorna skupina je bila ustanovljena kasneje, leta 1956 Skupina je edina te vrste v slo venskih izseljenskih naselbinah v Evropi, zato večkrat z velikim uspehom gostuje tudi v Belgiji in Nemčiji. Nastopili so na nekaterih folklornih-festivalih, prav tako pa tudi že za nizozemsko, belgijsko in nemško televizijo. Skutino vodi Slavko Sterman. Večina sedanjih članov zbora. »Zvon« in folklorne skupine je bila rojena v Holandiji, vendar se kljub temu smatrajo za Slovence, saj jih druži slovenski jezik, še bolj pa slovenska pesem. Folklorna skupina se posveča predvsem slovenskim ljudskim plesom in jih uspešno posreduje svojim rojakom in tujoemv Program nastopov pevcev »Zvona« bo izredno pester, sa] razen slovenskih narodnih pesmi — nekatere izmed njih so pri nas že manj znane — zapojo tudi nekaj holandskih. Prav bi bilo, da bi nastope naših pevcev in plesalcev iz Holandije obiskali v čim večjem številu ter jim tako izrekli dobrodošlico. Zboru ja še posebej čestitke ob 40-letnici ustanovitve! JOŽE PREŠEREN Mali kulturni barometer ■ SIRENE ZA HUMOR — V Budvi se je končal drugi ju-goslovanski festival humorja in satire. Bronasto sireno za tekst je dobil slovenski predstavnik Branko ŠOmen iz Ljubljane, posebno nagrado žirije pa prav tako Ljubljančan Evgem Jurič. Slovenski karikaturist Božo Kos je prejel posebno nagrado za karikaturo. ■ »CKBEL1C.A« IN »VAJE« — V naših knjigarnah sta sc te dni pojavili faksimili rani izdaji »Kranjske čbelice« in dijaškega rokopisnega lista »Vaje« iz sredine prejšnjega stoletja. Ljubitelji knjig lahko obe deli kupijo v novomeški knjigami. »Kranjsko čbelico« in »Vaje« je izdala Mia. dinska, knjiga. ■ ILIRSKI GROBOVI NA TOLMINSKEM — Na Tolminskem uspešno nadaljujejo izkopavanje keltskih (frobov iz starejše železne dobe. V prvih desetih dneh letošnjih izkopavanj so odkrili 50 gomil. ■ NAGRAJENA FOTOGRAFIJA — Na VII. razstavi umetniško foto-grafije v Bukarešti je bil med 3000 avtorji iz 52 držav nagrajen tudi Jugoslovan Ivnn Dvorjak. Na razstavi je bilo 11.000 fotografij. ■ NOVO VODSTVO SLOVENSKE ALU — Novi rektor ljubljanske Akademije zar likovno umetnost je Gabrijel Stupica, novi prorektor pa France Mihelič. Oba sta flnana likovna umetnika. ■ ARIIKOLOSKK NAJDBE NA IW)I,KNJSKKM — Na to tem6 je napisanih več razprav v šestem zvezku razprav razreda za zgodovinske in družbene vede SAZU. Tako obravnava Peter Petru rimske grobove iz Dobove. Ribnice in Potrušje vasi, Sonja Petru (.Rimski grobovi) in Tone Knez (Novi rimski grobovi na Dolenjskem) pa njegovo razpravo dopolnjujeta. Sonja Petru razen tega obravnava antično steklo iz grobov, odkritih na Dolenjskem, Iva Miki—Curk pa zemljo v rimskih grobiščih. Peter Petru je v daljšem prispevku poskusil Časovno razporediti lončevino iz rimskih grobov na Dolenjskem in v Posavju. ■ SE EN PREVOD »GIMNAZIJKE« — Ingoličev roman »Gimnazijka« je doživel še en prevod v češčino. Knjiga bo izšla kmalu v 30.000 izvodih, njen češki naslov pa bo »Večirek u Ady«. ■ 9000 OTROŠKIH RISB — Za mednarodno razstavo otroških risb v Novem Sadu je prispelo 9000 del, ki so jih narisali otroci vsega sveta. 1000 del so ocenili in najboljše med njimi nagradili. Mod nagrajenimi so tudi dela jugoslovanskih otrok. ■ SLOVENSKA ENCIKLOPEDIJA — Mladinska knjiga bo založila do zdaj najobsežnejše slovensko leksikografsko delo. Poseben odbor pri SAZU vodi akademik Josip Vidmar, glavni urednik enciklopedije pa je Borut Ingolič. NOVO MESTO (Nadaljevanje in konec) Isti avtor opisuje tudi mestni grb in razvoj starejših mestnih pečatov, ki so ohranjeni v devetih različnih primerih na listinah od leta 1534 do konca 18. stol. Posebnost mestnega grba in pečatov je vsekakor v tem, da je sredi polja upodobljen vladar s krono, v rokah pa drži državno jabolko in okrašeno žezlo. Na ta način se je Rudolf Habsburški (imenovan tudi ustanovitelj) tudi na zunaj želel proslaviti in še pri poznih rodovih ovekovečiti kot ustanovitelj mesta. O trgovsko-prometnesm položaju Novega mesta od ustanovitve do konca 16. stol. razpravlja univ. prof. dr. Ferdo Gestrin. Z zelo bogato arhivsko dokumentacijo je osvetlil gospodarski razvoj Novega mesta od njegove ustanovitve do konca 16. stol.; na podlagi obsega trgovine in meščanskih davkov je primerjal gospodarsko moč Novega mesta z o-stalimi kranjskimi mesti in pri tem prišel do zanimivega sklepa, da se je Novo mesto v 15, stol. »povzpelo na vrh med mesti na Kranjskem.« Vzroke, zakaj sta trgovski pomen in gospodarska moč mesta proti koncu 16. stol. upadala, vidi avtor v tem, da so nova trgovska pota Novo mesto obšla, nadalje v bližini turške meje, od koder so pogosti turški vpadi hromili trgovsko dejavnost itd. Zato je odtlej bilo mesto vedno bolj samo središče domače, lokalne trgovine in obrti. Skoraj 600-letno zgodovino Križati je (urada in hiše nemškega viteškega reda) v Novem mestu opisuje Modest Golia. Prvo posest si je tu viteški red pridobil leta 1365, torej v rojstnem letu mesta, močno pa si je zemljiško posest v okolici mesta povečal v 16. in 17. stol. Leta 1564 je red pridobil v Novem mestu hišo — sedanjo križatijo — in jo bo. gato opremil v letno rezidenco ljubljanskih komturjev. Napoleonova okupacija je zaplenila celotno po-sešF viteškega reda in to je pomenilo začetek njegovega konca. Čeravno je po zlomu Napoleonove o-blasti red dobil posest nazaj, je njegova gospodarska moč propadala in po zemljiški odvezi leta 1848 popolnoma zamrla. V prodani Kri-žatiji je nato dobilo prostore okrožno sodišče, potem nekaj časa vojaštvo, po drugi vojni pa je v temeljito in vzorno restavrirani stavbi zaživela kulturna ustanova — Dolenjski muzej. Novomeški rojak arliitekt Marjan Mušič nas seznanja s stavbno zgodovino novomeške kapiteljske cerkve, ki »spada med najlepše pa tudi najzanimivejše arhitekturne spomenike pri nas«. V znanstveno dognani študiji tega znanega zgodovinarja »velikih arhitektov« so razčlenjene stavbene faze kapiteljske cerkve, kakor so se mu odkrivale pri njegovem dolgoletnem študiju m raziskovanju, ki mu »je botroval mladostni zanos, plemenito rodoljubje in zaverovanost v resnico«. Razpravo je posvetil domačinu, neutrudnemu raziskovalcu in mnogo obetajočemu študentu umetnostne zgodovine Jožetu Gregoriču, ki* je bil žrtev nemškega zračnega napada na Novo mesto 3. okt. 1943. Razprava umetnostnega zgodovinarja dr. Emilijana Cevca je posvečena štirim plemiškim nagrobnikom iz 16. stol.; trije od teh so ohranjeni danes v okrnjeni obliki pod zvonikom frančiškanske cerkve. V razpravi je avtor ugotovil stilno periodizacijo in umetnostno valorizacijo omenjenih spomenikov, nakazal pa tudi, v katerih kamnoseških delavnicah 16. stoletja nam je iskati oblikovalce teh umetnostnih spomenikov. Umetnostno bogastvo in dediščino Novega mesta je kritično opisal — marsikje dopolnjen tudi z lastnim raziskovanjem in študijem — umetnostni zgodovinar, novomeški rojak dr. Ivan Komelj. Posebno pozornost je posvetil umetnostnim stvaritvam srednjega veka, ki so nastale v Novem mestu od njegove ustanovitve do začetka 16. stol. Najza> nimivejše področje Iz tega obdobja je arhitektura, ki ji je namenil največ prostora. V razpravi je prepričljivo utemeljil svoje poglede na . stavbene faze kapiteljske cerkve, ki se delno razlikujejo od gradbenih period, katere ugotavlja v istem zborniku (str. 163—170) arhitekt Marijan Mušič. Spričo tega ostaja torej bralcu obeh razprav prepuščeno, katerim argumentom obeh avtorjev bo dal prednost. Umetnostno dejavnost v novem veku je dr. Komelj obdelal po posameznih stoletjih. Na ta način je mogoče spoznati, kako se je v posameznih obdobjjh predvsem po zaslugi nekaterih umetnostnih ustvarjalcev, pa tudi zaradi kulturne razgledanosti naročnikov mesto v preteklih stoletjih, ko je gospodarsko sicer skoraj stagniralo, umetnostno vendar bogatilo. Zbornik zaključuje bibliografija Novega mesta, ki upošteva knjige, razprave in članke iz zgodovine, zgodovine NOB, zgodovine umetnosti, nadalje biografije ter dejavnost Dolenjskega muzeja in galerije vključno do leta 1966. Bibliografijo je izdelal Jože Mlinarič, arhivar v Dolenjskem muzeju. Takšna je tedaj vsebina jubilejne publikacije ob 600-letnici Novega ali »Rudolfovega« mesta. Člani uredniškega odbora se na koncu opravičujejo, da ni bilo mogoče uresničiti prvotne zamisli, »naj bi mesto dobilo vsaj kolikor toliko popolno in sodobni stopnji zgodovinopisja ustrezno zgodovino«. Da te zamisli res ni bilo mogoče uresničiti, sedaj niti tega najbrž še ne bo mogoče storiti v najbližji bodočnosti, nam posredno pove tudi ocenjeni zbornik razprav. V njem so namreč le nekatera ožja področja in obdobja na novo in zanimivo osvetljena, mnoga vprašanja iz posameznih obdobij pa so ostala v zborniku ne-načeta (gospodarska in politična zgodovina novega veka, »nove sile« proti koncu XIX. in v začetku XX. stol. ipd.). Zato bi bilo prav, če bi se uredniški odbor zavzel, da bi nadaljevali z izdajanjem občasnih zbornikov z zanimivimi razpravami iz premalo znanih obdobij novomeške preteklosti. Takšno prizadevanje bi postopoma ustvarilo čvrsto tkivo za sodobno znanstveno zgodovino, ki jo zasluži in tudi upravičeno pričakuje 600-letno mesto ob Krki. STANKO ŠKALER ; »f PROIZVAJA: \ i. • vijake za les • razne specialne vijake • v Fe, Ms in Al izvedbah Kolektiv čestita /.» 4. julij, dan borcu? # vijake za kovine # vijake za pločevino # matice in zakovice inousTRijfl motornih vozil novo mESTO TOVIL ^ TOVARNA VIJAKOV LJUBLJANA, Tomažičeva 2 TRGOVSKO PODJETJE , KRKA Brežice, poslovalnica 2VPELEVEC ob vešču cenjfne občane is Zupelevca in okolioe, da je preselilo poslovalnico v novo zgrajeni lokal. Poslovalnica bo vedno bogato založena z vsemi vrstami trgovskega blaga. Potrošniki, obiščite novo poslovalnico v Župelevcih, ▼ kateri boste vedno prijazno postreženi. /a obisk se priporoča kolektiv poslovalnice in hkrati čestita za 4. julij, dan borca! OPREMALES NOVO MESTO čestitamo za 4. julij, dan borca, vsem občanom in poslovnim prijateljem! KOMUNALNO PODJETJE METLIKA Priporočamo naše usluge In čestitamo za praznik, 4. julij! Nogometaši novomeškega ELANA so osvojili drugo mesto v ljubljanski nogometni podzvezni ligi. S svojo igro so opravičili visoko uvrstitev in pričakujejo, da jih bodo uvrstili v II. republiško nogometno ligo, ki bo verjetno reorganizirana. (Foto: S. Dokl) Domžale - Bela Krajina 6:2 Crnomeljski nogometaši so med tednom odigrali še zadnjo zaostalo tekmo ljubljanske nogometne podzvezne lige. V Domžalah so doživeli katastrofalen poraz. Sest golov v mreži Bele krajine je redek primer, vendar so gostje tokrat zasluženo izgubili. V prvem delu so bili enakovredni, saj je bil rezultat prvega polčasa 1:1, vendar so kasneje v pičlih 10 minutah prejeli kar 4 zadetke. Za Belo krajino sta bila uspešna Tone Weiss in Ivan Zunič. Končna lestvica prvenstva: 1. Usnjar 24 19 4 1 85:20 42 2. Elan 24 17 4 3 74:28 37 3. Domžale 24 17 0 7 69:37 34 4 B. Krajina 24 12 7 5 64:41 31 5. Medvode 24 14 2 8 63:41 30 6. Mirna 34 11 3 10 56:80 25 7. Induplati’. 24 9 6 9 46:58 24 8. Odred 24 8 4 12 43:49 20 9. Rakek 24 8 3 13 57:48 19 10. Dob 24 6 4 14 43:72-16 11. Ihan 24 3 7 14 31:66 13 12. Borovnica 24 3 6 15 43:95 12 i 13. Enotnost 24 2 4 18 29:81 8 ; Jeseni start na prvo mesto Z uspehom dolenjskih rokometnih ekip v ljubljanski rokometni conski ligi ne moremo biti preveč zadovoljni. Pohvalimo lahko samo Krmeljčane, ki so le za las izgubili prvo mesto in s tem uvrstitev v naj višje republiško tekmovanje To, kar Krmeljčanom ni uspelo spomladi, bodo skušali s požrtvovalno igro doseči jeseni. Osterman V vodstvu Na letošnjem šahovskem članskem prvenstvu Dolenjske sodeluje 12 šahistov iz Novega mesta in Kočevja. Tokrat igrajo po posebnem sistemu, tako da bodo stroftki tekmovanja čim manjši. Čeprav so igralci odigrali različno število partij, je vidno, da bo najresnejši kandidat za prvo mesto kočevska šahist, mojstrski kandidat Kudi Osterman, ki je iz 8 partij zbral 6,5 točk. Kandidati za prvo mesto so še Praznik, Gornik in Mestek. Po nepopolnem desetem kolu je vrstni red naslednji: 1. Osterman 6,5, 2.—3. Praznik in Istenič 4,5, 4.—5. Mestek, Gornik 3,5 itd. S. V. V Krčani na prvenstvih Krški plavalci imajo pred seboj bogat tekmovalni program. V kratkem se pričnejo razna tekmovanja v plavanju in vaterpolu. Za moški pokal Plavalne zveze Slovenije bodo Krčani plavali štirikrat: 14. julija v Kopru. 21. julija v Trbovljah, teden kasneje v Krškem in 29. julija Se v Trbovljah. Vaterpolisti se bodo ravno ta-ko potegovali za pokal Plavalne zveze Slovenije in imeli pet srečanj: 11. julija v Krškem * Ljubljano, 14. julija v Kopru s Koprom, 21. in 23. julija doma z Renčami ter 31. julija v Kranju. L. HARTMAN ■ NOVO MESTO — Najhitrejša slovenska pionirka in mlajša mladinka na 60 m Ivica Jakše je povabljena k sodelovanju v atletski reprezentanci Ljubljane, ki bo imela dve srečanji z mestno reprezentanoo Bratislave. Srečanje bo ta mesec (N. N.) ■ KOSTANJEVICA - V sobo to, 19. julija, bo v Krki tradicionalno ribiško tekmovanje v lovu na naj večjo ribo. Marljivi ribiški delavci lz Kostanjevice so na to prireditev povabili' ribiče iz vse Slovenije. (N. N.) Končna lestvica prvenstya: 1. Kranj 22 15 1 6 443:337 31 22 14 1 7 405:309 29 22 11 4 7 365:334 26 22 11 4 7 336:305 26 22 13 0 9 386:358 25 22 11 3 8 390:334 25 22 13 0 9 357:363 24 22 10 2 10 435'. 418 *33 32 9 1 12 305-332 19 22 6 3 13 336:420 16 22 6 2 14 387:463 13 2. Krmelj 3. Duplje 4. Križe 5. Radov ljica 6. Radeče 7. Grosuplje 8. Šentvid 9. Hrastnik 10. Zagorje 11. Krško 12. N. mesto 22 2 1 19 302:442 5 Brežičani na 5. mestu V Ptuju Je bilo v nedeljo mla-dinsko republiško rokometno prvenstvo; nastopilo je 9 ekip. Brežiški mladinci so se srečali z domačo Dravo, ljubljanskim Slovanom, Ormožem in Rudar, jem iz Trbovelj. Brežičani, ki so se za republiško prvenstvo skrbno pripravili, so že v prvem kolu doživeli nezaslužen poraz s Slovanom 5:4. Kljub zmagi nad Ormožem, Ptujem ter neodločenim izidom z Rudarjem so zasedli peto mesto. Zmagala je ekipa Celja. Rezultati Brežiča-nov: Brežice — Slovan 4:5, Dra. va — Prežice 4:9, Brežice —Ormož 7:5. Rudar — Brežice 5:5. Je kriza že mimo? V soboto je bil dolenjski košarkarski derbi drugega dela tekmovanja, kjer sta se spet srečala dolenjska predstavnika v II. košarkarski ligi Novo mesto in BETI iz Metlike. Novomeščanl so za spremembo tokrat zaigrali bolje in zasluženo dosegli prvo stotico na tekmovanju. NajboljSi mož na igrišču je bil Novome-ščan Počrvina, ki je uspešno držal odličnega Metličana PoloJ-ca. Razen teh dveh lahko pohvalimo tudi lepo igro prodornega Toneta Pirca. , Za Novomeščane so dosegli največ zadetkov: Pirc 38. Splihal 25, J. Šetina 14, 2. Kovačevič 14 in Počrvina 11. pri gostih pa Poiojac 22. ■ NOVO MESTO - Novomeški atleti se marljivo pripravljajo na bližnji dve veliki tekmovanji: v avgustu bodo vrnili obisk nem ’ ški atletski ekipi STV Stnvu-bing 1861 in tekmovali na veli kem kriteriju slovenskih most., ki bo v Celju. (N. N.) ■ NOVO MESTO — V soboto in nedeljo bo v Novem mestu odbojkarski turnir četverice sadnje uvrščenih v slovenski republiški odbojkarska ligi. Pravico udeležbe imajo Novo mesto, Kočevje. Braslovče in Mislinja. KRI, KI REŠUJE ŽIVLJENJA I 24. junija so darovali kri na novomeški transfuzijski po- j staji;. Anton Petje, Ivan Iladcž in Anion Perše, člani Krke, s tovarne zdravil, Novo mesto; Danica Osterman, Antonija g Škrbec, Martina Bevc, Anica Kastelic, Joža Korasa, Zinka 1§ Štravs, Ivanka Gorkič, Martina Kraševec, Minka Perc in ^ Marica Jakobčič, članice Laboda, Novo mesto; Anton Vid- 4 mar, član kolektiva Varnost, Novo mesto; Slavko Nagelj, in = Franc Andrejčič, člana IMV Novo mesto; Ivan Miklič, član = Kurilnico, Novo mesto; Franc Jerele, član kolektiva INIS, 1 Novo mesto; Anton Zupančič in Miha Turk, člana Pekarije, Novo mesto; Elizabeta Zajc, gospodinja iz Gornjih Lazov; Aloje Hodnik, član Dimnikarskega podjetja, Novo mesto; Vida Perše, Jožica Luzar in Jožica P en ca, članice osnovne šole Škocjan; Jožica Krevs, članica osnovne šole Orehovica. Od tu m tam ■ NOVO MESTO — V aad-njenfi kolu prvega dela občanske letne kegljaške lige so bili doseženi naslednji rezultati: Pionir — Železničar 577:464, Krka — Šentjernej 50:0, Stari devet — Luknja 381:375, Železničar — Iskra 487:372 in Iskra — Vseh devet 50:0. :0.; i.'