Črnogorsko bojišče. Deoembra se je začela prva ofenziva proti Crnigori, da smo si zasigurali one postoja;nk, ki so nam bile potrebne, da pripravimo zadnjo in odločilno ofenzivo proti Crnigori. Prva ofenziva se |e za nas u-i godno koničaJa in potem se je prekinila in začele so se vestne pnipra.ve. Začetkom januarja se je začela drug.a, in ako Bog da, zadnja ofenziva proti Crnigori. Nastopili smo od vseh straini, od Boke Kotorske, od hercegovske meje »n iz sandšta-ka (pokrajine) Novipazar. Uspehi se kažejo. LovCen je zavzet. Berane so v naših rokah. Crnegore knialu ne bo več. Na goro Lo čen! Nad našim Kotorom se dviguje v zračne višine 1759 m visoka gora Lovčen, last in najboljša obrambna točka Crnegore. Z Lo\"č<ena je odprt svet ne samo v Crnogoro, ampa.iv tudi na Jadransko morje. Na jugoizhodni strani gore Lov6en leži ob vznožju črnogorsko glavno mesto Cetin e. Ker se z Lovčena lahko obvladuje daljno ozemlje ter tudi Boko in mesto Kotor z zalivom vred, je velike ^ažnosti, v čegavi 1 osesti je ta skalnata postojanka. Zajdnji čais so se pričeli hudi boji za goro Lovčen. Avstrijske četelpod povel.;stvom generala Kovesa prodirajo korak za. korakom iz Hercegoyine in ozemljla pri Kotoru na goro Loyfien, kjer ima.'o Crnogorei svoje glavne obrambne utrdbe. Prodiranje proti Lovčenu je edino mogoče v i."!m,skeni časiu, ko je tam dd.olj vode in snega,. Po leti br dohod na Lovčen radi strašne vročine in pomanjkanja vode bil naravnost neinogoč. Novejsa avstrijska uradna poročila pravijo, da se boji ria jugozahodni meji Crnegore nadalju-jejo, kar je znamenje, da ima naše armadno vodstvo resen namen zasesti Lovčen. Težave in napori po strmiih, s snegom in ledom pokritihi črnocorsl^ih skalab so sicer skoraj nadčloveški, a vse težave bo posest LovCena do dobrr. poplačala. Lovcen zavzet! Lovčen Je padel! '(Glas o tem padicu bo pretresel vsakega Crnogorca, napolnil s straliom Italijane in na cel gvet naredil globok utis. Kdor ima Lov6en, ima tudi Cetinje, glavno mesto Crnegore. Za to bode prihodnja novica, ki bo pr,iš'la iz Crnegore, vedela pcivedati, da so tudi Oetinje naše. In za to je vest, da je Lo.včen padel, gotovo globoko pretresla vsakega Crnogorca, kajti sedaj mu je jagno, da je prišel sodni dan, konec Crnegore. Zadnje dni so prihajale vesti. da si želi Crnagora miru, tudi mi govorimo o teiiu Sedaj je ofiividno vse prepozno. Toda tudi Italijani nc bodo niC kai veseli novioe, da je Lovčen naS. Kdor iraa LovSen, obvladuje tudi Boko Kotorslko in s tem tudi južni del izhodne jadrangke obali. Ako bi bili še zvezani z Italijo, bi ne smeli zasesti Lovčen, Italija bi se tega ktrčevito branila. 'Sedaj smo prosti in tako je dav%a verolomnost rodila tudi neKajdobrega. LjOvCen nam je neizmerno raočno utrdil našet stalij^e v Jadranskem morju. Ne bo trajalo dolgo, ko pride vest, da so naže ftete vkorakale tudi v Cetinje. Lovčen obvladuje tudi Cetinje, ki niso niti utrjene. Kralj je moral bežati na morje, odkoder se bo menda pojdal v Italijo k svoji hčeri. T'ako bo kralj Nikiita kmalu tretji kralj, ki bo brez dežele blodil okoli po svetu. . Mesto Berane zsvzeto Aystrijske čete, ki prodirajo iz sandžaka v Crnogoro, so v pondeljek, dne 10. jan., zavzele mesto Berane ob reki Lim, Crnogorci so se še tik pred mestom krčevito ustavljali. Vsled naglega prodiranja se je našim posrečilo, da so še rešili goreči most čez reko Limt Zavzeli smo tudi obvladajoče višine na južnozahodni strani mesta. Mesto Berane leži v severoizhodnem delu Crnegore ob meji nekdanjega sandžakia. in stare Crnegore. Naša blokada Crnegore po ruski sodbi. Petrograiisko časopisje poroča \z Aten, da delovanje av|strijskih podmdrskih čolnov na lužni Adriji in ob črnogorskem obrežju zelp škoduje Črnigori, Dovoz živil y Sv. Ivan Meduanski so morali zadnje dni skoraj popolnoma ustaviti, kjg^r pristanišče uspešno zapirajo podmorski čolni. Avstrijski podmorski čolni so zadnje dni potopili Sest parnikov in jadrnic. Crnagora naklonjena rairu. Pbslanišfvaj in uredni^tva raznih listov v nepriatranskih držak^ah dobivajo iz Crnegore sogllasne vesti, da se je tamkaj pojavila močna stranka, katera se upffra temu, da bi zadela Crnogoro ista usoda kot Srbijo. Za to zahteva ta strankifc od vlad|e, da, spremeni svoje dosedanje politično zadržanje. Poročila pravijot da je to gibanje nevar^o. Voditelji le-te stranke pqydarjajo, da je Srbija uničena in da, tudi junaški odp^r črnogorske vojske ne bi mogel bistveno spremeniti položaja na bojiščih. T^ucjii ve6 ministrov je zahtevalo od kralja Nikite, 4a n,aj sklene mir z osrednjimi vladami. Crnagora more doseči zelo wgodne pogoje, ako svojevoljno zahteva mir, kakor pa, tako, ako jo uniCdjo. Na Cetinju so se vršile velike rabuke pred kraljevskim konakom. Proti izgrednikom je moralo nastopiti vojaštvo.