-ni vrstil ed: 1. 2eleznii*;: točk, 2 P'onir 10, 3. in 4. Stari devet in Iskra 8, 5. in 6 Krka, Luknja 6, 7. k tari devet 4 ln Šentjernej 2 točki. (J. M.l ■ ŠENTJERNEJ — Preteklo nedeljo je športno društvo priredilo nogometni turnir, ki so se ga razen prireditelja udeležile tudi ekipe iz Prekope in Ko staj ljevice. Tekme so bile zanimive, borbene in so navdušile gledalce. Posebno so se izkazali napadalci, ki so kar tekmovali, kdo bo večkrat stresel nasprotnikovo mrežo. Vrstni red: 1. Šentjernej, 2, Prekopa in 3. Kostanjevica. Rezultati: Kostanjevi oa — Šentjernej 1:0, Prekopa — Kostanjevica 2:0 in Šentjernej — Prekopa 8:0. ■ KRŠKO — V prijateljski nogometni tekmi je ekipa osnovne Sole Krško premagala vrstnike z ■videmske šole s 6:2. Zadetke za Krško so dosegli: Hrastnik 3, Gajšek 2 in Dimc 1, za videmsko šolo pa Vahčič 2. (B. G.) ■ NOVO'MESTO — V nedeljo je bila odigrana prijateljska nogometna tekma med novomeškim Elanom in vojaki JT*A iz Polancev. Srečanje se 4? končalo z zmago * pomlajene^* moštva Elana, ki je pokazalo lepo in razgibano igro Zadetke so dosegli: Hursa 2, Stefančič in Sadek po 1. Srečanje je sodil Jože Mrzlak iz Novega mesta. (J. M.) ■ BREZICE — Dijaki brežiške gimnazije so odšli na počitnice, vendar športno življenje ni čisto zamrlo. Posebno prizadevni so člani SSD na čelu s predsednikom te športne organizacije Zoranom Cimskim. Z dolom je pričela nogometna sekcija, ki jo vodi Ciril Koležnik, treningi za nogometaše so dvakrat tedensko. V juliju bodo pričele še rokometna. košarkarska, namiznoteniška, šahovska in gimnastična sekcija. ■ CELJE — Na državnem ekipnem atletskem tekmovanju, ki je bilo v nedeljo v Celju, je od novomeških atletov nastopila samo metalka kopja Meta Zagorc; >• zasedla je deseto mesto. ■ KOČEVJE - Pionirji TO Partizan Kočevje so bili v nadaljevanju tekmovanja v ljubljan Rki conski košarkarski ligi uspešni: premagali so pionirje KK Stadion — Ljubljana s 40:32. Domači so igrali Sivo in borbeno, vendar delajo vse preveč osebnih napak, kar se v teku igre maščuje. Mladinke so imele v gosteh košarkarice iz Medvod. Srečanje so gostje odločile v svojo korist s 37:22. Domačinke, ki Igrajo s pomlajeno sestavo, še nimajo dovolj izkušenj za zahtevnejša Srečanja. (A. A.) ■ KOČEVJE — V nadaljevalcu delavskih športnih iger sindikalnih podružnic so se ekipe pomerile v balinanju. Udeležba je bila nekoliko manjša kakor prejšnja leta, vem sir je bilo tekmovanje uspešno. V finalnem srečanju so prosvetni delavci premagali občino s 13:2 in osvojili prvo mesto, ončnl vrstni red: 1. Prosvetni delavci (Adamič, Siraj, 2gajnar in Berlan), 2. Občina Kočevje, 3. Melamin itd. V nogometu se je prijavilo kar 9 ekip, ki bodo končale tekmovanje do 4. julija. Na tekmovanju nastopajo: šahovski klub, ITAS. INKOP, Kočevski tisk, rudnik, Elektro — enota Kočevje. Trgopromet, Tekstilana, Snežnik — Kočevska Rek« ki Melamin. (A. A.) S TOVARNAMI: • v Brežicah , • na Suhorju • v Črnomlju • na Mirni ČESTITA VSEM DELOVNIM LJUDEM ZA 4. JULIJ, DAN BORCA JUGOSLOVANSKIH NARODOV, IN ŽELI KAJ NAJVEČ DELOVNIH USPEHOV! IVO PIRKOVIČ ★ ★ ★ Iz besed Lada Smrekarja: »Tudi tem ustvarjalcem je nujno določiti qnesto v naši kulturi«. - Med gosti na razstavi tudi dr. Franc Hočevar, podpredsednik IS SRS, Ivo Tavčar, predsednik ZKPOS, Zoran Kržišnik, direktor Moderne galerije in drugi Na razstavi slovenskih naivnih in ljudskih slikarjev in kipar jev-samoukov, ki je bila v soboto odprta v avlah osnovne šole v Trebnjem, razstavljajo svoja dela: Janko Dolenc, Milan Dvoršak, Peter Jovanovič. Boris Lavrič, Viktor Magy.ar, Polde Mihelič, Git'/. Pečnik. Jože Peternelj, Anton Plemelj, Konrad Peternelj, Anton Repnik in Jože Svetina, razen njih pa je razstavljena še zbirka del »Svet naivnih« iz hlebinske slikarske šole, ki jo je posodil zagrebški novinar Gerhard Ledič. Med njimi smo srečali stara znanca Slovenije: Ivana Lackovića iz Zagreba in Franja Vujčeca iz Gole. pa tudi celo vrsto mladih, doslej še malo znanih novih samoukov iz sosednje republike. Razstava, katere so se udeležili tudi avtorji iz Slovenije in Hrvatske, bo odprta do 10. julija. »Tudi tovrstni ustvarjalno sti je potrebno določiti mesto v našem kulturnem življenju. Ni vse zlato žito, kar je zraslo na tej njivi, vse pa tudi ni nadležen plevel. Ob Smrdeče sorehpiališče Cesta iz Ribnice proti Lepovčam in jamarski koči je pravzaprav ribniško sprehajališče. Obstoji tudi predlog, da bi to območje zaščitili za rekreacijske namene Vendar pa je prav v dolinico ob tej fešti stočila Komunala precej gnojnice in tako pred zborom jamarjev in jamarsko veselico pri njihovi koči zasmradila del tega območja. Gozdarji trdijo, da se bo (če bo Komunala to svoje početje nadaljevala) zaradi prevelike količine gnojil zelo verjetno posušil tudi del smrekovega gozda. žitnem klasju je pognal tudi mak, ki ne bo rodil_sadu,-je pa sam zase tudi lep in nas razveseljuje.« Ta.ko nekako je na sobotni razstavi slovenskih in hrvatskih naivnih in ljudskih slikarjev — samoukov ter kiparjev, ki jo je pripravil organizacijski odbor Tabora v Trebnjem, dejal po otvoritveni besedi Janeza Gartnarja predsednik Dolenjskega kulturnega festivala Lado Smrekar. ko je pozval umetnostne kritike, naj natančneje ocenijo tovrstno ustvarjanje, ki je zdaj deležno ali pretirane hvale ali pa tudi grobega zavračanja. Likovni kritik Aleksander Bassin, ki se je razen drugih gostov iz Ljubljane, Zagreba, škofje Loke, Novega mesta in od drugod tudi udeležil razstave je v katalog, ki so ga izdeli za to priložnost, previdno zapisal: »Vse kaže, da bodo na Slovenskem samo talentirani in prizadevni posamezniki prešjj tisto mae^-no mejo, ko postanejo iz slikarjev ali kiparjev umetniki.« Kakorkoli že: razstava, ki je doslej naj večja kulturna prireditev v Trebnjem, je že ob začetku pritegnila mnogo ljudi. Morda so prav nekateri akademsko izobraženi umetniki, med katerimi mnogi posti'ani gledajo na ljudske in naivne ustvarjalce, pripomogli s svojimi težko razumljivimi stvaritvami, da so preprosta, toda prizadeto ustvarjena dela ljudskih slikarjev — samoukov postala tako privlačna za ljudi, ki bi svoj vsakdan radi izpopol-1 nili tudf z lepim. V. LEGAN. Iz Krke v Krko . . Na zadnji seji novomeške občinske skupščine je njen predsednik Franci Kuhar v razpravi o perečih vprašanjih kmetijstva in načrtih domače zadruge med drugim dejal: »Rešitev ni v tein, da prehajajo kmetijski strokovnjaki iz Krke v Krko, pri čemer seveda ne gredo iz dežja pod kap...« Seveda ne. saj gredo iz KZ »Krka« v tovarno zdravil KRKA. \ Dvoumno ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■n Brežiški „Gubci“ si REPUBLIŠKI MNOGOBO, 145 tekmovalcev 15 enot - Ob veče tekmovanja in izleti na Rog, v kartu bovšek odlikovan z < Od preteklega četrtka do nedelje se je v Šmihelu pri Novem mestu odvijalo tekmovanje najmlajših tabornikov iz vse Slovenije — mnogoboj medvedkov in čebelic. Pomerili s6 se v lokostrelstvu, ori- (1. nadaljevanje) Konsumski komi je Luzarja zasliševal iin pisal. Tisti krepki hajduk od Stopič je pometal sobo. Komandir patrulje je pomagal zasliševati. S pištolo in kor’obačem v roki je krožil okoli jetnika in preteče renčal: / »Će ne boš govoril po pravici, te bom prete-•pel do smrti.« »Nisem tat in razbojnik,« .pogleda Cerovec po strani nasilneža in tiplje po hlačah za nožem. Ne, ubiti se ne bo dal kar tako poceni. »Ali nisi morda partizanski zaščitnik?« zakriči legist nad predrznežem. »Kaj pa je to, zaščitnik?« se jetnik z naivnim začudenjem zagleda v stražarja. »Partizanski obveščevalec in zaupnik, ki skrbi za ene v hosti; kaj se delaš neumnega?« »Sem prestar za kaj takega; sem tudi slabo pismen,« se izgovarja Cerovec in gleda nedolžno, kot da pravkar prihaja od prvega svetega obhajila. »Kako pa si postal obrtnik, če si nepismen,« znižuje legist svoj glas in divjost mu zginja z obraza- »Številke še zapišem do štirideset ali petinštirideset, kolikor je noga velika, kaj več pa ne; za politiko pa nisem,« pripoveduje vaški zaščitnik s tako otroško iskrenostjo, da neha sodnik pisati in z legistom ne gledata več tako zabodeno. Cerovec si misli: vi ste, hvala bogu, še mladi in ne veste, kaj je že vse bilo.'Že leta 1936 je Luzar javno rekel, da bo 1942 v Rimu komunistični kongres, in so mu žandarji reki;, da je »protidržaven element«, in se je znašel s potepuhi in tatovi za štirideset dni za zapahi. In ko se je Globavs iz Šmarja, po domače »Vremenjak«, ki se je na občini spoznal na gruntne bukve in vreme, na klerikalnem shodu v Orehovici gnal za Koroščevega kandidata, je Luzar vzkliknil: »Si hodil glih v tisto šolo kot jaz, jaz te ne bom poslušal,« in uglednega občinskega moža vrgel z odra. Dobro, da ni »Vremenjaka« sedaj tu, na gradu, sd misli vaški zaščitnik; župnik Cerkovnik, ki je s kaplanom Kupljenikom sedaj sestavljal kartoteko faranov in jim pisal dobro in zlo usodo, pa je bil še premalo časa na fari, da bi vedel za razburljiva leta. »Ne, klerikalci me niso imeli nikoli radi,« je mojster Luzar že pied leti povedal, kako je pravzaprav z njegovo politiko. Sodnik Slapnik je po dramatičnem dialogu jetnika s surovim stražarjem že čisto prijazno gledal. Očitno je menil, da tu nima pravzaprav kaj več opraviti. Zaščitniku je dejal, naj gre kar dol na grajsko dvorišče in se pridruži legistom, ki so jih odbirali iz prignanih kmečkih množic. Stražar s pištolo in korobačem je nekam razočarano strmel za odhajajočim čevljarjem. Na tesnem grajskem dvorišču, ki ga obdajajo mogočni obrambni stolpi in visoko, temno obzidje iz turških časov, so legisti z opeko zložili preprosto ognjišče in v kmečkem svinjskem kotlu kuhali golaž. Pavlinov Janez iz Gorenje Stare vasi je imel taveliko kuhalnico in taveliko besedo. Luzar se je usedel na grajski koleselj. Bil je res že lačen, ko so ga legisti davi tako brezobzirno .spravili ob koline. Prisedli so štirje beli in začeli govoriti in partizanskega človeka politično prepričevati. Najbrž se jim je zdelo, da jo je mož prepoceni odnesel. »Ne, tovariši,« ugovarja Cerovec, »vi ne go vorite resnice ...« »Glejte ga, tovariša, glejte hudiča partizanskega!« zakriče legisti. Poskočijo, kot da so sto pili na gada, in se vržejo na zaščitnika, ki krili z rokami po zraku in kriči, naj vendar počakajo, da bo povedal, da so se klicali »tovariš« že v Franc-Jožefovi avstrijski vojski. »Pri nas ni nobenih tovarišev, marš nazaj v arest!« besnijo legisti in vlečejo nesrečnega čevljarja znova v grajsko ječo, iz katere se je pravkar komaj izmazal. Dokler bo lovil ubogi vaški zaščitnik za zapahi grajske ječe sapo in dokler si bO pulil lase, zakaj se je moral tako neumno zmotiti, poglejmo, kdo je pravzaprav naš junak iz Cerovega loga! Luzarjev stari oče, rojen leta 1823 ali morda deset let pozneje — družinsko izročilo se je tu nekoliko zameglilo — se je priselil v Cerovi log iz Gorenjega Suhega dola in postal, ko mu je bilo 23 let, logar na Prežeku. Služil je še pod slo vitim lahkoživcem' Genetom Jelovškom-Fichte-nauom, ki se je is Zaloga nad Novim mestom vozil s prijatelji in ljubicami na grad več popivat in veseljačit, kot gospodarit. Grad je kmalu zapravil. Z denarjem bogatejšega sorodnika so ga kupili prav tako propadajoči sorodniki Langerji iz Bršlina. Sin grajskega logarja je po očetu nekako po dedoval službo, dokler so ga Langerji iineli še s čim plačevati. Na začetku našega stoletja se je Luzar »drugi« s trumami izseljencem izgubil v Ameriko. Profesor Marjan Dobovšek je edei)1 žrtvovalnih in skromnih taborniški so prvi v Sloveniji prejeli zlati javoj* nja se z njim vesele vsi slovenski, J* vomeški taborniki in njihovi starši »Zdaj sem pa vaša!« je veselo v» pristojnem uradu občinske skup$ vega ihesta podpisala listino o po žine in njena prava mama st ni ^ dom. Najmlajši lokostrelci nočejo zaosti*^ spretnosti z večjimi in močnejšimi privzgaja lokostrelstvo, pa sta dan«£ S sobotne otvoritve razstave v Trebnjem: blizu nam je svet naivcev oz. slikarjev in kipar jev-samoukov; njihova likovna govorica seže ljudem prej v srce kot težko umljivi in premoderni abstraktni »izdelki«, za katerimi ne čutimo ali pa čutimo le redkokdaj pravo umetnikovo osebnost. (Foto: M. Legan) Z RAZSTAVE SLOVENSKIH IN HRVATSKIH NAIVCEV V TREBNJEM Prispodoba o žitnem klasju in maku Spet medved na cesti Prvič v svojem življenju je videl medveda, in to komaj 2 m od svojega avta, neki nemški poslovni sodelavec ribniškega podjetja RIKO. Nanj je naletel 23. junija okoli 22.30 na cesti med Ribnico in Ortnekom. Od presenečenja je komaj zaustavil avto, ni pa se tudi spomnil, da bi kosmatinca, osvetljenega z avtomobilskimi žarometi, lahko slikal. Medved je bil najprej malo zmeden, potem pa je hitro splezal po skalovju nad cesto v gozd. Komaj kakšno uro prej se je Nemec med večerjo na Travni gori pogovarjal s predstavniki RIKO in povedal, da še rtikoli v življenju ni videl medveda, čeprav bi ga zelo rad. Ze naslednje jutro pa je telefoniral direktorju RIKO, kako se mu je želja hitro izpolnila. Našli mrtvo v vodnjaku 24. junija so v opuščenem vodnjaku v Zabukovju pri Sevnici našli mrtvo 71-letno Jožefo Span. V preiskavi so ugotovili, da ni imela na sebi nobenih znakov nasilja. Domnevajo, da je dejanje naredila v duševni zmedenosti. Prodamo manjšo količino Na isti seji je Štefan Se-ničar iz oddelka za finance poročal občinskim odbornikom, da seje nekega sveta ni moglo biti, ker da je tri dni zaman iskal predsednika Toneta Pirca. Le ta se je oglasil in dejal: »Pa sem bil ves čas na svobodi!« Glasen smeh je po zdravil dober dovtip. Kratko in jedrnato Med vzroki, ki so pogoji- li neuspehe obrtnega gradbenega podjetja REMONT v Straži in s katerimi je seznanila odbornike ObS Novo mesto podružnica SDK v Novem mestu, je zapisano tudi tole: »Zidarji j>a so zapuščali podjetje postopoma, čim ni več doseglo zadostnega dohodka za primerno nagrajevanje. Tako je število 24 stalnih delavcev v letih 1967 in 1968 postopoma padlo v letu 1969 na IS in končno celo na nič, kar je pod optimalnim številom delavcev za vsako organizirano gradbeno podjetje.« m m staregta časopisnega * papirja po 0,40 din kilogram Uprava Dolenjskega lista — Novo mesto entaciji, kurj< na lisico, ša nju, med dv teku čez ovi V ta slov-je z našeg? samo odref °hed petih ^gojiteljev, r list. Odlikt Posebno pa Foto: M. M. MEDVEDKOV IN ČEBELIC o se dobro odrezali irih »Pokaži kaj znaš« čez dan borbena uzijo Pleterje in na Otočec - Prof. Do-zlatim javorovim listom erUu ognjev, lovu Jjivem tekmovala ognjema in re. !nski »finale« se področja prebil Matije Gubca iz po- , ki no-) Brežic, ki je v končneim vrstnem redu delil drugo in tretje mesto z enotami iz Gorenjske. Vse zmagovite ekipe so dobile lepe praktične nagrade. V tekmovanju za nagrado Pionirskega lista so zmagali medvedki in čebelice z Mute na Koroškem, v tekmovanju risarjev pa čebelice Stanka Smolej iz škofje Loke. Prvo-nagrajeno risbo so poklonili udeleženci pokrovitelju mnogoboja tovarni zdravil KRKA iz Novega mesta. V četrtek popoldne je pred zborom tekmujočih medvedkov izročila članica Izvršnega odbora Zveze tabornikov Jugoslavije Boža češnovar priljubljenemu novomeškemu taborniškemu starosti porfesor-ju Marjanu Dobovšku zlati javorov list, naj višje jugoslovansko taborniško priznanje, ki mu ga je podelila skupščina ZTS maja v Zagrebu. Odred Matije Gubca iz Brežic, četa treh smrek iz Sevnice in Odred Gorjanskih tabornikov iz Novega mesta so v petek med 25 drugimi slovenskimi enotami dobile tudi spominske plakete nekdanjega taborniškega starešine dr. Jožeta Potrča in diplome za dolgoletno neprekinjeno delo. Priznanja je izročal predstavnikom enot predsednik Zveze tabornikov Slovenije Vojko Novak, ki je ta dan obiskal medvedke in čebelice v Šmihelu. Udeleženci mnogoboja, ki so stanovali v dijaškem domu Majde Šilc so bili s hrano in nastanitvijo zelo^zadovoljni: M? M. L** svojimi starejšimi vrstniki, ki merijo •Natančnost in duševna sproščenost, ki ju mladino čedalje bolj redki lastnosti... Moškon) Na nedeljskih konjskih dirkali v Šentjerneju sta bili posebno privlačni in borbeni druga »Krožna dirka Slovenija« in dvo vprežna vožnja (Foto: P. Miklič) KONJSKE DIRKE V ŠENTJERNEJU Kobila „Briška" spet zmagala V Šentjerneju je bilo sedem zanimivih dirk -5000 gledalcev spremljalo zanimivo prireditev, Nedeljske konjske dirke, ki sta jih organizirala klub za konjski šport iz Šentjerneja in turistično društvo Otočec-šmarjeta so privabile veliko število ljubiteljev tega športa. Dirke so bile zanimive, tako da so številni gledalci prišli na svoj račun. Skupno je bilo 7 dirk: 1. dirka »Šentjernej« — za enovprežne. kasače: zmagala je Briška v času 1:59,0; voznik. Vinko Radakovič (KK Šentjernej); 2. dirka »Krožna dirka Slovenije« — II. tek — enovprežna vožnja: zmagala je Erka z voznikom Mirkom Skuha-lom iz Križevcev, čas je bil 1:3,6; 3. dirka »Dolenjska« — enovprežna vožnja za domače križance kasače: 1. Cekin (voznik Martin Kocjan iz Mi-hovice), čas 1:46,2; 4. dirka »Iskra« —enovprežna handicap vožnja: 1. Romy (voznik Franc Galunder iz Veržeja), čas 1:41,3, 5. dirka »Otočec« — enQr vprežna handicap vožnja: 1. Mi Iva (voznik Franc Jureš iz Bunčanov), čas 1:30,4; 6. dirka »Gorjanci« — dvo-prežna vožnja za domače križance kasače s področja Dolenjske: 1. Erika — Briška (voznik Vinko Radkovič), čas 2:12,1; 7. dirka »Slovenija« — dvo-prežna vožnja: 1. Cann — Coral (voznik Pavel Hornik iz Zagreba), čas 1:42,7; enak čas sta imela Vilma — Leon II (voznik Boris Pirkovič iz Ljubljane). P. MIKLIČ Pisana kita zvokov v Šmarjeških Toplicah Na drugem koncertu Dolenjskega poletja, ki je bil ▼ soboto zvečer v rekavraciji hotela šmarješke Toplice, so se poslušalcem predstavili prvaki ljubljanske Opere Sonja Hočevarjeva, Ladko Korošec, Marcel Ostaševski in Rajko Koritnik ob spremlja- vi pianistke Zdenke Lukče-ve. Z neposrednostjo in i iskrenim zanosom so odpeli štirinajst arij iz oper Verdija, Čajkovskega, Mozarta, Puccinija, Rossinija, Foersterja, Donizzettija ir Smetane, ki ivicfe »Kit' •'jt-’U ?/! *3 y " /,J 6 • ,,/v^ z7/""'O', 3-letna Vesna, ko sta pretekli teden na p^nomelj Rado in Marija Zupančič iz No* *v*- Vesna je bila iz socialno ogrožene dru-r°ke nikoli brigala. Zdaj ima nov in srečen (Foto: R. Bačer) 'r / £' • * tl / k 4-i i.i i c iv i * t t- * »c <■ AA v, Jravoia{>no obveščena. m IZLETI UPOKOJENCEV. Do *&a£e drufttvo upokojencev bo tucli lotos priredilo več. izletov za šen del vrednosti. To so povedali tudi na zboru volivcev. Predstavniki LISCE menijo, da je primarna dejavnost, to je industrija, najbolj pomembna in da je ne smemo ovirati 'v razvoju. Lisca bo v prihodnje tam zaposlila več sto delavk, njena dejavnost pa je taka, da ne moti mestnega utripa in je ni potrebno izrivati na obrobje mesta. Danes Seja Skupščine Za danes je v Trebnjem sklicana 4. redna seja občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti občinske skupščine na kateri bodo obravnavali poročila o mladinskem tožilstva, občinskega sodišča prestopništvu, o delu javnega ter občinskega javnega pravobranilstva, probleme zdravstva v občini, statut sklada za reševanje stanovanjskih zadev udeležencev NOB, gradnjo in vzdrževanje kanalizacije ter nekatere druge zadeve. SEVNIŠKI VESTNIK svoje člane in njihove svojce. V načrtu imajo tri izlete: V Bihać, na Pohorje in v Piran. Prvi izlet bo že to nedeljo. < ■ NAJVEČ GRADIJO V SEVNICI. V zadnjih tireh letih je bilo izdanih za gradnjo v Sevnici kar 114 gradbenih dovoljenj, za gradnjo v drugih naseljih v občini pa vsega 50 dovoljenj. V središču občine so velike težave pri komunalnem urejanju. ■ ZAŠČITITI MIRNO. Na ztid-nji seji sveta za gospodarstvo so predlagali, naj bi sevniškn občina sprejela odlok o zaščiti tekočih voda, posebno Mirne, ki je pomemben vodotok za razvoj turizma in ribištva v temu delu občdne. Odlok bo seveda prizadel klavnico v Krmelju in Sc neka-terc druge delovne organizacije, ki spuščajo odpadke v vodo in To počasi zastrupljajo. V zadnjih letih Je bilo tudi nekaj akutnih »ustrup'.tev, ki pa so jih zagrešile delovno organizacij« trebanj-sk« občine. KPD Dob, in DANA z Mirne. ■ UPRETI SE TAKI MODER. NI/.ACIJI. V Sevnici so ne strinjajo s tako modernizacijo železnice, kjer ostajajo križanja v glavnem taka kot nekdaj — brez nivojskih razlik. Menijo, da je bolje narediti manj, pa tisto temeljito, če že primanjkuje de. narja. ■ PRIMANJKIJAJ DELAVSKE UNIVERZE. Kor ima ta čas delavska univerza preoejšon primanjkljaj pri svojem poslovanju, so na občini imenovali posebno komisijo, da bi ugptovila stanje in prelagala nekatere ukrepe za 0dprav6 izjjube. ZDRAVILIŠČE DOLENJSKE TOPLICE vabi v svoje obrate in kopališče ter hkrati Oesti-.a za dan borca! Prilagoditi vsebino in metode Razprava o tezah »SZDL danes«« - Tone Žibert novi predsednik OK SZDL 26. junija so na prvi seji občinske konference SZDL izvolili tudi izvršilna telesa organizacije. V izvršni odbor so bili izvoljeni: Bojan Brezovar, Janez Gartnar, Tone Klenovšek, Tone Koščak, inž. Miha Krhin, Ferdinand Krnc, inž. Marjan Legan, Tone Livk, Tone Sever in Branko Sladič, v nadzorni odbor pa Alojz Babnik, Ludvik Gulič, Jože Jevnikar, Janez Oven in Tone Praznik. Konferenca je izvolila tudi svoje komisije, odbore in sekretariata dveh sekcij. Dosedanji predsednik občinske konference Slavko Kržan je v uvodni besedi o tezah »SZDL danes« dejal, da je potrebno v občini prilagoditi vsebino in metode dela tako, da bo organizacija postala učinkovita in samostojna. da bo *nala » isklajevati interese svojih članov ter da bo sposobna vplivati na vse pomembne družbene odločitve. Te misli so poudarjali tudi Roman Ogrin Franc Zidar in Tone Žibert. Kmetovalec Jože Novak je pripomnil, da bi prav Socialistična zveza kot družbenopolitična organizacija, ki vključuje tudi kmete, lahko veliko pripomogla k urejanju kmetijskih vprašanj in s tem zbudila večje zanimanje med kmečkim prebivalstvom za sodelovanje v njej. Gost iz republiške konference Stane Repar je v razpravi dejal, da glede nove vloge in metod dela SZDL ne gre za revolucionarne spremembe, temveč predvsem za iskanje vzrokov dosedanje premajhne učinkovitosti te organizacije. Ugotovil je, da SZDL ne beži od problemov in da posamezni sloji našega prebivalstva premalo čutijo, kaj jim organizacija lahko pomeni. Konferenca je zatem potrdila volilni program, katerega dopolnila je obrazložil Janko Oven. O delu izvršnega odbora je poročal dosedanji sekretar Tone Žibert, poročilo nadzornega odbora pa je prebral Franc Zidar. KoAferenca je sprejela dopolnila pravilnika občinske organizacije. Po novem ni več predsedstva konference, tem- PRED NOVO KRVODAJALSKO AKCIJO „Srečen, ko sem dal kri” Pripoved Antona Galeta, ki namerava sredi julija v Trebnjem že 22-ič darovati kri Sedem litrov krvi v zadnjih 12 letih je daroval 69-letni upokojeni železničar Anton Gole iz Grma pri Ponikvah, pa še pravi, da bo sredi julija, ko bo krvodajalska akcija v trebanjski občini, že 22-ič med darovalci. »K temu me je spodbu dila učiteljica Darinka Japelj, ki je vodila krajevno organizacijo Rdečega križa v Dol. Nemški vasi. Ko sem 1957 prvič dal kri, sem se počutil mnogo bolje kot prej. Tako sem začel. Prijeten je občutek, da s krvjo pomagaš drugemu človeku. Povem vam doživljaj, ki mi bo še posebno ostal v spominu: »Ko sem ne dolgo tega prišel na transfuzijsko postajo v Ljubljano, da bi dal kri, so mi takoj povedali, da je zmanjkalo krvi A skupine in da jo čakajo že pol ure, da bi lahko rešili nekega dečka. Vprašali so me, katero skupino imam, pa sem jim v šali odgovoril: »A«, vendar, samo ne vem, če bo kri starca dobra za mladega človeka. Dobra, dob- ra, so dejali, ~samo pohitimo, da ne bo prepozno. Verjemite mi, da sem bil nadvse srečen, ko sem zapuščal postajo.« Anton Gole ni osamljen. Dolge so vrste krvodajalcev, ki ljudem v nesreči pomagajo — s svojo krvjo. M. L. več samo predsednik m izvršni odbor. Člani konference imajo 4-letni mandat, člani Izvršnega odbora in predsednik konference pa 2-letne-ga. Sprejeli so program dela za prihodnje obdobje.in sklenili, da bo naslednja seja v jeseni posvečena problemom kulture v občini. M. L. Jutri pohod patrulj Jutri se bodo patrulj© borčevskih in drugih organizacij ter društev že petič pomerile v patruljnem orientacijskem pohodu, ki bo imel tokrat ob 8.30 start v Trebnjem, ob 12.30 pa sprejem na Rep-čah. Ob 13. uri bo v tem kraju odkrita plošča v spomm na kurirsko postajo TV — 4. Ob tej priložnosti bo govoril Zoran Hudales, pripravili pa so tudi kulturni spored. Po podelitvi nagrad zmagovalnim ekipam bo domače gasilsko društvo priredilo veselico, na kateri bodo igrali Vinogoriški fantje. Nič več nemoč pri požarih na cesti Cez 77.000 dinarjev bo imel letos na voljo občinski gasilski sklad. Iz tega denarja bodo kupili dve motorni brizgalni tipa Rosenbauer — za trebanjsko in mirensko društvo, 18 od skupno 26 društev pa bo dobilo po 100 metrov gasilskih cevi. Letos bodo gasilskim društvom ob avtomobilski cesti kupili naprave za gašenje vnetljivih tekočin, da jih bodo društva uporablja ob prometnih nesrečah. Letos bodo iz denarja občinskega gasilskega sklada kupili tudi gasilsko sireno za območje Velikega Gabra. Letos boljši uspehi Dohodki občinskega proračuna dotekajo letos bolje kot vsa zadnja leta doslej. Do konca maja so bili dohodki skoraj tolikšni, kot je bilo predvideno, čeprav je znano, da proti koncu leta vedno bolje dotekajo kot ob začetku Občina letos nima težav s financiranjem načrtovanih izdatkov. Petmesečni podatki kažejo, da so bili proračunski dohodki dobro ocenjeni, in je upanje, da s financiranjem tudi vnaprej ne bo težav. Pionirji so dobro delali Na Sentjanški Soli Milana Majcna so slovesno zaključili konec šolskega leta. Pionirski odred je med šolskim letom dobro delal. Pionirji so sodelovali pri JPI, udeležili so se risarskega tekmovanja male Groharjeve kolonije v Škofji Loki, šahovskih tekmovanj in športnih prireditev in so skoraj povsod dr % li lepe uspehe. Na nedeljski slovesnosti so naj-prizadevnejše pionirje nagradili, Pionirki Dana Prijatelj in Majda Majcen bosta potovali v CSSR, kar jo prav gotovo zcJo lepa nagrada za njuno delo. V nedeljo je bila v Soli tudi razstava likovnih del. Mladi razstavljavci so pokazali dovolj sposobnosti. Sentjanški pionirji dobro delajo, čeprav nimajo potrebno telovadnice in prostorov, ki si jih tako zelo želijo. D.B. TREBANJSKE IVERI ■ BOLJŠA CESTA I’ROTl REP-CAM. Na Repčah bo v petek cilj patruljnega orientacijskega pohoda, doma65 gasilsko društvo pa bo priredilo veselico. V ta namen so popravili tudi cesto pro ti temu kraju. ■ BERGERJI V TREBNJEM. Na nedeljski veselici gostilne Opara bodo nastopai tudi Člani znanega ansambla Berger s pevko — malo Anito Avsenak s Senovega. ■NOVA SLAŠČIČARNA. Tre banjški slaščičar H. Rušiti Je za-čel pri železniški postaji graditi montažno stavbo, kamor bo preselil slaščičarno iz Rogljeve hiše. ■ 1ZBOIJŠAVA V PROSVETNEM DOMU. V prosvetnem domu so pripravili zastor, tako da bo odslej mogoče na odru zaigrati tudi igro ■ SINDIKALNO TEKMOVANJE V čast dneva borca bo občinski sindikalni svet priredil 11. julija na Dobu tekmovanje v balinanju. Pokal brani moštvo KPD Dob, ki je zmagalo lani. ‘ ■ TABORNIKI ODPOTOVALI. Ta leden jo odpotovala na otok Zlarinj pri Šibeniku prva skupina tabornikov čete Sivih jelš. Taborili bodo v dveh izm&nah, sikup-no 20 dni. Taborjenja se bo udeležilo okoli 80 ljudi. ■ KAJ UKRENITI Z VRTCEM? Strokovna komisija je ugotovila, da montažna stavba, ki so jo s pomočjo občine zgradili mladinci iz Anglije, iz več ozirov ne ustreza zahtevam, ki jih terjajo pri nas za gradnjo otroških vrtcev in drugih objektov. Angleži so že ob začetku gradnje zahtevali, da bi gradili po svojih načrtih in svoji zamisli. Na občini so zidaj pred težko odločitvijo, kaj ukreniti., ■ PODELILI BODO PRIZNANJA. Na šofersko slovesnost, ki bo 13. julija v Žužemberku, se pripravlja tudi AMD Trebnje. Društvo je zbralo denar za venec in za podelitev priznanja vzornim voznikom. tkiiuvism; N< >VKK Pred kratkim so najbolj znani slovesnki pevci zabavjiih melodij in ansajnbel »Bele vrane« snemali v Kočevju zabavno oddajo, podobno »Karavani zapravljivček«. Kočevje nameravajo predstaviti predvsem s trgovske plati, zato so tudi snemali v trgovinah. (Foto: Primc) i ) Letos najboljši učni uspehi Izdelalo je nad 84 odstotkov učencev - Uspeh tudi na drugih področjih Učenci osnovne šole Kočevje so dosegli doslej najboljši učni uspeh, saj jih je izdelalo kar 84,35 odstotka. Med 16JA učenci je bilo 290 odlič-'mh, 367 prav dobrih in 529 dobrih Izdelalo jih ni 109, nadaljnjih 147 pa ima popraj ne izpite, ki bodo 29. in 3w. avgusta. Letos je izdelalo nad 2 odstotka učencev več kot lani. Učni uspeh se izboljšuje že nekaj let. in sicer zato, ker nudijo več dodatne pomoči učencem Jeseni pa bodo na šoli prvič uvedli tudi podaljšano bivanje. 2al jun manjka denarja in bodo lahko odprli le en oddelek s 30 učenci, čeprav potrebuje pomoč pn učenju 300 šolarjev (vSU*ti so le tisti, ki so imeli ob zaključku šolskega leta vsaj eno slabo oceno) Seveda si kočevska osemletka sploh ne more privoščiti celodnevnega .bivanja otrok, ker nima denarja. Prav to je eden glavnih vzro- Zbrali denar za 1.1 sošolcev Mladi člani Rdečega križa iz osnovne šole Kočevje so s prodajo odpadnega materi-ada in na druge načine zbrali toliko denarja, da bodo lahko poslali na letovanje na ' Debeli rtič 11 svojih sošolcev, ki jim je letovanje potrebno, a njihovi starši ne bi zmogli plačati oskrbe. Sedmim izmed njih bodo sošolci plačali celotno oskrbo, Štirim pa delno kov, da so Sole v kočevski občini po učnem uspehu še vedno med zadnjimi na območju Zavoda za prosvetno pedagoško službo Ljubljana. Učenci in njihovi vzgojitelji pa v pravkar minulem šolskem letu niso dosegli samo lepih učnih uspehov, ampak so bili zelo uspešni tudi na drugih področjih. Tako so izvedli več samostojnih javnih, nastopov, pri več prireditvah pa so sodelovali. Na poštnem področju so bili zelo uspešni v medobčinskih tekmovanjih, Zabavna prireditev za konec šolskega leta Za konec šolskega leta je mladinski aktiv šole v Kočevju organiziral majhno zabavno prireditev s kratkim programom . S šopkom cvetja so se zahvalili tov. ravna: teljici za skrb in ji želeli, da bi jih ohranila v lepem spominu. Nagradili so tudi najaktivnejšo mladinko šole — Anko Milinovič iz Vili. f. Prireditev je uspela in je bila prijeten zaključek leta. KSENIJA ŽAGAR, OŠ KOČEVJE 'Počitniški ribolov Zvedeli smo, da bo kočevska ribiška družina tudi letos izdajala dovoljenja za počitniški ribolov. Tako dovoljenje bodo lahko za 10 din dobili pionirji, ki v .šoli nimajo slabih ocen in ki jim tudi starši dovolijo, da lahko love ribe pa tudi v republiških. še posebno so se uveljavili prio-mrji-prometniki, člani foto-kmo krožka (druga zvezna nagrada za pionirski film) in mladi člani Rdečega križa. Danes DROBNE IZ KOČEVJA ■ ■ ■ JAMSKA RAZSTAVA, ki Je bila v domu telesne kulture, jo bila zanimiva in lepo urejena. V knjigo vtisov sta dva madinen zapisala, da so take raskave potrebne, saj se tako lahko veliko občanov seznani 'Ti skritimi lepotami podzemlja. Dodala sta Se, da je za jamstvo premalo zanimanja. Mladinca sta imela prav: k otvoritvi razsta ve je bdlo s posebnimi vabili vabljenih 140 uglednih občanov, prišel pa ni nihče! Na sestankih torej veliko' govorimo o družbenem delu, v praksi pa je drugače. Takega odnosa si marljivi jamarji, ki resno in zavzeto raziskujejo naš podzemni svet. niso zaslužili. ■ ■ ■ ZANIMANJA ZA VPIS V GIMNAZIJO NI oziroma ni takogu, kot je bilo pretekla leta. Sprejeti so nameravali 120 novih dijakov (in Se te s poprejšnjimi izpiti), prijavilo pa se jih 1e komaj nekaj nad 40, od tega niti 10 fantov, šolarji, ki so končali osmi razred, in njihovi starši KOČEVSKE NOVICE so se letos raje odločili za študij na raznih strokovnih srednjih šolah, ker bodo tako hitreje prišli do kruha. ■ ■ ■ SLABI IN LUKNJAŠ-TI SO škriljasti robniki ob lesenem pločniku na mostu proti Rudniku. Nevami so za pešce, zato jih bo treba čimprej popra-viti ■ ■ ■ LOVSKA ZVEZA, • ki dela za območje občine, Je imela pred kratkim redni obči zbor. Udeležilo se ga je nad 50 delegatov in gostov. Ob tej priložnosti je Andrej Arko razstavil svojo filatelistično zbirko »Lov na Kočevskem« s tematiko o gozdnem živalstvu. ■ ■ ■ KRADEJO CVETICE in cepiče iz parkov in celo zabojč-kov na oknih, kar je brezvestno in nekulturno. Pri tem so posebno prizadevne ženske, ki že kar podnevi lomijo vršičke za cepiče. Lepše bi bilo, če bi za cepiče in cvetice prosile lastnika, saj bi jim prav gotovo dal. ■ ■ ■ VELIKA MLAKU2A, verjetno zaradi počene vodovodne cevi, je v stari vrtnariji, skozi katero vodi zaradi zidanja NAME zasilni prehod. Luža je tam že dva meseca, ker se nihče ne pobriga, da napako bi jo popravili. seja skupščine Za danes, 3. julija, je sklicana seja občinske skupšči-skupščine Kočevje z naslednjim dnevnim redom: poročilo o stanovanjskem gospodarstvu v občini, poroči- lo o reševanju stanovanjskih zadev borcev, potrditev več zaključnih računov skladov, odlok o premijah za kravje mleko, sprememba letošnjega občinskega proračuna, odlok o tržnem redu in imovinskopravne zadeve. Gasilska proslava v Kočevju Pravkar smo dobili obširnejše poročilo o gasilski pro slavi v Kočevju. Ker danes ni bilo več prostora za objavo, bomo o tekmovanju gasilskih društev poročali prihodnjič. Vsi naj bi prispevali Pred kratkim je 'izvršni odbor občinske konference SZDL Kočevje sklical posvet o financiranju rudniške godbe. Sklenili so, da bodo predlagali delovnim organizacijam in vsem zaposlenim, naj bi vsak zaposleni občan plačal na mesec po en dinar za rudniško godbo. Zdaj plačuje godbo le kolektiv Rudnika, čeprav se je poslužujejo vse delovne organizacije in občani. V zameno pa bo godba vsakemu podpornemu članu brezplačno igrala na pogrebu. Odobrene višje cene mesa ' Svet za gospodarstvo občinske skupščine Kočevje je v petek, 27. junija, odobril višje cene mesa. V glavnem so enake, kot smo že poročali. Nove cene so višje od dosedanjih za okoli 1,50 din. Svet je hkrati naročil in špekcij-skim službam, naj pooštre kontrolo v zvezi s prodajo mesa, predvsem z ozirom na kvaliteto in * vrsto mesa ter pravilno zaračunavanje. Predstavnik KGP je poudaril, da bo zelo verjetno imela klavnica letos okoli 500.000 din izgube, razen tega pa so že sedaj osebni dohodki zaposlenih v klavnioi pod slovenskim povprečjem te panoge. S SEJEt OBČINSKE SKUPŠČINE V RIBNICI Kriminala ni, pač pa prekrški V Stanovanjsko komunalnem podjetju niso ugotovili primerov osebnega okoriščanja in kriminalnih dejanj, pac pa razne nezakonitosti in prekrške -Odcepila se je Komunala, ki bo zdaj samostojna Na zadnji seji občinske skupščine Ribnica 28. junija so odborniki razpravljali o programu dela občinske skupščine do kanca leta, o poročilu komisije za družbeni nadzor o pregledu finančno materialnega poslovanja Stanovanjsko komunalnega podjetja Ribnica, o odcepitvi delovne enote Komunala od Stanovanjsko komunalnega podjetja in o lovskogo-spodarskem načrtu za lovsko leto 1969-70. Najživahnejša je bila razprava o poročilu o ugotovitvah pregleda (revizije) finančno materialnega poslovanja Stanovanjsko komunalnega podjetja Ribnica. Poročilo je na podlagi ugotovitev SDK izdelala komisija za družbeni nadzor. Glavna ugotovitev poročila je bila, da v Stanovanjsko komunalnem podjetju ni bilo primerov osebnega okoriščanja ali kriminalnih dejanj, pač pa več drugih nezakonitosti in prekrškov. Na ugotovitve, navedene v poročilu, je dal direktor Sta- Delo prilagoditi potrebam Tudi komunisti odgovorni za delo v SZDL 23. junija je bila v Ribnici ob pičli udeležbi seja občinske konference SZDL. Prisostvoval ji je tudi član republiške konference SZDL Stane Repar. Najživahneje so razpravljali o tezah »SZDL danes«. Ugotovili so, da bo morala biti Socialistična zveza bolj učinkovita, kar pa bo postala le, če bo svoje delo'prilagodila potrebam in zahtevam svojih članov. Nedvomno prebivalce ribniške občine najbolj zanimajo zadeve v zvezi s kmetijstvom, gozdarstvom in komunalnimi zadevami, zato bo SZDL v bodoče tudi pobudnik takih razprav. Menili so, da bo ena glavnih oblik bodočega dela SZDL delo v sekcijah, ki bodo organizirane pri občinski konferenci. V krajevnih organizacijah pa bodo morali najti drugačne oblike dela. . Znižana marža Na zadnji seji občinske skupščine Ribnica 28. junija so delno spremenili tudi dosedanji odlok o maloprodajnih cenah in maržah. Tako so znižali maržo za južno sadje od dosedanjih 45 odstot. kov na 30 odstotkov, ker so ugotovili, da je v drugih občinah marža in južno sadje občutno nižja, kot je bila doslej . v Ribnici. Razen tega so v odlok vnesli še, da spada odslej tudi meso med blago, ki je pod družbeno kontrolo cen. ORTNEŠKI DROBIŽ ■ ■ ■ Z DOBRO VOLJO in prijateljskim sodelovanjem končno na5e ceste le zbolj&ujemo. Turistična cest* od Velikih Po ljan do Vrha je že urejena Zdaj je na vrsti cesta Ortnek — Veliko Poljane ki je podobna Strugi hudournika. ■ ■ ■ NA LETOVANJE v Ortnek je prispela rovinjska mladina ker je odšla letos ptujska, ki tu letuje vsako leto, na Gov renjsko. Rovinjčanom je pri xnas všeč in jih je videti vsepovsod. Odkrili so tudi že borovnice, ker pa jih ne znnjo nabirati, zato napravijo veliko škode. Želimo jim prijetne počitnice. ■ ■ ■ HUDO KRI POVZROČA nov način avtobusnega pre-voza. če je avtobus poln, na postaji sploh ne ustavi. Ni pri-'jetno ljudem, ki zaradi novih predpisov zamujajo službo, šolo, vlak in druge avtobuse ali če ne morejo nujni bolniki v bolnišnico. Sprevodniki pravijo: »Zdaj imate tisto kar ste želeli in za kar ste glasovali.« Ljudje seveda niso glasovali za to, pač pa so zahtevali le kultumejši prevoz. Sevoda pa ni prav in tudi kulturno ni, če puščajo potnike na postajališčih. Ob nedeljah, praznikih in ponedeljkih bi moralo avtobusno podjetje posluti na kočevsko progo vsaj cjo 8. ure zjutraj več avtobusov. ■ ■ ■ PO BOROVNICAH IN MALINAH Jo znano naše območje. Nabiralci prihajajo sem Iz bližnje in dalnjc okolice. Vendar bi morali pri nabiranju pa. žiti, da ne bi uničevali rastlin, saj delajo s tem škodo lastnikom gozdov in sebi, ker v prihodnjih letih ne bodo imeli kaj obirati Poudarili so, da so za uveljavljanje novih metod dela znotraj SZDL še posebno odgovorni komunisti. Zato bodo morali biti prav komunisti najbolj seznanjeni s tezami »SZDL danes«. Na seji so razpravljali tudi o analizi nedavnih občinskih volitev, pn čemer so menili, naj bi bili v bodoče zbori volivcev nekakšni kontrolni organi nad dogajanji na njihovem območju. Nove cene mesa v Ribnici Od 20. junija veljajo v Ribnici nove cene za meso in mesne izdelke. Govedina brez kosti je po 18 din kg (prej 15), goveje meso I. kategorije 14 (prej 12) din kg. II. kategorije 11,40 din in III. kategorije 10 (prej 8) din kg. svinjina brez kosti po 18 (prej 17) din kg, I. kategorije po 16 (14), II. vrste 14 in III. vrste po 10 (8) din kg. Teletina brez kosti po 23 (20) din kg, I. vrste 16 (14), II. vrste 13 in zarebrnica 15 din kg. Svinjska mast je po 6 (5) din, ljubljanska salama po 16 (15) din, navadna salama velja 12 (10) din, suha svinjina 14 (12) din, kranjske klobase 20 (19) din in hrenoAe, ki so se edine pocenile. 16 (17) din (vse za kilogram). Sprememba naslova! Naročniki. 10 »premrnijo svoj stari naslov naj sporočilo oba naslova Dogaja se da sporočijo samo novega, ker pa imamo pri nas včasih več naročnikov z enakim priimkom in Imenom, seveda ne moremo vedott., čigav naslov ie treba spremeniti novanjsko komunalnega podjetja Stane Goršič več pripomb, ker se z nekaterimi ugotovitvami ni v celoti strinjal. Verjetno bosta morala SDK in komisija za družbeni nadzor nekatere zadeve na podlagi direktorjevih pripomb ponovno proučiti. Skupščina je tudi dala soglasje k odcepitvi delovne enote Komunala od Stanovanjsko komunalnega podjetja. Pričakujejo, čeprav dokazov za to še ni, da bo osamosvojena Komunala bolje in ceneje delala. Na seji so sprejeli še 'več odlokov, kot: o podelitvi domicila 1. ribniški četi, o ustanovitvi posebne šole, o skladu za pospeševanje kmetijstva, o ustanovitvi sklada za gradnjo stanovanj za udeležence NOV, o občinskih in sodnih taksah, o premiji za kravje mleko itd. Imenovali so tudi nove člane svetov in komisij občinske skupščine. O ugodnostih za borce Borci pred 9. septembrom 1943 imajo občutno večje ugodnosti, predvsem v zvezi z upokojitvijo, kot borci, ki so vstopili v partizane kasneje. Na nedavnem posvetu predstavnikov občinskih odborov ZZB na glavnem odboru ZZB v Ljubljani se je več prisotnih zavzelo, da bi tudi za borce po letu 1943 veljala skrajšana delovna doba in da bi imeli primerno pokojnino. O vsem tem bodo razpravljali tudi v ribniški občini med razpravo o osnutku novega pokojninskega zakona. Cene v Kočevju in Ribnici Pretekli ponedeljek so veljate v trgovinah s sadjem in zelenjavo v Kočevju in Ribnici naslednje maloprodajne cene: Kočevje Ribnica krompir 1,20 2,00 s veže zelje 1,90 1,80 kislo zelje 1,73 — fižol v arnju 7,05 5,00 in 7,35 in 7,00 stročji fižol 2,30 3,00 grah. — 3,00 čebutu 2,50 3,20 česen 31,30 24,00 solat« * 2,80 2,80 paprika 11,30 10,60 paradižnik 2,60 2.00 korenje 4,50 6,50 peteršilj , 4,50 7,00 cvetača 5,60 6,00 rdeča pe*iu 1,70 2,60 kumaro 2,00 3,00 hruško 5,60 6.00 breskve- 5,70 5,00 marelico 5,80 5,00 limono 6,70 6,60 banano 6,20 6,40 jagode 7,70 8 JO jajoa 6,61 (cena za kos) in 0,63 0.67 RIBNIŠKI ZOBOTREBCI ■ ■ ■ LIKOVNO RAZSTAVO svojih izdelkov so priredili ribniški učenci ob 7«iključku šolskega leta v novi osnovni Soli. Ogledalo si jo je precej ljudi, ki so bili s prikazanimi izdelki zelo zadovoljni. Obiskovalci so si ob tej priložnosti oglodali tudi novo osnovo šolo. ■ ■ ■ RUŠITI SO ZACELI stare gospodarske zgradbe za ribniško restavracijo, ki so kazile podobo tega dela Ribnice Na pridobljenem prostoru bodo lahko uredili dodatna purklrallšča ali pa jih tudi drugače koristno uporabljali. ■ ■ ■ JAMARSKA KOCA pri Francetovi Jami je iz leta v leto bolj obiskana. Ob nedeljah pride som peš ali 7. avtomobili precej ljudi. Z avtomobili je mogoče T>rlti prav do koče. Obiskovalci' si običajno ogledajo' Francetovo jamo, napotijo pa se tudi na sprehode po goadu. Koča ima vodno večji obisk predvsem zato, ker se v njej izletniki dobro postreženi, razen tega pa je blizu Ribnico. ■ ■ ■ VEČJA SKUPINA članov Zveze borcev s terena »24 taloev« i* Ljubljane Je prod kflat- kim obiskala Travno goro, spotoma pa si je ogledala Ribnico in njene zanimivosti. Na Trav-ni gori so jih domačini, predstavniki ZB Sodražica in Ribnica, seznanili s pomenom Travne gore v NOV. Izmenjali so tudi izkušnje o delu svojih borčevskih or-ganlmoij Ljubljanski borci so povabili domačine, naj pridejo na obisk v Ljubljano. ■ ■ ■ KOLOVRATE ZA HO-LANDSKE KUPCE izdeluje los-nostrugarski mojster Zajc ir. Sodražice. Naredil in odposlal |ih Je že precej. Kakor nam je znano, je Zajc edini izdelovalec kolovratov daleč naokoli. .. ■ ■ ■ SE 135 LESENIH JEDILNIH PRIBOROV so naročili kupci pri ribniškem turističnem društvu, 105 Jih je naročil Tone Kozlevčar za skupino mladih pevcev iz Amerike, 30 pa gostišče na škofjeloškem gradu. Zadnje večje naročilo pred tem so poslali organizatorji Kmečke oliceti, o čemer pa smo že poročali. REŠETO 16 DOLENJSKI LIST St. 37 (1006) * * Pričakujte delegacijo kmetov Pri nedeljskem srečanju z izseljenci na Vinici so se Belokranjci izkazali s svojo gostoljubnostjo. (Foto: R. Bačer) 24. JUNIJA NA OBČINSKI SEJI V ČRNOMLJU Velike zaplate na proračunu Z dobrimi 5 milijoni dinarjev bo letos občinska skupščina Črnomelj sicer krila najnujnejše izdatke, mnoge dejavnosti pa bodo dobile le toliko denarja, da jim je zagotovljen goli obstoj Ko je na zadnjem zasedanju občinske skupščine predsednik inž. Martin Janžekovič razlagal posamezne postavke v letošnjem občinskem proračunu, je poudaril, da je potrošnja močno obtesana, obenem pa so tudi dohodki precej optimistično zastavljeni, dasiravno niso neuresničljivi. Razložil je tudi. koliko potov, sestankov in razgovorov je imelo predsedstvo občinske skupščine z družbeno-po-liličnimi organizacijami vred doma in v'Ljubljani, preden Lahko bi že tekla voda Spomladi so . se vaščani Trebnjega vrha, Stanhovega vrha, Nestoplje vasi, Lipovca, Brezja in Pugleda odloči- li za skupno akcijo, da bi v te vasi napeljali vodovod. Vsi so bili pripravljeni delati, čakali so le strokovnjaka, da bi odmeril traso za izkop vodovoda, nato pa se je vse zataknilo. Vaščani Vinjega vrha so medtem zahtevali vodo od Stranske vasi, zato so ‘obema gradbenima odboroma svetovali skupen projekt;, po katerem bi steklo obratno napajanje iz potoka Krupa. Trenutno vsa dela stoje, ker ni načrtov, 6e pa bi prebivalcem 6 vasi pustili delati, bi zdaj pr? njih že tekla voda. Zadeva je toliko bolj nerodna, ker morajo čakati na vodo, da bodo lahko začeli, popravljati pokopali-šče pri Roku, za katerega so poslali prispevke tudi rojaki iz Amerike. J. H. .A so končno dosegli razumevanje na izvršnem svetu in pri republiški temeljni izobraževalni skupnosti. S skupnimi prizadevanji so proračun uskladili, tako da zagotavlja 5.108.174 din dohodkov, medtem ko so izdatki po panogah začrtani takole: Kultumo-prosvetna' dejavnost v vsej občini bo dobila le 72.000 din, za socialno varstvo je določenih 762.894 din, za zdravstveno varstvo 217.000 din, za komunalno dejavnost 60.000 din, za delo državnih organov z vseljudsko obrambo vred 791.500 din, sedem krajevnih skupnosti bo dobilo samo 270.000 din, za 20 družbeno političnih organizacij in društev z dotacijo Belokranjskemu muzeju vred je predvidenih samo 249.780 din. Negospodarskim investicijam (v glavnem odplačilo kreditov iri anuitet) je namenjenih 1.025.000 din, gospodarskim posegom, kamor sodi tudi vzdrževanje cest IV. reda, pa borih 170.000 din. Ce prištejemo še 30.000 din, kolikor bodo vložili v rezervni sklad,, in 460.000 din, kolikor znašajo neplačani računi iz preteklih let, že dobimo vsoto 5.108.174 din. Toliko bo v proračunu na voljo denarja. Ob letošnji hudi stiski je občinska skupščina obvestila ljubljansko bolnišnico, da ne more več plačevati prispevka za izgradnjo kliničnih bolnišnic, prav tako bo vseljudska obramba dobila mnogo manj,4 kot so zahtevali. V razpravi se je oglasilo več Odbornikov. Poudarjali so, da je letošnja pomoč krajevnim skupnostim bolj sim- ČRNOMALJSKI DROBIR ■ METLIŠKA IN BELOKRANJSKA CESTA, kjer se razvija novi del Črnomlja, po mnenju občanov nista dobro planirani. Iliše so postavljene vsaka v dril&o smer, teren pada, ob dežju pa zaradi blata še pešci komaj pridejo do hiš. ■ PODGANE IN Miši se v čr-nomliu pridno množe. Po mnenju medobčinske išpekcije bi morali z občinskim .odlokom zagotoviti mestu vsaj vsaki dve leti deratizacijo, da bi uničili glodalce. NOVICE ČRNOMALJSKE KOMUNE ■ V NEDELJO, 6. JULIJA, bo v Črnomlju spet sestanek društva upokojencev. Člani se sestajajo vsako prvo nedeljo v tromesečju, vendar kljub pomembnemu dnevnemu redu navadno ni dosti udeleženčev. Na nedeljskem sestanku bodo razpravljali o pokojninskih zadevah ter o organizaciji izleta. ■ SREČANJE IZSELJENCEV, ki Je bilo v nedeljo na Vinici, je Gostinskemu podjetju Črnomelj prl-neslp več finančnega uspeha kot jurjevanje v Črnomlju. Gostinci pa .so se na Vinici izkazali tudi z dobro in hitro postrežbo. ■ MODERNIZACIJA CESTE DO Bolta je bila že pred dvema leto. ma začeta, toda dela niso končana. Kolektiv tovarne Belt, ki je za cesto precej prispeval, postaja nejevoljen, ker obljuba o asfaltiranju ni uresničena. V naši trgovini so vam na razpolago zadnje modne novosti vseh vrst tekstilnega blaga in konfekcije. - Prodajamo tudi na 5-meseč-no brezobrestno odplačilo. )__________________ bolična kot kaj drugega, prav tako pa večini društev letošnja podpora ne zagotavlja drugega kot obstoj. Občinska zveza za telesno kulturo bo na primer dobila samo 15.000 din, občinska gasilska zveza le 10.000 itd. yse do najmanjše podpore 280 din Zvezi prostovoljcev za severno mejo. Ker pa ni nobene druge možnosti, so odborniki glasovali za proračun, čeprav so luknje v njem le za silo zakrpane z zaplatami. Občinska konferenca ZKS o prosveti V ponedeljek, 30, julija, je bila v Črnomlju občinska konferenca Zveze komunistov, na kateri so obravnavali izredno dobro pripravljeno gradivo o ideoloških in političnih vprašanjih v prosveti in kulturi. V razpravi, ki je bila zelo živahna, so ugotovili tudi. da je politični posluh komunistov precej zbledel ter da je v vrstah ZK preveč mlačnosti od marksistične ideologije tujih pojavov. Razpravljali so še o boljšem sodelovanju z mladino in o delu občinskega komiteja. Za članico republiške konference ZKS so v Črnomlju izvolili Vero Jukič, pomočnico ravnatelja osnovne šole.. V razpravi je sodeloval tudi Ludvik Golob, sekretar medobčinskega sveta ZK. Več bomo o konferenci še poročali. Prisilna uprava v Planini podaljšana Odborniki občinske skupščine Črnomelj so sklenili, da se prisilna uprava v čevljarskem podjetju »Planina« podaljša do konca letošnjega leta. Do te odločitve jih je privedlo več razlogov. Podjetje »Planina« je začelo pod prisilno upravo in ob sodelovanju s podjetjem Zaščita iz Trbovelj uspešno poslovati. Zaloge so večinoma že razprodali, tekoča proizvodnja pa gre sproti v denar. Kolektiv namerava proizvodnjo močno povečati in namesto 700 parov čevljev na mesec izdelati 1.500 parov obutve. Za povečani obseg dela pa potrebujejo nekaj strojev. Predvideno je, da se bo. sodelovanje s trboveljsko Zašči to še razširilo in da bo Planina zaposlila nekaj novih delavcev. Nove načrte bodo v Planini začeli uresničevati septembra, morajo pa nekaj časa delati, da bi se kolektiv Zaščite iz Trbovelj lahko odločil za priključitev Planine ali pa za možnost, da ostane črnomaljsko podjetje samo stojno, vendar z dolgoročno pogodbo vezano na koopera cdjo. Na nedeljski občinski'konferenci SZDL v Metliki razprava o kmetijstvu - Izvoljena sta bila nov predsednik in sekretar občinske konference SZDL - inž. Gačnik in Petrič 29. junija je bilo na dnevnem redu občinske konference SZDL v Metliki obravnavanje tez o vlogi Socialistične zveze v današnji družbi, vendar je bilo o tezah manj govora, več pa o kmetijstvu. Člani konference so menili, da je treba volilni program SZDL spremeniti, ker so nekatera poglavja zelo teoretična, in določiti bolj konkretne naloge. Tako so menili, naj bi SZDL posegla predvsem v razreševanje težav v kmetijstvu, ker je prav to področje trenutno najbolj potrebno pomoči. V živahni razpravi so izoblikovali stališče, da bosta SZDL in občinska skupščina skupno pripravili nekaj ukrepov, s katerimi lahko občina vsaj malo pomaga kmetom do boljših razr^er. Tudi tokrat so precej go-vorili o ustanovitvi sklada pri zadrugi, v katerega naj bi del svojih sredstev naložila domača podjetja kot. posojilo kmetom. Ker je bilo zavoljo tega sklada, ki ga je že pred meseci priporočila občinska skupščina, že mnogo besed, a še ni zaživel, so na konferenci predlagali obisk v podjetjih. Delegacija kmetovalcev naj bi obiskala kolektive, razložila nemogoč položaj kmetijstva in skušala zainteresirati samoupravljavce, naj pod-pro predlog za ustanovitev sklada. , Konferenca je razpravljala tudi o kadrovskih vprašanjih. Namesto dosedanjega pred- Iz enega dinarja delajo tri V Metliki je bjl posvet predstavnikov vseh 12 krajevnih skupnosti v občini - Razpravljali so o letošnjih načrtih in občinski dotaciji 23. junija so predstavniki občinske skupščine Metlika razpravljali z vodstvi krajevnih skupnosti; kaj so po vaseh naredili lani. kaj nameraval o letos in koliko denarja jim bo dala občina. *>er je za 12 krajevnih skupnosti v metliški občini na razpolago samo 60.000 din, bo letošnja občinska pomoč bolj zaradi lepšega. Ce ne bi po vaseh občinskega dinarja obrnili tako, da bi iz njega zrasli vsaj trije, sploh ne bi mogli nič graditi. Že več let so po krajevnih skupnostih navajeni, da občinsko dotacijo porabijo za nakup materiala, medtem ko vsa dela opravijo vaščani sami. Vse ' krajevne skupnosti se srečujejo z nekaterimi skupnimi problemi: po vaseh bi radi napeljali trofazni električni tok, da bi lahko uporabljali stroje v kmetijstvu in gospodinjstvu, pokopališča so povsod potrebna popravil; oskrba z vodo ni urejena: vzdrževanje in popravilo vaških poti -pa je že tako skup na težava vseh vaških skupnosti. Ko so krajevne skapnos i predložile svoje načrte za delo v letošnjem letu, so se dogovorili. da bodo razielili 60.000 občinskih dinarjev. Sklenjeno je bilo, da bodo Dobravice dobile 5.000 cin, Rosalnice 6.000 din, Drašiči 5.000 din, Suhor 6.500 dm, Radoviča 5.000 din. Gradac 4.000 din, Podzemelj 9.500 din, Lokvica 3.500 din. Slamna vas 2.500 din, Jugorje 3.000 din, Božakovo 3000 din, Grabrovec 2.000 din. Pet tisočakov so pustili za rezervo, če bi morali ob morebitni suši plačevati dovoz vode ali če bi pozimi potrebovali dodatno oranje ^cest. Izlet za upokojence V pisarni Društva upokojencev v Metliki sprejemajo prijave za izlet na Rab, ki ga bo podružnica upokojencev organizirala, člani bodo za enodnevni avtobusni izlet plačali samo 75 din.. Metliški upokojenci pravijo, da izlet na Rab ne bo zadnji v letošnjem letu. 7. julija bo seja ObS Odbornike obeh zborov metliške občine so za 7. julij povabili na zasedanje, na katerem bo v glavnem tekla beseda o ustanovitvi in poslovanju občinskega sklada, iz katerega bodo dodeljevali posojila borcem za nakup, popravilo in gradnjo stanovanj. Na dnevnem redu so še spremembe nekaterih odlokov ter volitve in imenovanja. Na tej seji bodo izvoljene odbomiške komisije, novi sveti, upravni odbori skladov in sodniki porotniki. sednika konference inž. Iva' na Kostelca in sekretar ja -Jožeta Došna, ki sta zelo obr e* menjena z delom, so izvolili za novega predsednika inž. Janeza Gačnika, direktorja zadruge. Sekretar konference,. ki bo delo opravljal kot plačan funkcionar, je postal Egon Petrič, učitelj iz Boža-kovega. 122 odlikovanih krvodajalcev V nedeljo, 29. junija, je bila ob 9. uri dopoldne v metliškem TVD Partizan proslava. na kateri so svečano razdelili 122 odlikovanj krvodajalcem. Kulturni program so pripravili mladi godbeniki in učenci šole, kolektiv podjetja KOMET pa je za krvodajalce priredil prigrizek. Imena odlikovancev bomo še objavili. V prvih razredih lep uspeh Učenci prvih razredov metliške osemletke so šolsko leto končali s 6-odstotno boljšim učnim uspehom kot lani. Menijo, da je to predvsem zasluga malih šol. Med učenci prvih razredov ie izdelalo razred 94 odst. otrok, medtem ko je bil učni uspeh vseh učencev v nižjih razredih 91,6-odstoten. Zelo slabo pa so se letos izkazali šolarji višjih razredov, saj je med učenci 5. do 8. razreda izdelalo razred le 56,5 odst. učencev. Najslabši učni uspeh so imeli v sedmih razredih, kjer je ostalo brez slabih ocen manj kot polovico otrok. Na osemletki, ki je imela 493 učencev, ima 31,7 odst. otrok popravne izpite, 11,4 odst. otrok pa bo moralo razred ponavljati. SPREHOD PO METLIKI 72 otrok na letovanju v Seči Te dni se vrne s počitnic 27 otrok iz metliške občine. Letovali so v počitniškem domu tovarne BETI v Seči pri Portorožu. Občinski odbor RK se tovarni BETI naj lepše zahvaljuje za razumevanje, ker je omogočila brezplačno letovanje zdravstveno ogroženim otrokom svojih delavcev, po lastni ceni pa nudila oskrbo v domu drugim otrokom. Prav tako se zahvaljujejo za prispevke ostalim delovnim kolektivom, zlasti obratu Novoteks in občinskemu sindikalnemu svetu. Druga skupina 25 metliških otrok odide julija letovat v Fazan. 905 obiskov na domu Metliški zdravniki so lani obiskali na domu 905 bolnikov, v ambulantah splošne prakse pa pregledali 32.683 občanov. Od teh je bilo 12.162 aktivnih zavarovancev, 14.141 drugih zavarovanih oseb in 6.380 kmetovalcev. Na enega zdravnika v ambulanti pride 2.391 prebivalcev. V OBČINSKA SKUPŠČINA Metlika ' Občinski odbor ZZB fjOV Občinska konferenca SZDL Občinski komite ZKS Občinski sindikalni svet Občinski komite ZMS čestitajo vsem borcem za praznik 4. julij! ■ METLIŠKA ČRNINA, ustekleničena v dvolitrskih steklenicah, je te dni prišla na trg. Prvo pošiljko je v glavnem pokupilo podjetje »Prehrana«. Steklenica vina, opremljena z lepo zaščitilo etiketo — načrt zanjo je izdelala Mladena Brancelj — velja 14 din. Ce kupec steklenico vrne, dobi zanjo 1,50 din. ■ VINOTOČ KMETIJSKE ZADRUGE na Partizanskem trgu v Metliki so lepo prepleskali, namestili pa bodo tudi novo točilno mizo. Belo vino prodajajo čez cesto po 4 din, metliško črnino po 5 din in traminec po 5,50 din. Tride-cilitisko pivo 3tane 1,40 din, pollitrsko pa 1,70 din. Kokta in ora sta po 60 par. ■ TV D PARTIZAN METLIKA je v nedeljo, 22 junija, organiziral za s-voje pionirje in mladince avtobusni izlet v Crikvenico in na Reko. Prijeten izlet na morje je bil mladim telovadcem nadomestilo za zlet bratstva in enotnosti v Bihaću, na katerega so se — zlasti mladinke — vneto pripravljali, pa se ga zaradi nepredvidenih ovir niso mogli udeležiti. ■ OKRAJNI KOMITE ZMS v Metliki bo v počastitev dneva borca, 4. in 5. julija, organiziral pohod na Bazo 30 v Partizanskem Rogu. Mladinci in mladinke se lahko pnjavijo v pisarni Zveze mladine ali pa pri vodstvih mladine v posameznih podjetjih. ■ PODRUŽNICA DRUŠTVA UPO. KOJENCEV v Metliki obvežča svoje člane, da bo v četrtek, 10. julija,, priredilo izlet na otok Rab. Interesenti naj se prijavijo tajniku društva tov. Jožetu Matekoviču, bodisi v pisarni ali na domu, kjer bodo dobili vsa potrebna navodila. ■ NA METLIŠKI POSTI pobi-, rajo vsak dan pismene pošiljke ob pol šestih popoldne, medtem ko jemljejo ob sobotah zadnjo pošto iz nabiralnikov že ob pol dveh popoldne. Pisemske pošiljke, ki so v soboto oddane po tej uri, od-premijo iz Metlike ^ele v ponedeljek zvečer, tako da jih bližnji naslovniki dobe v roke šele v torek. Zato naj se tisti, ki pišejo v soboto, potrudijo, da bo ta dan pismo vsaj ob pol dveh popoldne v poštnem nabiralniku. »OeleteUsfil« ČRNOMELJ METLIŠKI TEDNIK Konferenca KO SZDL oktobra in novembra Občinsko vodstvo SZDL v Novem mestu je sklenilo, da bodo letne konference KO SZDL v oktobru in novembru. Novembra bo tudi občinska konferenca, kjer bodo izvolili novo konferenco, izvršni odbor in vodstvo konference. Inž. Peter Ivanetič prosil za razrešnico Na zadnji seji občinske konference SZDL v Novem mestu so na lastno željo razrešili inž. Petra Ivanetiča članstva v RK SZDL in namesto njega izvolili Viktorja Avblja-Rudija. Viktorja Avblja so na ponedeljkovi seji republiške konference "SZDL v Ljubljani izvolili še v pred-sedstovo RK SZDL Slovenije. Demokratično kadrovanje Občni zbor občinskega sindikalnega sveta v Novem mestu bo predvidoma 7. novembra, sindikalne organizacije pa že vračajo popisnice s seznami kandidatov, predvidenih za nov ObSS. Do zdaj je novo vodstvo, ki ga bodo izvodili na jesenskem občnem zboru, predlaganih okoli 30 ljudi. Dva meseca pred občnim zborom bodo dobile sindikalne organizacije v razpravo listo z vsemi predlaganimi kandidati 21a nov občinski sindikalni svet. Ta način kadrovanja je v novomeški občini letos prvič uveden. mmmmm \ , Rretekli teden so ▼ novomeški porodnišnici rodi)«: Stanislava Grilc iz Krškega — Natašo, Pep. ca Horvat s Tanče gore — Alenko, Anica Zagorc iz Cerovega lo- Si — Andreja, Alenka Kužnik iz fcranske vasi — Matjaža, Marija Vidic z Dolnjega vrha — Jožico, Grdun iz Grdunov — Mari-Frančiška Jeraj iz Velike — Franca, Ivanka Za-1 iz Dolenjskih Toplic — Ale-Helena Vavpič, ii Pahe — čka, Štefka Bratkovič iz Gor-Vrhpolja — Damjana, So. šikonja iz Loke — Andreja, ija Klepec iz Črnomlja — ivarda, Ivanka Markežič iz Semiča — Heleno, Jožefa Krevs iz Bifike vasi — Andreja, Mira Hotko iz Cegelnice — Mojco, Marija Radej iz Krškega — dečka, Joži. 5H Korelič z Gorice — deklico, ožefa Zupan iz Šmalčje vasi — dečka, Marija Javnikar z Mirne deklico, Elizabeta Habič iz Kremena — dečka, Justina Maver iz Gradenca — deklico, Štefka Go-renc iz Cešnjic — deklico, Jožefa Klemenčič z Dolža — dečka, Fani Krnc iz Sela pri Zburah — deklico,. Tončka Pene S Podturna — dečka, Antonija Pižmoht iz Trste- — deklico , Terezija Lavrin Nove lipe •- deklico, Marija ‘ kovic z Radoviče — deklico Marija Jurman s Čateža — Gasilski jubilej v Šmihelu Na proslavi 40-letnice obstoja gasilskega društva v Šmihelu pri Žužemberku bodo odprli gasilski dom in krstili novo motorno brizgalno ISKRIN obrat v Šentjerneju ne skrbi le za proizvodnjo, marveč tudi za zunanjo podobo svoje tovarne in okolice. Pred kratkim so asfaltirali dvorišče. (Foto: Polde Miklič) PETA SEJA OBČINSKE KONFERENCE SZDL Kmetje zahtevajo večjo solidarnost Občinska konferenca SZDL je analizirala letošnje volitve - Najprej rešiti zdravstveno^zava^ovanje kmetov, nato še ostalo 26. junija je bila 5. seja občinske konference SZDL Novo mesto. Glavna razprava je bila namenjena oceni aktivnosti SZDL pri letošnjih skupščinskih volitvah. Volitve so ocenili kot uspešne, Upokojenci želijo v Budimpešto Novomeški upokojenci se precej zanimajo za potovanje oziroma izlet v tujino. Društvo upokojencev se je odločilo predlagati svojim članom dve možnosti za tak izlet. Najprej: dvodnevno potovanje v Budimpešto za 250 din. Drug predlog: potovanje iz Novega mesta v Budimpešto, Bratislavo in vrnitev skoz Dunaj. Za ta izlet bi bilo treba odšteti po 360 din. Oba izleta bi bila v avgustu. Upokojenci, ki bi želeli potovati, naj se takoj prijavijo v pisarni društva. Izilet na Madžarsko bo možen po omenjeni oeni le, če se bo prijavjlo vsaj 40 udeležencev. vendar so imeli delegati precej pripomb, ki jih bo pri bodočih volitvah treba upoštevati. člani konference so zahtevali več kandidatov za posamezno odbomiško oziroma poslansko mesto, pravočasen začetek volilnih priprav, jasno kadrovsko politiko, spre-^ membe volilnih enot za republiške poslance, določeno poenostavitev volilnega postopka in podobno. Razpravljali so tudi še o tezah »Socialistična zveza delovnega ljudstva Slovenije danes«. o predlogih za pokojninsko zavarovanje kmetov, o zaključnem računu občinske konference SZDL v 1. 1968 in finančnem načrtu za 1. 1969 ter o spremembah v članstvu republiške konference SZDL. Razen razprave o volitvah je bilo največ govora o po- kojninskem zavarovanju kmetov. Prisotni so menili, da kmetje sami ne bodo zmogli bremena, zato že iščejo drugačno pot. Najprej so predlagali ustrezno rešitev zdravstvenega zavarovanja kmetov (vsaj približno tako, kot je delavsko), nato pa bi postopno reševali še pokojninsko zavarovanje. Glasno so poudarili, da brez pomoči družbe in večje solidarnosti vseh, to vprašanje ne bo rešeno, posebno ne, ker ni urejena splošna politika kmetijstva, ki še vedno dovoljuje nizko produktivnost, urejenost cen in trga ter prelivanje sredstev v druge gospodarske panoge. Zato pri reševanju tega vprašanja ostalo ^ gospodarstvo, ki je tesno povezano s kmetijstvom, ne sme ostati neprizadeto. S. BOKI, V nedeljo, 6. julija, bo slavilo gasilsko društvo v Šmihelu pri Žužemberku 40-let-nioo obstoja. Tega dne bodo odprli lepo urejen gasilski dom z opremljeno dvorano in orodjarno, predstavili pa Tudi turistična društva manj denarja 30. junija je bila v Novem mestu prva seja upravnega odbora sklada za pospeševanje turizma. Predstavniki turističnih društev in delovnih organizacij, ki se posredno ali neposredno ukvarjajo s turizmom, so sprejeli statut sklada z nekaterimi dopolnitvami, razdelili pa so si tudi sredstva'sklada za pospeševanje turizma. Sklad ima letos 180.000 din, ki so si j£h takole razdelili: Dolenjska turistična zveza 24.000, novomeško turistično društvo 14.000, turistično društvo šmarješke Toplice-Otočec 34.(XX), Dolenjske toplice 23.000 din in turistično društvo v Žužemberku 5.000 din. Upravni odbor je odobril posojilo v višini 70.000 din hotelu Grad Otočec, ki bo letos financiral izdelavo urbanističnega ureditvenega načrta na tem območju. Na seji so poudarili, da v najrazličnejših sklepih opozarjamo na nujen hitrejši razvoj turizma na Dolenjskem, da pa je za turizem še vedno premalo denarja. Najboljše so dobile nagrade V ponedeljek, 20. junija, so v šoli za zdravstvene delavce v Novem mestu podelili maturitetna spričevala. Dijakinje so prejele diplome in značke, najboljše pa knjižne nagrade, ki jih je podelil ravnatelj šole Jože Škufca. Po podelitvi je vsem dijakinjam zaželel uspešno zaposlitev ali nadaljnje šolanje. Poudaril je tudi, da se morajo zdravstveni delavci nenehno strokovno izpopolnjevati. NOVOMEŠKA »DOLENJKA« GRADI V STRAŽI Trgovski paviljon z restavracijo Otvoritev za občinski praznik - Do oktobra bodo preuredili še tri DO-LENJKINE prodajalne: dve v Novem mestu in eno v Šentjerneju bvomeška kronika ■ PARK Mt MCA ZA OKEBNE Mtomoblle urejajo m atavbo upnv-n n dohodke na Noran trgu. IM 90 vozniki is prej parici rali, Čeprav na zelenici. 9 VEC NOVIH KLOPI 90 po. Stavili v parku za novo poftto. trpajmo, da jih bodo objestneii rij nekaj časa pustild pri miru. klopmi v parkih in drevoredih t«r Ob Krki so v našom mestu Sploh velike težave, ker jih dočaka jesen le malo nepoškodovanih. ■ CESTO V NOVO NASELJE Nad mlini bodo. v kratkem asfaltirali. Tako bo tudi to naselje prometno urejeno. ■ PRODAJALNA KRUHA na Glavnem trgu. ki so jo pred dnevi! zaradi beljenja začasno zaprli, je spet odprta — zlasti v veliko zadovoljstvo gospodinj v centru. ■ NOV TRGOVSKI LOKAL so pričeli prejšnji teden graditi ob ZagisbSki cesti. V njem bo MERCATORJEVA poslovna enota STAN. ĐARD prodajana živila in druge potrebščin. ■ GRADBENA DELA na ek.s- Kasni restavraciji, ki jo v podaij-u kavnrne na Novem trgu gradi hotel METROPOL, gredo proti koncu ln objekt Se dobiva dokončno podobo, Tudi obnova potoval- nega urada na avtobusni postaji napreduje. Precej visoko od te-« nuiljov pa je tudi že nova pekama, ki jo Kradi SGP PIONIR r Ločni. ■ DEZ JE LIL KOT la Skala, ko Je minulo soboto r prvih po pofltlanskih urah Novo mesto aaje- lo kratkotrajno neurje. Voda Je na mah zalila ceste in prekrila požiralnike z nanesenim peskom in zemljo. Na srečo hujSih posledic ni. ■ OSMA STEVLLKA »OBVESTIL«, glasila občinskega sindikalnega sveta Novo mesto, je ena najtanjših do zdaj, saj ima le dve strani in pol besedila. Prinaša daljše poročilo z zadnje seje ObSS in poročilo s sindikalnega sestanka v INDUSTRIJI OBUTVE, ki je bil malo pred sejo ObSS. ■ ŽIVILSKI TRG je bil v pone deljek spet dobro založen, cene pa se niso bistveno spremenile. Naprodaj je bilo več sort povrtnine in druge zelenjave, prodvsem fižola v stročju. Velika je bila tudi izbira lončevine in ni manjkalo tudi majolik s podobo petelina. ■ GIBANJE PREBIVALSTVA — rodile so: Martina Burger s Partizanske 25 — Damjana, Tončka Pavlič, Nad mlini Sl — deklico, Marija Vrščaj Iz Koitialove n. h. — Sonjo in Marija Pakar iz Ko-štialove 37 — dečka. Stražami že dober mesec pasejo oči na trikotniku bivše Surlove domačije, kjer gradi PIONIR trgovsko hišo za novamešlko podjetje DOLENJKA. Trgovina bo v pa-vil jonskem stilu, rasen prodajnih oddelkov pa bo pod njeno sbreiho velika restavracij z vrtom. Objekt se bo rataprostiiral na površini 800 kvadr. metrov, vfcljal pa bo z operemo vred 2,200.000 din. Stražam in prebivalci okoli- Lonci in kozice v trgovini ELEKTROTEHNA na novomeškem Glavnem trgu so dobili te dni pošiljko EMO posode., Emajlirane lonce % DEKOR imajo v velikosti od 14 do 20 cm premera, kozice DEKOR pa prav tako od 14 do 20 cm premera. Dobili so tudi 2 in 3-delne garniture IDEAL loncev, skodelice za kavo, ponvice DEKOR in garniture ponvic ABC. V ELEKTROTEHNI imajo tudi 5 in 7-litrske lonce ECONOM, TRIUMF pekače in sokovnike. Ker prodajajo omenjeno posodo po izredno ugodnih cenah, priporočamo, da pohitite z nakupom. PO-E ce bodo v tej trgovini kopo-vali sveže meso, sadj«, zelenjavo, kruh, mleko in druga živila, tekstil, galanterijo, vse vrste perila in industrijske iadeike. V restavraciji, ki bo imela v potalitean prostoru 48, na vrtu pa še 64 sedežev, bodo pripravljali topla in hladna jedila in prodajali pijače vseh vrst. Za industrijsko Stražo bo trgovina- velika pridobitev, predvidoma pa jo bodo odprli za občinski praznik. V Novem mestu bo pričela DOLENJKA v kratkem preurejati drogerijo na Glavnem trgu. Lokal se bo povečal tudi za vežo in bivšo prodajalno z usnjem in bo približno štirikrat večji od sedanjega, to pa bo omogočalo večjo izbiro in boljšo postrežbo. Dela bodo veljala 450.000 din, trgovino pa nameravajo odpreti v oktobru. Prenovili bodo tudi DOLENJKI NO prodajalno pri železnišk postaj v Bršlinu. S preureditvami bodo znatno povečail i prodajni prostor, zadovoljili kupce z večjo izibi-ro in seveda z boljšo postrežbo. Za posodpbitev bodo morali odšteti okoli 200.000 din. Prihodnje dni bo DOLENJKA pričela budi preureditve-na dela v svoji šent- Jemejski prodajalni, kjer namerava potrošnike Šentjernej, skega polja preskrbovati, s tehničnimi prdmeti, instalacijskim in gradbenim materialom ter železnino. Ureditev bo veljala 250.000 din. dela pa bodo prav tako končana v oktobru. Bogat poletni program dela Predsedstvo občinske konference ZMS Novo mesto je letos preoej aktivno. Za tako imenovano poletno mrtvo sezono pripravlja precej bogat program dela. Trenutno teče tekmovanje vaških aktivov »Spoznavaj svoj do-mači' kraj«. 'Tekmuje osem' aktov. Predsedstvo bo v kratkem sklicalo posvetovanje-o izobraževanju in zaposlovanju mladih v delovnih organizacijah. Z vodstvi sindikalnih organizacij in ZM se bodo pogovarjali tudi o delu mladinske organizacijo. Organizirali bodo tudi posvetovanje o uveljavljanju mladine v samoupravnih organih ter vplivu ZM na delo teh organov. Posvetovanja se bodo udeležila predsedstva občinskih konferenc. se bodo tudi z novo motorno brizgalno. Za oboje so gasilci in občani tega kraja prispevali glavni delež, pomagale pa so tudi občina, občinska gasilska zveza, krajevna skupr.ost Žužemberk, obrat ISKRE (Žužemberk), mizarsko podjetje (Dvor), KZ (Žužemberk), GG (Novo mesto) in rojaki iz Amerike. Za -pokrovitelja nedeljske proslave in jubileja so gasilci izbrali Jožeta Suhadolnika, poslanca in načelnika oddelka za upravnopravne zadeve pri ObS, ki bo tudi boter’ gasilski brizgalni. Slavje se bo pričelo ob 13. uri z meddruštveno parado. Nato bo kulturni spored, ki so ga pripravili učenci. Zatem bodo najzaslužnejšim gasilcem podelili priznanja. Javen nastop bosta prikazali poklicna gasilska ©nota iz Novega - mesta in ženska gasilska vrsta iz tovarne NOVO-TEKS. Po programu bo veselica, ki jo bodo pripravili gasilci s pomočjo vaščanov. Za zabavo bo skrbel priljubljen ljubljanski ansambel. M. S. 35 dijakov več v Novem mestu V prvi razred tehnične lesne šole NOVOLESA, ki jo bodo odprli jeseni v Novem mestu, je k sprejemnemu izpitu in testiranju prišlo 41 kandidatov, vendar je pogojem zadostilo samo %5 dijakov. Sola v Novem mestu spada pod redno šolo lesne stroke v Lljubljani. Razgiban program dela do konca leta Na ponedeljkovi seji medobčinskega sveta ZKS Novo mesto so govorili o sklepih, ki jih je pripravila komisija na podlagi gradiva razširjene seje medobčinskega sveta ZKS, ko je obravnavala pereča vprašanja o kmetijstvu. Razpravljali so tudi o uresničitvi-sklepov CK ZKS o samoupravljanju in organizaciji dela v delovnih organizacijah ter programu dela medobčinskega sveta ZKS tja do konca leta. V program bodo zajeli izobraževanje vodilnih kadrov v Zvezi komunistov, razpravo o kulturno-prošvetni dejavnosti, izobraževanju kadrov, idejnosti pouka in podobno, 33 dijakov končalo izredno šolanje Te dni so končali pouk v dveh 8. razredih osnovne šole izrednega šolanja. V prvi skupini Novolesovih delavcev je pouk uspešno zaključilo 16, v drugi pa 17 dijakov. Organizatorja šolanja sta bila Zavod aa izobraževanje kadrov in produktivnost dela ter osnovna šola Katje Rupe-na iz Novega mesta. Razveseljivo iz Zaloga Opekarna Zalog je dosegla junija za 20 odstotkov večjo proizvodnjo kot v istem mesecu lani čeprav ima letos manj zaposlenih. Šestmesečna proizvodnja podjetja pa je za 10 odstotkov večja od lanske v prvem polletju oziroma za 1 odst. večja od predvidene. Opekarna ima vso proizvodnjo -do konca le-'ta prodano. Tri četrtine izdelkov proda zasebnikom. Če želite odgovor ali naslov iz ma-lih oglasov, nam pošljite v pismu dopisnico ali znamko za 50 pari UPRAVA LISTA dHMHfc m ■Hi ILKA VAŠTETOVaT^i (Zgodovinski roman) NOVO! nltiji nesete NOVO ZAŠČITNO SREDSTVO, KI UČINKUJE VEČ MESECEV Nova sredstva za uničevanje mrčesa • brez vonja • komaije, muhe, brenclje... • v stanovanjih, lokalih, skladiščih, gospodarskih prostorih... fcjsrj a i visi tam insektov več ai! samo ENA škatlica zadostuje v prostorih do 40 m3 |-nov način odstranjevanja mrčesa TESTENINE PekatB V vsakdanjem življenju in v gospodarstvu so insekti velika nadloga. Sedajo na živila, motijo ljudi med obedom in spanjem, lazijo po stenah in stropih ter puščajo za seboj madeže. Poleg tQga prenašajo različne bolezni in obolenja. Na podeželju pa so gnoj, hlevi in druga kmečka gospodarska poslopja, mesta, kjer se mrčes najraje zadržuje. V spomladanskih in poletnih dneh je učinkovita obramba proti insektom skoraj nemogoča. Praw te dni se je na tržišču pojavilo novo sredstvo za odstranjevanje mrčesa, ki i-ma več prednosti pred dose-daj znanimi pripomočki. Imenuje se TUS. To je poseben trak, prepojen s kemično raztopino, Škodljivo mrčesu, vložen v luknjičasto škatlico. Dosedanja sredstva so delovala enkratno, medtem ko uničuje TUS vse vrste mrčesa tudi po več mesecev. Od drugih insekticidov se razlikuje tudi po tem, da ga lahko postavimo na tla ali o-besimo pod strop, pač tja, kjer ne bo v napoto. Do •sedaj smo preganjali mrčes z dimnimi tabletami ali raznimi razpršili, ki smo jih morali uporabljati vsaik dan anova. če se boste odločili za TUS, teh skrbi vsaj 3 do 4 mesece ne boste imeli. Trajanje delovanja je odvisno od prepiha v prostoru, iz katerega želimo pregnati mrčes. Čim manjši je prepih, tem večja je moč insekticidnega sredstva. Paziti pa morate, da TUS postavite ali obesite tja, kjer ne bo dosegljiv otrokom in domačim živalim. Zaradi izredno praktičnega načina uničevanja mrčesa je TUS uporaben v kuhinjah, shrambah, spalnicah, kleteh in drugih prostorih naših stanovanj, enako tudi v hlevih, gospodarskih poslopjih, skladiščih in poslovnih prostorih z živili. TUS je brez vonja in njegovo db-lovanje ne škoduje ljudem niti živalim. Samo ena škatlica TUS zadostuje v ' prostorih do 40 kubičnih metrov. TUS vam bo pomagal rešiti tudi večni problem;.kako najbolje ubraniti obleka pred molji. V ta namen uporabite neikoiiko manjšo škatlico, v kateri je trak za uničevanje moljev. Treba jo je samo obesiti v omaro in vaša obleka bo za več mesecev zavarovana pred molji. Poleg tega se obleka ne bo navzela nobenega vonja kot npr. pri uporabi doslej znanih sredstev proti moljem. Tako deluje torej TUS -kaj pa je s PIPSOM? TUS je torej nepogrešljiv v vsakem gospodinjstvo!, kljub temu pa ne bi smeli pogrešali še enega od dosedanjih uničevalcev mrčesa. V mislih imamo PIPS, zelo pri-, ročno razpršilno sredstvo v 450-gramski bombici. PIPS ne škoduje niti ljudem niti živalim, zato ga lahko s pridom uporabljate v stanovanju uradu, ipd., skratka povsod, kjer se pojavi mrčes. Uporaba je izredno preprosta, PIPS razpršite po prostoru, ki ga zapustite in dobro zaprete. Po nekaj minutah nadležne-žev ne bo več. Ker se v kotih, predvsem na stropu, najraje zadržuje, vsaj za sekundo usmerite razpršilec tudi tja. Pri razprševanju morate paziti, da se preveč ne približate sobnemu cvetju, ker mu PIPS škoduje. PIPS je uporaben predvsem takrat, kadar hočete mrčes, hitro uničiti ali če se pojavi nenadoma. S 'Pipsom lahko v trenutku uničite roj mušic, ki se pripodi v vašo bližino. Samo pritisk na gumb, in muhe še popadajo na tla. Razlika med Tusom in Pipsom je torej v tem, da traja Tusovo delovanje neprekinjeno več tednov. Če vas nadlegujejo insekti dan za dnem, boste uporabili TUS, PIPS pa takrat, kadar se mrčers pojavi nenadoma. PIPS je izredno praktičen tudi za taborjenje in za počitniške dni. V šotoru se mnogokrat zadržujejo insekti, predvsem komarji in muhe. Pred njimi se zavarujete s Pipsom. Po notranji in zunanji strani šotorskega krila razpršite PIPS in poletne noči vam ne bodo predolge. Uporaben pa je tudi v hotelskih sobah in v sobah počitniških domov. »BIBAN« bo pomagal naši koži Pri opravilih na prostem se ne morete ubraniti nadležnega mrčesa. BIBAN je repelent (sredstvo, ki ga razpršite po koži in jo s tem zavarujete pred vplivi insektov). BIBAN vas bo varoval več ur. Na obraz ga nanašate z roko. Primeren je tudi za otroke, BIBAN priporočamo predvsem čebelarjem, ribičem ali tistim, ki delajo na polju, ob vodi, skratka povsod, kjer vas mrčes nadleguje. KROJAŠTVO MATIJA KREN NOVO MESTO, Dilančeva 5 čestitamo pa 4. julij in se priporočamo! NOV MODEL mlatilnice s čistilnikom Izdeluje po želji ANTON BOŽJA ŠMARJE SAP 10 pri Ljubljani •••••••••••••••••e VRATA OKNA POLKNA mamarnrnm NA ribnica KREDIT Združeno podjetje ISKRA KRANJ 1 organizacija: TOVARNA USMERNIŠKIH NAPRAV NOVO MESTO razpisuje "* po '‘sklepu samoupravnih organov JAVNO LICITACIJO za prodajo rabljenega avtomobila IMV Kurir, letnik 1962 Avtomobil je vozen. Izklicna cena: 3.000,00 din Licitacija bo 15. julija 1969 ob 10. uri. Vse informacije daje splošni oddelek tovarne. Interesenti morajo pred licitacijo položiti varščino v višini 10 odstotkov izklicne cene. ) , §®UB/ H BREŽICE i STE V ZADREGI 1 | ZA »AltlLO? 1 _ | šopek nageljčkov je primerno darilo za vsako priložnost. — Naša dnevna proizvodnja je več «2 tisoč cvetov v 6 barvah. — Zahtevajte v vaši ^ S najbližji cvetličarni M« H nagel jeke iz vrtnarije Catez ^ Na podlagi 89. člena zakona o osnovni šoli razpisuje KOMISIJA ZA VOLITVE IN IMENOVANJA ObS ČRNOMELJ delovno mesto RAVNATELJA OSNOVNE ŠOLE ADLEŠIČI POGOJI: učitelj z najmanj 5-letno vzgojno-izobraževalno prakso. Prošnje z dokazili o izpolnjevanju pogojev je treba poslati v 15 dneh po objavi občinski skupščina Črnomelj. »In na njenih razvalinah bo po tvojem mnenju vzklila skrivnostno lepa roža — duievna svoboda?« ' ... »Nu, vidi se ti, da si pesnik,« se je posmehnil baron. »Da, toda danes je ta roža še redka rastlinica.« »Redka in nevarna.« »Ne da tudi nevarna. Saj časi škofa Tomaža Hrena’še niso tako daleč. Mučilnice in grmade šey niso izginile.« »Pa si rekel, da duh zmaguje.« Valvasor se je živahno okrenil: »Mar ne? Mar poznaš v naši zgodovini stoletje, v katerem bi duh vstajal z večjo silo, nego se prebuja v našem stoletju? Glej Angleže: Lockov filozofski pogum sega do prestola. Miltonovi duhoviti verzi pojejo o politični in verski svobodi, Newton prodira v prirodne skrivnosti. Glej Francoze: Descartes povzdiguje misleči duh kot izvor vsake vede, Racine in Moličre neustrašno zavijata ostre pšice svobodnega duha v čudovito lepe komedije, Lafontai-nov bič žvižga iz njegovih basni. In veliki holandski mislec Spinozza —« i »Po tvojih mislih se nam torej odpira nova doba duševne svobode?« , »Je že odprta, dragi Pavel, je ze odprta. Verski reformatorji so obrnili ključ, mi, znanstveniki, ki iščemo resnico v naravi, vam bomo svetili in vi, pesniki, nam zavojujete s svojimi deli prelepo kraljestvo svobodnega duha. Takrat tudi mene zopet pogleda sreča.« . , . Marija je za trenutek prenehala in se ozrla na barona. Vitezovič pa je zverižil tanke ustne. »S svojimi deli! Kaj ti pomagajo umetniška dela, če nimaš publike! Saj pravim, da si idealist.« »Moj idealizem je še vedno boljši nego tvoj cinizem.« »Imaš prav,« je Vitezovič pritrdil suho in resno. Marija je zašila nit in vstala. »Hvala, Mihec! Upam, da zdaj ne izgubim Židane krasote,« se je norčeval Valvasor iz svoje nekoliko staromodne uniforme. Pokril se je z bleščečo čelado, iz katere so na vrhu valovila dolga modra in rumena nojeva peresa. Na roke si je nataknil rokavice z velikimi manšetami ter si popravil široko modro svileno šerpo. Zadrgnil si je okrog močnega, z zlatom okovanega palaša stotniški portepe, prijel za palaš, da mu ni ropotal po tleh, in dostojanstveno stopil do vrat, da so zazvenele srebrne ostroge in so se mu široki krajevci jahaških škornjev opletali okrog meč. »Nu, Pavel!« Vitezovič je dvignil svoje dolgo telo. Z zasmeh-ljivo natančnostjo je zapel oguljeno črno žametasto suknjo, oblekel svoj zeleni, prav tako oguljeni kožuh in s prišpičenimi prsti je nežno prijel star, po-kvečen širokokrajnik in si ga potisnil na glavo. Graj žar ga je iz sosedne sobe opazoval, kako je v ciničnem samozatajevanju, z domišljavim izrazom \ »unminnjj INDUSTRIJA ZA PREDELAVO PAPIRJA, KARTONA IN LEPENKE PAPIRKONFEKCIJA - Krško Vsera občanom in še posebno borcem čestitamo za 4. julij! Priporočamo naše izdelke: papirno konfekcijo, kartonažne izdelke k trde in valovite lepenke ter tiskarske in knjigoveške usluge. KOLEKTIV PAPIRKONFEKCIJE TOVARNA ČOKOLADE IMPERIAL KRŠKO priporoča svoje kvalitetne izdelke in čestita za občinski praznik! AGROKOMBINAT KRŠKO Vsem občanom in še posebno našim kooperantom čestitamo za občinski praznik in dan borca! GOSTINSKO PODJETJE Hotel SREMIČ KRŠKO vabi v svoje gostinske obrate v Krškem in Kostanjevici in želi veselo praznovanje občanskega praznika in dneva borca! KOVINARSKA - Krško tovarna industrijske opreme in konstrukcij Priporočamo naše usluge in čestitamo s« oba praznika! OBČINSKA SKUPŠČINA KRŠKO Občinska konferenca SZDL Občinski komite ZKS Občinski odbor ZZB NOV Občinski komite ZMS Občinski sindikalni svet Vsem občanom čestitamo za občinski praznik, borcem pa posebno za dan borca! Specializirano podjetje za industrijsko opremo SOP - Krško priporoča svoje steklarske, kleparske, vodno-inštalaterske in pleskarske usluge. Za občinski praznik in dan horca pošiljamo pozdrave! KOLEKTIV TERMOELEKTRARNE BRESTANICA čestita za občinski praznik in dan borca! TRANSPORT - Kliko Priporočamo naše kvalitetne usluge in čestitamo za 4. julij! GOZDNO GOSPODARSTVO . BREŽICE Priporoča naše goadne asortiment« Za dan borca iskrenu čestitamo! RUDNIK RJAVEGA PREMOGA SENOVO Potrošniki, pohitite z nakupom našega premoga! Lrtni popust samo do avgusta! /a dan rudarjev, občinski praznik in dan borci* iskreno čestitamo! TRGOVSKO PODJETJE LJUDSKA POTROŠNJA BREŽICE Obiščite naše dobro založene trgovine. /a dan borca čestitamo! KAMNOSEK IVAN METELKO Cesta krških žrtev 65 KRŠKO Priporočam se xa vsa kamnoseška dela. Za občinski praznik in dan borca iskreno čestitam! Zasebni obrtniki čestitajo in priporočajo AVTOMEHANIČNA DELAVNICA TOMOS — TKI I NIKA — SERVIS ANTON BAŠKOVEC K H S K O ANTON KERIN cvetlliarna KRŠKO, Dalmatinova 18 Dnevno nudimo sveže cvetje, lončnice lil sprejemamo naročila za urejevanje lepotičnih nasadov. FOTO BAŠKOVIČ R R E 2 I C E URŠULA URBANČ »Gostilna pri ftestici« Cesta krških žrtev 85 KRŠKO VINKO PLANKAR TV — RADIO servis KRŠKO JOŽE MULEJ KAMNOSEŠTVO Cesta krških žrtev 10 — KRŠKO AVTOMEHANIK PAVLE JERAS CeKta krških žrtev 189 — KRŠKO MILENA VOGLAR BIFE Leskovec pri Krškem ANGELCA BURŠIČ GOSTILNA Cesta 4. julija 91 — KRŠKO ELEKTROMEHANIK ADOLF TERPINC Pot na Polšco |1 Popravljam pralne stroje, elektromotorje in avtoelektrično opremo. Telefon: 71247 ijskocraoi.Toojetjf 8NOMEU TEKSTILNA TOVARNA BORCEM IN OBČANOM ČESTITAMO BELOKRANJSKO GRADBENO PODJETJE - Črnomelj Gradimo vse vrste objektov po konkurenčnih cenah. Za dan borca iskreno čestitamo! ZDRAVILIŠČE Za praznik obiščite naše gostinske obrat« in kopalne bazene! Vsem borcem čestitamo za praznik! VSEM ZA DAN BORCA! LESNA INDUSTRIJA KOČEVJE I šolsko pohištvo — žagan les — embalaža — leseni izdelki za gospodinjstvo Za dan borca čestitamo! UGODNA PRILOŽNOST ZA NAKUP PREMOGA RUDNIK RJAVEGA PREMOGA KOČEVJE * * nudi potrošnikom kvaliteten rjavi premog po znižani ceni. Ugodnost samo še do konca avgusta! Vse informacije dobite pri prodajni službi ali po ' telefonu 86-110. ‘V ,V" Za dan rudarjev, 3. julij, in za dan borca pošiljamo pozdrave! KOMET - Metlika Borcem čestitamo za praznik 4.julij! TRGOVSKO PODJETJE TRG0PR0MET KOČEVJE NEDRČKI IN STEZNIKI RENOMIRANE TOVARNE Vabi potrošnike v svoje dobro založene trgovine in hkrati čestita za 4. julij, dan borca! HIŠNI SVETI, USTANOVE IN PODJETJA! I)o 1. septembra nudimo premog za široko potroš \ > po znatno nižjih cenah. Tona od dhi do 104,011 din. Premog dostavljamo kupcem na dom brezplačno do 20 km oddaljenosti, oddaljenejšim potrošnikom-pa po znižanih prevoznih cenah. Priporočamo vam, da sl premog za zimo ir sedaj zagotovite! Vsem rudarjem čestitamo za njihov praznik — 3. julij, prav tako tudi borcem za 4. julij! VODNA SKUPNOST za vodno preskrbo Kočevja in Ribnice KOČEVJE čestita borcem za praznik} OBČINSKA SKUPŠČINA NOVO MESTO OBČINSKI ODBOK SZDL — OBČINSKI KOMITE ZKS — OBČINSKI ODBOR ZZB — OBČINSKI KOMITE ZMS —' OBČINSKI SINDIKALNI SVET Za dan borca, 4. julij, pozdravljamo vse bivše borce in aktiviste ter jim želimo veselo praznovanje! OBRTNO PODJETJE FJLa NOVO MESTO R AGOVSK A 7 a Priporočamo električne spajkalnike in razno električno konfekcijo po FASTON sistemu. Za dan borca čestitamo! DANA Tovarna rastlinskih specialitet MIRNA DANA priporoča svoje kvilitetne žgane pijače in sadne sokove. Vsem borcem želimo veselo praznovanje! OBNOVA LJUBLJANA TITOVA CESTA 39 . VABI K SODELOVANJU na prosta razpisana delovna mesta: - žerjavovodje s pooblastilom - visoko kvalificirane in kvalificirane zidarje - visoko kvalificirane in kvalificirane tesarje - kvalificirane železokrivce Zaposlitev je možna takoj, in to za delovna mesta v Ljubljani, Domžalah, Celju in Trbovljah, ter kasnejša možnost zaposlitve v inozemstvu. Samska stanovanja in hrana zagotovljena v podjetju. Osebni prejemki določeni s pravilnikom podjetja. Vse ostale informacije daje kadrovska služba GP OBNOVA, Ljubljana, Titova cesta 39. ŽIČNICA LJUBLJANA OBRAT RIBNICA razpisuje več učnih mest ZA IZUCITEV POKLICA: STROJNI KLJUČAVNIČAR KONSTRUKCIJSKI KLJUČAVNIČAR KLEPAR STRUGAR Nudimo lepo vajensko nagrado in po končani šoli gotovo zaposlitev. Sprejmemo tudi več KV IN VK KLJUČAVNIČARJEV IN KLEPARJEV Na razgovor vabimo tudi mlajše fante in može, ki si žele pridobiti poklic ključavničarja, eleltrovarilca in pod., kljub temu da nimajo dovršene osemletke. Nudimo ugodne delovne pogoje. »♦»»»»»♦♦»♦»♦»»»♦»»»♦♦»»»♦♦»»♦»»»»»»♦»»»»»»»»»»»»»♦»»♦M I jfarfelfa DELAVSKI SVET RUDNIKA RJAVEGA PREMOGA KANIŽARICA ob j avlj a prosta delovna mesta za: strojne ključavničarje, kvalificirane delavce električarje, kvalificirane delavce rudarje —■ kopače Poseben pogoj za sprejem na delovna mesta je poskusno delo. i Na vsa delovna mesta sprejemamo za nedoločen čas. Samska stanovanja zagotovljena. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema tajništvo. KVINTET GOSTILNA OPARA. TREBNJE priredi VELIKO VRTNO VESELICO v nedeljo, 6. julija, ob 16. uri. Igral bo kvintet BERGER. Med plesom zabavni program. — Izvrstne domače specialitete. mmOtA Oglašujte v Dol. listu! SPREJEMAMO FANTE V UK za spodaj navedene poklice: STROJNI MIZAR SUŠILNIČAR KROJILEC LESA MODELNI MIZAR POVRŠINSKI OBDELOVALEC LESA POGOJI SO: starost do 18 let ter končana osemletka. Teoretični pouk bodo obiskovali vsako leto na stroške podjetja v Škofji Loki. OPREMALES - Novo mesto KMETIJSKA ZADRUGA BIZELJSKO objavi j a JAVNO LICITACIJO za prodajo osnovnih sredstev NA PODROČNI UPRAVI V PIŠECAH bo 10.7.1969 licitacdja od 8. do 9! ure za družbeni sektor, od 9. ure dalje pa za zasebnike.za: 1. ZEMLJIŠČA v k. o.Pišece: pare. št. 250/2 — travnik v izmeri 0.31.20 ha pare. št. 250/3 — travnik v izmeri 0.38.20 ha pare. št. 48/4 — travnik v izmeri 0,00.36 ha k. o. Dednja vas: pare. št. 9/2 — travnik v izmeri 0.23.95 ha pare. št. 11/3 — travnik v izmeri 0.73.87 ha pare. št. 12/2 — travnik v izmeri 0.09.60 ha pare. št. 14/ — travnik v izmeri 0.34.53 ha pare. št. 15 — travnik v izmeri 0.40.10 ha pare. št. 194 — travnik v izmeri 0.67.21 ha k. o. Blatno: pare. št. 1367 — travnik v izmeri 0.22.70 ha k. o. Podgorje: pare. št. 102/1 — travnik v izmeri 0.80.00 ha pare. št. 21 — stavb v izmeri 0.04.30 ha pare. št. 101/1 — nerodov. v izmeri 0.04.82 ha pare. št. 102/1 — del. gozd v izmen 0.03.07 ha pare. št. 515/2 — vinograd v izmeri 0.32.36 ha k. o. Pavlova vas: pare. št. 460/1 in 461/4 — njiva v izmeri 0.25.00 ha Z. TRAKTOR GOSENIČAR El AT 35 C Na upravi KZ na Bizeljskem bo licitacija 10. julija 1969 od 8. do 9. ure za družbeni sektor, in do 9. ure dalje za zasebnike za: 1. ZEMLJIŠČA v k. o. Sušica: pare.' št. 711 in 712 (del) — travnik pare. št. 706/3 (del) — travnik pare. št. 1102 — njiva v izmeri 0.21.60 ha k. o. Stara vas: pare. št. 1401/5 — travnik v izmeri 0.54.00 ha k. o. Vitna vas: pare. št. 593 — travnik v izmeri 0.69.20 ha pare. št. 1139/1 — travnik v izmeri 0.59.74 ha pare. št. 1140 — travnik v izmeri 0.28.56 ha 2. EN VEČBRAZDNI PLUG 1 HLADILNIK — ‘OO-litrski, 4 DVOKOLESA Interesenti si lahko ogledajo navedena osnovna sredstva vsak dan od 8. do 12. ure dp dneva licitacije na kraju samem. / ' • " I! 32. - Zdaj pa pustimo Paradižnico na izpitu in poglejmo, kaj se dogaja z njenim soprogom v planinah! - Paradižnik je stekel za avtom, brž ko je premagal prvo osuplost. Toda čim dlje je tekel, tem večja osuplost se je vračala vanj! Avta ni bilo ne v naslednji ne v vseh naslednjih serpentinah. Pa tudi v steni ni visel, niti na obcestnem kamnu ne. Bilo je mogoče samo eno: da se je soproga hladnokrvno odpeljala z avtom ... Sum je bil kmalu potrjen! - Ko je Paradižnik sedel ob rečici v dolini in hladil ožuljene podplate v modri vodi, je nenadoma pripeljala naproti limuzina z damo za volanom. In ta dama - bila je seveda njegova Klara - je imela v torbici še toplo vozniško dovoljenje B kategorije! - Zenske so boljši šoferji, to je dokazano. Klara se poslej ni več ločila od volana in - hvala kozo* rogu! - Paradižnik je od tu dalje počival na smrtnem sedežu in z veliko žlico užival v prelestni pokrajini. l RADIO LJUBLJANA ■ PETEK, 4. JULIJA: 3.05 Radijska igra za otroke — Aleksander Marodič: »Nenavaden pes«; 10.05 Vesele pesmi naših najmlajših; 10.40 Pesmi borbe in dela; 11.20 V poletnem soncu; 12.10 Opoldanski koncert lahka glasbe; 13.15 Marjan Grampovčan: Borec revolucije včeraj, danes in jutri; 14.05 Z obronkov Tater do naših sončnih poljan; 15.05 •»Molče trobental -bo«; 17.05 Mali koncert opernih arij. 17.30 Radijska igra — Mladen Oljača: »Kozara«; 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Zabavna glasba; 20.00 O letošnjem festivalu zabavnih melodij — »Slovenska popevka 1969«; 21.15 Oddaja o morju n pomorščakih; 22 15 Za ples in razvedrilo. ■ SOBOTA, 5. JULIJA: 8.08 Glasbena matineja; 9.05 Počitniško popotovanje od strani do strani; 9.20 »Cez travnike zelene« z domačo glasbo; 9.50 »Naš avto-stop«; 10.15 Pri vas doma; 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste; 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Minca Sijar: Vrt po toči in n?urju; 12.40 Z domačimi ansambli in pevci: 13.30 Priporočajo vam. . 14.05 Glas. bena pravljica — B. Lesjak: Mali mišek Mokedaj; 15.20 Glasbeni intermeazo; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Gremo v kino; 18.15 »Top- pops 11«; 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Boruta Lesjaka; 20.00 Sobotni večer z napovedovalko Ivi Korošec; 20.30 Zabavna radijska igra — Claude Aveline: »Redni potnik na liniji U — I«; 22.15 Oddaja za naše izseljence ■ NEDELJA, 6. JULIJA: 4.30- 8.00 Dobro jutro! 8.05 Radijska igra za otroke — Franjo Kumer: »Grenka čokolada«; 9.05 Srečanje v studiu 14; 10.05 še pomnite, tovariši . . . Milan Zevart: Iz španskih okopov med slovenske prvoborce; 10.30 Pesmi borbe in dela: 10.50 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — vmes ob .1.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste; 13.15 Zabavna glasba; 13.30 Z novimi ansambli domačih viž. 14.05 »Glasba ne pozna meja«; 15.30 Humoreska tega tedna — Ch. Morton: Nikoli mi nič ne poveš; 16.05 »Po domače« — s pevci in ansambli domačih melodij; 17.05—19.15 Nedeljsko športno popoldne; 19.15 Jugotonove glasbene razglednice; 20.00 Lahko noč, otroci! 20.10 »V nedeljo zvečer«. 22.15 Zaplešimo ob glasbi velikih orkestrov. ■ PONEDELJEK, JULIJA: 8.08 Glasbena m&tineja; 9.05 Za mlade radovedneže; 10.15 Pri vas doma; 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste; 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Ivan Kreft:. Vrednotenje žitnega zrnja z industrijskimi metodami; 12.40 Majhen koncert pihalnih orkestrov; Ji 13.30 Priporočajo vam . . . 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.20 Glasbeni inter-meaao; 16.00 Vsak dan za vas; 18.15 »Signali« — propagandna oddaja; 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute s kvintetom bratov Avsenik; 20.00 Simfonični koncert orkestra Slovenske filharmonije; 21.20 Pisana paleta lepih melodij; 22.15 Za ljubitelje jazza.’ ■ TOREK, 8. JULIJA: 8.08 Operna matineja; 9.05 Počitniško popotovanje od strani do strani; 9.20 »Morda vam bo všeč«; 10.15 Pri vas doma; Ponočila — Turistični napotki za tuje goste; 12.30 Kmetijski nasveti — Dr. Jože Maček: Rja pelagonij, nova nevarna bolezen pri nas; 12.40 Slovenske narodne pesmi; 13.30 Priporočajo vam ... 14.05 Iz albuma skladb za mladino — Uspavanka za punčko; 15 20 Glasbeni inter-mezzo; 16.00 Vsak dan za vas; 18.15 V torek na svidenje; 19.00 ROMAGAJ Sl SAM /in UNIOR ■Tl BO POMAGAL Lahko noč, otroci! 19.15 Minute t ansamblom Maksa Kumra; 20.00 Radijska igra — Janez C uk — ine Kavčič: »In artieulo mortis«. 21.00 Parada popevk; 22.15 Jugoslovanska glasba. ■ SREDA, 9. JI LIJA: 8.08 Glasbena matineja; 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb; 10.15 Pri vas doma; 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste; 12.30 Kmetijski nasveti — dr. Jože Maček: Zatiranje plevela v vrtu; 12.40 Od vasi do vasi; 13.30 Priporočajo vam . . 14.35 Naži po slušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.20 Glasbeni intermezao; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Mladina sebi in vam: 18.45 Kulturni kažipot; 19.00 Lahko noč, ortoci! 19.15 Glasbene razglednice; 20.00 Koncert opernih melodij; 21.00 Mozaik zabavnih melodij; 22.15 S festivalov jazza. ■ ČETRTEK, 10. JULIJA: 8.08 Glasbena matineja; 9.05 Počitniško Dotovanje od strani do strani; 10.15 Pri vas, doma; 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste; 12.30 Kmetijski nasveti — vet. Ivan Mrzel: Obvarujmo vzrejaiiSča perutnine pred kokošnjo kugo; 12.40 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov; 13.30 Priooročajo vam . . 14.05 Mladi- na poie: 15.20 Glasbeni intennez-zo; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Četrtkov simfonični koncert; 19.00 Lahko noč. otroci! 19.15 Minute s triom Vitala Ahačiča; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov: 21.00 Od Ibsena do Ionesca; 21.40 Glasbeni nokturno: 23.05 Literarni nokturno — R Dreelev: Ppsml. TELEVIZIJSKI SPORED luLva m NEDELJA, 6. JULIJA 9.00 Kmetijska oddaja v madžarščini (Beograd) 9.25 Poročila (Zagreb) 9.30 Narodna glasba (Zagreb) 10.00 Kmetijska oddaja (Beograd) 10.45 Propagandna oddaja (Ljubljana) 10.50 Otroška matineja: Nenavadne dogodivščine Marka Pie. gusa, Primožev dnevnik: Danes sem slikar (Ljubljana' 11.50 TV kažipot (Ljubljana) 15.45 Šahovski komentar Dražena Maro vica (Zagreb) 16.15 Atletski troboj: Jugoslavija r Belgija : Grčija — prenos iz Zenice (Sarajevo) 18.05 Pirat — japonski film — (Ljubljana) 19.45 Cikcak/ (Ljubljana) 20.00 TV dnevnik (Beograd) 20.30 3—2—1 (Ljubljana) "20.35 Fantje in dekleta — humoreska (Beograd) 21.20 Videofon (Zagreb) 21.35 Športni pregled (JRT) 22.05 Propagandna oddaja Progres (Beograd) 22.08 TV dnevnik (Beograd) 22.28 Rokomet Jugoslavija : SZ — posnetek (Zagreb) 23.30 Gimnaastrada iz Basla — posnetek (Zagreb) PONEDELJEK, 7 JULIJA 18.35 Slonček Bimbo — pravljica (Ljubljana) 18.50 Človek, ne Jezi se — zabaT-na oddaja (Zagreb) 19.20 Radiofrekvenčne motnje — oddaja iz cikla Znanost in mi (Ljubljana) 19.45 Cikcak (Ljubljana) 20.00 TV dnevnik (Ljubljana) 20.30 3—2—1' (Ljubljana) 20.35 Isaković: To — drama rv Sarajevo (Ljubljana) 21 35 Vincent d'Indy: Koncert za oboo in orkester (Ljubljana) 21.50 Porpčila (Ljubljana) TOREK, 8. JULIJA 18.30 Risanka (Ljubljana) 18.40 Po Sloveniji (Ljubljana) 19.00 Od Ljubljane do Otočca — (Ljubljana) 19.50 Cikoak (Ljubljana) 20.00 TV dnevnik (Ljubljana) 20.30 3—2—1 (Ljubljana) 20.35 Romanov in Julija — ameriški celovečerni film (Ljubljana) 22.20 Ljubljanski jazz testival 69 (Ljubljana) Poročila (Ljubljana) SREDA, 9. JULIJA 17.45 Rastimo — oddaja za otroke (Beograd) 18.30 Velika pustolovščina — serijski film (Ljubljana) 19.00 Pisani trak (Ljubljana) 19.15 Zvezdni trenutki — popularna glasba (Sarajevo) 19.45 Cikcak (Ljubljana) 20.00 TV dnevnik (Ljubljana) 20.30-3—2—1 (Ljubljana) 20.35 Brazziliana — I. del prenosa iz Hale Tivoli (Ljubljana) 21.35 Ekran na ekranu (Zagreb) Poročila (Ljubljana) ČETRTEK, 10. JULIJA 16.30 Cilj kolesarske dirke po Jugoslaviji — prenos (JRT — do 17.15) (Ljubljana) 17.15 Test z glasbo. {Ljubljana! 17.45 Veselje v glasbi (Ljubljana) 18.15 Moški zbor Jeklar iz Jesenic — oddaja iz cikla Naši 'zbori (JRT) (Ljubljana) 18.45 30 minut z Vilmo Goich m Edoardom Vianelloro (Ljubljana) 19.15 Polet na luno — animiran film (Ljubljana) 19.45 Cikcak (Ljubljana) 20.00 TV dnevnik (Ljubljana) 20.30 3—2—1 (Ljubljana) 20.35 Otvoritev dubrovniških poletnih prireditev — prenos — (Zagreb) 21.35 A. Marodič: Počitnice — zadnja oddaja Iz cikla Mali oglasi (Ljubljana) 22.35 Orion — serijski film (Ljubljana) 23.35 Poročila (Ljubljana) PETEK, U. JULIJA 18.35 Jane Eyre — serijski dim . (Ljubljana) Mercator 19.00 Po Sloveniji (Ljubljana) 19.20 Naš globus (.Ljubljana) 19.50 Cikcak (Ljubljana) 20.00 TV dnevnik (Ljubljana) 20.30 3—2—1 (Ljubljana) ✓ 20.35 Ni dreve* na ulici — angleški celovečerni film < Ljubljana) 22.05 Poletni quiz — oddaja rv Zagreb (Ljubljana) Z Poročila (Ljubljana) SOBOTA, 12. JULIJA 17.25 Disneyev svet - serijski film (Ljubljana) 18.15 Festival otroka — prenos lz Šibenika (Zagreb) 19.15 Znanost in morje — I. del (Ljubljana,) 19.45 Cikcak (Ljubljana) 20.00 TV dnevnik (Ljubljana) , 20.30 3—2—1 (Ljubljana) 20.35 Soseda — zabavno glasbena oddaja (JRT) (Ljubljana) 21.35 Rezervirano aa smeh 'Ljubljana) 22.00 Inšpektor Maigret - serijski film (Ljubljana) 22.50 TV kažipot (Ljubljana) Drugi spored: . 16.55 Poročila (Zagreb) 17.00 Kronika (Zagreb) 18.15 Mladinska igra (Zagreb) 19.15 Na prvem mestu (Zagreb) 19.45 Propagandna oddaja — (Zagreb) 20.00 TV dnevnik (Zagreb) 20.30 Spored italijanske TV ČISTI TON IN JASNA SLIKA - samo z antenami ELRADA! ra* Zlatorog, preseneča Pred vojno so največje presenečenje povzročila kvalitetna Zlatorogova pralna mila z nagrado v obliki zlatnika. Odtlej je minilo že dobrih 40 let, zgodbe o Zlatorogovih zlatnikih pa še krožijo med prebivalci številnih krajev naše dežele. T . * • * •4 S Zdaj zlatniki v Zlatorogovih kvalitetnih pralnih milih znova čakajo srečne dobitnike. Hkrati bomo s kolekcijami naših proizvodov nagradili tudi dobitnike predvojnih Zlatorogovih zlatnikov. • i / Naši dragi stari prijatelji, sporočite nam, kako ste v predvojnih letih našli zlatnike, kako ste se ob tem veselili, kakšna usoda je doletela vaše zlate nagrade. Tttatoroa i NAGRAJUJE ZVESTOBO mihlhi nkiMliutamim mi* i*™ m MMvrtfiHidd'MVM ti 't'l'fffli 211 V TEM TEDNU VAS ZANIMA eaia Petek, 4. julija — Dan borcu Sobota, %5. julija — Ciril Nedelja, 6. julija — Dušica Ponedeljek, 7. julija — Vilko Torek, 8. julija — Špela Sreda, 9. julija — Tomaž Četrtek. 10. julija — Amalija BREZICE: 6 in 7. VII. italijansko-nemški film »Imenujem se Pekos« 8. in 9. VII. nemški film »Po sokolovi sledi«. ČRNOMELJ: od 4. do 6. VII. ameriški barv. film »Seks in samostojno dekle«. 8. in 9. VII. jugoslovanski film »Na papirnatih avionih« KOČEVJE — »Jadran«: 5. in 6. VII. francoski barvni film »Jadranje z malim kopalcem«. 7. VII. ameriški barvni film »Zadnji Saferi«. 8. VII. italijanski barvni film »Stari gangster«. 9. VII. ameriški film — »Tarzan in njegov sin«. 10. VII ameriški barvni film »Pusti mojo ženo«. KOSTANJEVICA: 5. VII ameriški -barvni film — »Divja reka«. 6. VII. ameriški barvni film »Sierra Chariba«. 9. VII. francoski film »100.000 dolarjev na soncu«. METLIKA: od 4. do 6. VII. ameriški barv. film »Senj«. 9. in 10. VII. indijski film »Prijateljstvo«. MIRNA: 5. in 6. VII. ameriški film — »Zanka za starše«. NOVO MESTO: od 4. do 6. VII. ameriški barv film »Tobruk«. 7. in 8. VII. mehiški barvni film »Zlati petelin«. 9. in M). VII. ameriški barvni film »Past aa starše«. RIBNICA: 5. in 6. VII. ameriški barvni film »Pirati iz Moonfleeta«. SEVNICA: 5. in 6. VII. ameriški film »Samo naprej, kavboj!«. SODRAŽICA: 5. in 6. VII. ameriški barvni film »Banditi Arizone«. TREBNJE: 5. in 6. VII. ameriški kriminalni film »Morilci iz San Frančiška« . JULIJSKO VREME V PREGOVORIH Ge je na drugi dan julija lepo, tako do konca meseca bo. — Ce Cirila in Metoda dež pere, orelje in kostanj z drevja obere. — će na Marjeto dež lije, seno na travniku gnije. — Ce na Jakoba dežuje, ostro zimo oznanjuje. — Jakobova ajda in Ožbaltova repa je le redkokdaj lepa. LUNINE MENE: 6. 7. € ob 14.17 14. 7. C$> ob 15.11 22. 7. $ ob 13.10 SLUŽBO DOBI VAJENCA, pridnega in poštenega, sprejmem v uk pečarsko-kera-mične stroke. Pavel Udovč, Novo mesto, Paderšičeva ul., n. h. SPREJMEMO dva vajenca za mizarsko obrt z osemletko. Hrana in stanovanje preskrbljeno. Ig-\nac Gerden, Ivančna Gorica 37.* VZAMEM dve dekleti ali fanta za delo na kmetiji. Tine Jugovič, Trata 18, gkolja Loka. IŠČEM gospodinjsko pomočnico; lahko Je začetnica. Pišite na naslov: inž. Kravos, Ljubljana, Staničeva 31. SPREJMEM dekle do 15 leta za delno pomoč v gospodinjstvu med počitnicami ali v stalno za-poslitev. Marija Kogovšek. Ljubljana, Vodnikova c. 295. TAKO.! eprejmem gospodinjsko pomočnico k 3-članski odrasli družini. Emina Osmani. Prešernov trg 15, Novo mesto. GOSPODINJSKO pomočnico z znanjem kuhe in veseljem do vrta iščemo k trem odraslim. Naslov: Pavlič. Ljubljana, Strmi pot 8. STANOVANJA ODDAM opremljeno sobo dekletu. Bršlin 39, Novo mesto. ODDAM opremljeno sobo samcu v Novem mestu. Naslov v upra- vi lista (1297/69). ISCEM po možnosti enosobno stanovanje v Novem mestu, Trebnjem ali okolioi. Naslov v upravi lista (1305/09). Plačam dobro. IŠČEM neopremljeno sobo v Novem mestu ali okolici. Naslov v upravi lista (1279/69). ZAKONCA z otrokom nujno potrebujeta neopremljeno sobo in ; kuhinjo v Novem mastu ali bližnji okolici. Najemnino pla-1 6ata lahko tudi za eno leto 1 vnaprej. Jože Vrščaj, Črnomelj. Pođ smreko 4. OPREMLJENO sobo Ščep v Novem mestu ali bližnji okolici. Naslov v upravi lista (1286/69). IŠČEM sobo in i kuhinjo v Novem mestu ali bližnji okolici. Naslov v upravi lista (1289/69). POSEST MOTORNA VOZILA POCENI prodam Tomosov motor »Galeb«, znamke Puch, v voznem stanju. Marko Mesojedec, čeSča vas 6, Novo mesto. PRODAM škodo, odlično ohranjeno, 27.000 km. Pismene ponudbe na upravo Usta pod »Ni potrebna gotovtna«. RAZNO PRODAM UGODNO prodam vprežno kosil-nico Fahr št. 3 (novo) in motorno škropilnico (rabljeno). Nace Zagorc. Leskovec pri Kr-škem. PRODAM dvodolno omaro s predali ca perilo. Kresal, Stari trg 12, Trebnje na Dolenjskem. CARADI SELITVE prodam električni štedilnik. Rom, Jerebova M, Novo mesto. Prepovedujem vožnjo in hojo po mojih njivah in vrtovih v Malinah. Kdor prepovedi ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal. Jože Golobič. Kozjak 24, Zagreb. Preklicujem obdolžitve, ki sem jih izrekel o Francu Jamroviču in njegovi zvezi z mojo ženo Faniko, ker niso resnične. Albin Oštir, Brežice. Podpisana Kristl Krajnc in Anka iz Presladola pri Brestanici opozarjava vse tiste, ki širijo laži o najinih »partizanskih pokojninah«, da bova v bodoče vsakogar, kd bi še razširjal te laži, primorana izročiti sodišču. Ob težki izgubi našega moža, očeta, brata, starega očeta LEOPOLDA KLEMENČIČA upokojcnca iz Boštanja se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so ga spremili na zadnji poti, mu darovali vence, ter vsem, ka so nam izrazili sožalje. Posebna zahvala gasilski četi iz Boštanja, rudarski godbi s Senovega in vsem ostalim, ki so nam pomagali Žalujoči: žena Antonija, hči Štefka z možem Kolomanom, sin Lojze z ženo Tatjano, sestri Micka iu Rezka ter drugo sorodstvo Boštanj, Ljubljana. Kranj, Krško ZELO POCENI prodam italijanski kombinirani voziček. Marija Simič, Valantičeva 6, Novo mesto. PRODAM dobro ohranjeno kolo pony. Florjane, Majde Šilc 18. Novo mesto. UGODNO prodam spalnico. Turk. Novo mesto* Kandijska 13. ZARADI SELITVE prodam električni štedilnik Tobi, peč na olje, šivalni stroj Sšepel, divan in razne kose pohištva. Anica Mitrič. Jerebova 8, Novo me-, sto. PRODAM japonski magnetofon Cronkorder in radio RIZ. Skup- ■ na cena 80.000 Sdin. Gaberje 40, Brusnice. NOVE HKASTOVE sode (50, 100. 150, 200, 300 in 550 -litrske), parafinirane — prodam. Sprejemam naročila za sode in kadi razne velikosti. Franc Pirc. sodarstvo, Ljubljana, Celovška 248/a. BETONSKI mešalec (pogon elek- tromotor), 250-litrski, prodam. Vukčevič. Globočice — Kostanjevica. PRODAM televizijski aparat »Rudi čajavec« v neoporečnem stanju z garancijo. Ogled v TV servisu »Rog«, Novo mesto. ZARADI BOLEZfa prodam koše-nico v Gorjancih in dva zapravljivčka. Naslov v upravi lista (1284/69). PRODAM traktor Ferguson 35 — enoosno, kiper prikolico, triton-sko,— registrirano, obračalnik Sonce 4 in cirkular, vse v dobrem stanju. Viljem Ulašič, Pa-vičice 5, Črnomelj. UGODNO prodam zidan štedilnik (desni) in otroško posteljo. Slavko Pleterski, Krško, Pavlinova 10. PRODAM hišo z gospodarskim poslopjem, lep sadni vrt in nekaj zemlje v bližini Mirne na Dolenjskem; voda v hiši. Zraven železniške in avtobusrie postaje, poleg asfaltirane ceste. Dostop možen z vsemi motornimi vozili. Primemo za obrtnike, ker Je poleg delavnica Cena po dogovoru. Naslov v upravi lista (13G\'69). KUPIM hišo, lahko stara, do 2 ha zemlje ob cesti. Plačevanje ' po obrokih 1500 Ndin ali 500 DM; zaradi obročnega plačevanja obresti: do izplačila vseljiva 1 soba Naslov v upravi lista (1304/69). PRODAM enodružinsko hišico na Dolenjskem, po želji z lepo njivo. Ugodno za upokojenca. Naslov v upravi lista (1281/69). DESETTISOČI vaših sotrpinov, ki so kakor vi bolehali na želodcu, jetrih, žolču in črevesju, so so pozdravili z učinkovitim prirodnim zdravilom: rogaškim DONAT vrelcem. Zahtevajte DONAT v svoji trgovini! V Novem mestu ga dobite pri HMBLJNI-KU, STANDARDU (MERCATOR-JU) in DOLENJKI. ZLATO darilo po najnovejši modi vam izdela zlatar v Gosposki skl I v Ljubljani (polog unlver-M). - Najlepša dbtal Naučil sem ga varčevati in ceniti denar! Že zdaj ima hranilnik pri DOLENJSKI BANKI IN HRANILNICI v Novem mestu \ Hranilnik za svojega otroka lahko dobite vsak čas pri vseh poslovnih enotah Dolenjske banke in hranilnice, ki so v KRŠKEM, METLIKI in TREBNJEM Hranilno knjižico lahko dobite tudi pri vseh poštah v občinah Novo mesto, Krško, Metlika in Trebnje! ' r Vsem občanom in varčevalcem v občini Krško čestita za občinski praznik in za dan borca DOLENJSKA BANKA IN HRANILNICA v, Novo mesto s podružnico v Krškem Martinja vas: pet poškodovanih 29. junija ob 19. uri se je na ovinku v Marinji vasi prevrnilo vojaško vozilo, ki ga je vozil Ste-vo Lukač. Razen voznika so se poškodovale še štiri osebe. Odpeljali so jih v novomeško bolnišnico. škodo so ocenili na 6.000 din. Lešnica: povozil " srnjaka 28. junija zvečer je Ivan Žižek iz Frankfurta z osebnim avtomobilom opet-rekord pri Lešnici povozil srnjaka, ki je skočil na cesto. Škodo so ocenili na 1000 din. Dvor: nesreča brez ran V Mačkovcu pri Dvoru se je 28. junija dopoldne prevrnil s »škodo« Franc Korošec iz Maribora. Zadel je skalo, od katere ga je odbilo. Nesreča se je končala brez ran, vendar pa bo popravilo avtomobila veljalo okoli 4000 din. Škocjan: mopedist v treščil v tovornjak Pred stavbo krajevnega urada v Škocjanu se je 25. junija dopoldne Janez Ogrinc iz Velikih Poljan z mopedom zaletel v tovornja, ki ga je vozil Alojz Gornik iz Škocjana. Mopedist je bil precej poškodovan in so ga odpeljali v novome&ko bolnišnico. Straža: zaslepljen voznik podrl pešca Pri žitnem silosu v Straži je Vekoslav Gabrič iz Žužemberka / zastavo 1300 24. junija zvečer zbil Miroslava Nikoliča iz Vavte vasi. Nikolič si je pri padcu poškodoval nogo, -roke in glavo, v bolnišnico pa ga je odpeljal voznik Gabrič. Kaže, da je do nesreče prišlo zato. ker neznan voznik, ki je prišel Gabriču nasproti, ni zasenčil luči. I^Og/ESTILA I EKSPRESNO OČISTI oblačila Pralnica in kemična čistilnica. Novo mesto. Germova 5. ŠČETKE ZA LOSČILCE ln za sesalce za prah obnavlja ščetar-stvo Armič, Ljubljana, Tržaška 52 Kronovo: voznik s krvavim čelom Nenavadno nesrečo je doživel Tan Bian Djoen. Indonezijec, "ki živi v Nemčiji, 25. junija pri Kronovem Skozi odprtino vetrobranskega stekla v volkswagnu, s katerim je potoval po avtomobilski cesti, (je izpod tovornjaka, lei je prišel nasproti, prilefel kamen in zadel Djoena v čelo. Ranjenega Indonezijca so odpeljali v novomeško bolnišnico. Jedinščica: moskvič s ceste Na ovinku v Jedinščici je 34. junija opoldne zaneslo moskvic, ki ga je vozila Novomeščanka Ljudmila Banovec. Vozilo se je pie-vrnilp. Razen voznice so se .inže poškodovali tudi sopotniki. Škodo so ocenili na 2500 dni. Mokronog: z mopedom v hišni vogal V vasi Slepšak pri Mokronogu se je 23. junija ponesrečil med vožnjo z izposojenim mopedom 27-letm Jože Bas iz Slovenske vasi. Zaletel se je v vogal hiše in si poškodoval glavo. Odpeljali so ga v novomeško bolnišnico. Prezrl moped pred tovornjakom 27. junija dopoldiu je Avgust Cimperšek iz Šmarja parkiral tovorni avtoirtobil iia Cesti prvih borcev v Brežicah in odšel na malico. Medtem je pred tovornim avtomobilom parkiral moped Franc Tomše iz Ljubljane. Ko se je vok-nik tovornjaka vrnil, ni opaail mopeda. Zapeljal je naprej in povozil moped, škode je za 1500 dinarjev. I i Podjetje Elektro Celje — poslovna enota Krško razpisuje 3 štipendije za učence v gospodarstvu elektrOstroke. Pogoji: 1. uspešno končana 8-let-ka, 2. zdravstvena sposobnost za opravljanje poklica v elektro-stroki, 3. starost ne manjša od 14 let in ne večja kot 16. K prošnji je treba priložiti šolsko spričevalo, rojstni list in zdravniško spričevalo. Nastop 1. 8. 1969. Prošnje morajo kandidati poslati do 15. 7. 1969 Poslovni enoti Krško, c. 4. .julija 32. Zidake, betonske in termo vseh vrst, dobite pri Grilu, Poljane 17. Dol. Toplice. Dvoosni tritonski priklopnik bo prodala Splošna bolnica Novo mesto v ponedeljek, 7. julija 1969 Prednost nakupa ima družbeni sektor od 7. do 9. ure, nato zasebniki. Razprodaja bo na Partizanski 29, Novo mesto. Sestrama — dvojčicama Zinki Not in Anki Kalan iz Novega mesta za 74. rojstni dan prisrčne čestitke pošiljajo prijateljice iz Metlike. Dragemu sinu in bratu Petru Verfičaju, ki služi vojaški rok v Tetovu, vse lepo za njegov minu- li god in bližnji rojstni dan ter da bi se kmalu vrnil, želijo: mama, brata ki sestri. Nesreča s traktorjem Franc Zam iz Ljubijane je ‘iff. junija zvečer, ko je bil na d.>mu staršev v Podu.cah pri Krškem, vzel domači traktor in se odpeljal po vaški cesti, ndto pa po travniku in strmini navzdol. Tam se ie prevrnil. Pri tem se je težje poškodoval in so ga odpeljaiU v novomeško bolnišnico. Prekucljaj na klancu Ivan Bemardič z Lifane se Je 29. junija dopoldne peljal z osebnim avtomobilom iz Artič proti Dečnemu selu. Na klancu je srečal neko vozilo m se mu umaknil na močno posut del cestišča. Od tam ga je zaneslo v breg, kjer se je preko strehe prevrnil na cesto in obstal mi kolesih. Voznik se ni poškodoval, na avtomobilu pa Je za 80(10 dinarjev škode Trčenje ura nepreglednem ovinku - 29. junija dopoldne se je-priix?-tila prometna nesreča na nekategorizirani cesti na Bizeljskem. Franc Kelhar iz Celja je vozil z avtom skozi Bizeljsko proti Orešju. V desnem nepreglednem ovinku, kjer cesta nekoliko pada, sta pripeljala naproti kolesarja Mirko Babić1 in njegov brat Ivan iz Orešja. Kor sta kolesar Mirko in voznik avtomobila vozila bolj po levi strani, ie prišlo do trčenja. Kolesar se je pri tem težje poškodoval in so ga odpeljali v brežiško bolnišnico. Na vozilih je za okrog 1500 dinarjev škode Mopedist je obležal v nezavesti 33. junija zvečer se Je Franc Vidmajer i % Presladola peljal « mopedom z Blance proti Zg. Leskovcu brez vozniškega izpita. Ko jo pripeljal v ovinek po levi strani ceste, mu je naproti pripeljal pravilno po desni voznik oselmoga avtomobila Radoslav Kozole s Senovega. Prišlo Je do trčenja Mopedista je pri tem vrglo s ceste na travnik, kjer Je ebleial nezavesten. Odpeljali so ga v brečifllko bOlnlAnico. Na vozilih Je za približno 2*00 dinarjev škode. r. -; ‘ 'J I ' RTiffTBST!^ ■Br A _,L., -A Jfni^i. .ifiii A . iLMflWfr. i, i, ' . - f 3 LASTNIKI IN IZDAJATELJI: občinske konieren ce SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, KrSko, Metlika, Novo mesto. Ribnica, Sevnica in Trebnje UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: Tone Gošnik (glavni in odgovorni urednik), Ria Bačer, Slavko Dokl, MiloS Jakopec, MaTjan Legan, Marija Pad,v van, Jože Primc, Jožica Teppey in Ivan Zoran Teh nična urednik: Marjan Moškon IZHAJA vsak četrtek — Posamezna Številka 70 par (70 starih din) — Letna naročnina: 32 Ndin (3200 Sdin), polletna naročnina 16 novih dinarjev (1600 Sdin); plačljiva je vnaprej — Za inozemstvo 62.50 novih dinarjev (6.360 Sdin) oz. 5 ameriških do larjev ali ustrezna druga valuta v vrednosti 5 ameriških dolarjev — Tekoči račun pri podr. SDK v Novem mestu: 521-8-9 - NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRA-VE: Novo mesto. Glavni trg 3 — PoStni predal: ?3 — Telefon: (068)-21-227 — Nenaročenih rokopisov ln fotografij ne vračamo - Tiska CP »Delo« v Ljubljani