the PMt Office of Cleveland, Ohio. By enter of the President A. S. Burleson, Postmaster General. i s ■ \i rj Amriea • f it ■ • ... , iff y. . - IIMB^^ ■ JfcBK' M DOMOVINA JHslfce <0 rf AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY "Amtrinm $0at*" NEODVISEN LIST ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMBROQ NO. 46 ■ 1 1 "ff1;*1 ■■ ■■ - CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY APRIL 20th 1921 LETO XXIV - VOL. XXIV. Pomemben dan. V četrtek dobi 62 rojakov ameriško državljanstvo. V četrtek, 21. aprila bo nt Common Pleas sodniji dobilo 212 oseb državljanske papirje, med njimi nad 60 Slo-vencev, ali več kakor 25 procentov skupnih prosilcev. To so večinoma rojaki, ki bo že dolgo časa čakali na svoje papirje. Tudi na zvezini sodni ji bo v kratkem zaslišanje za državljanstvo in pride več kot 60 rojakov na vrsto, tako da ne bo dolgo več, ko bodejo morali nagi Ijbdje čakati leta, predno pridejo na vrsto. Lansko leto julija meseca je bilo nad 8000 prosilcev za državljanske papirje, ki so čakali, kdaj pridejo na vrsto. Nekoliko hitrejše poslovanje od strani eksaminerjev v zadnjih mesecih lanskega leta in letos je povzročilo, da se je to število skrčilo na 4000, o katerih pa tudi upajo, da pridejo vsi na vrsto do jeseni. Sledeči rojaki dobijo svoje državljanske papirje v četrtek, 21. aprila na Common Pleas sodniji, v dvorani št. 1. Anton Barbič, Jos. če-bron, Jos. Godic, Mart. Mar-tinšek, Jos. Gusik, Frank Krasovic, Frank Valčar, George Butala, A. Šolnik, John Serpan, Dom. Vrba, Vine. Smolik, Frank Želez-nik, John Mikllč ,Fr. Škerlj, Ja. Panjan, S. Kožar, Vikt. Opaškar, Jakob Smolik, Job* Burich, A. Mikulin, Jos. Novak, Jos. ČrSek, Frank Skulj John Juratovec, Math Pakiž, John Lavriša, John Rakovec, Fr. Pernach, Tomaž Hamer, Anton Zaje, Frank Zaman, Andrej Maček, Fr. Kranjc, Frank Skulj, Leopold Simon čič, Ig. Laznik, Jos. Trunkelj Mike Nachtigal, Fr. Pevc, Frank Hribar, Frank Kova-čič, Geo. Simončič, John Ro-gejj, Mike Dragan, Frank Končan, Anton Založnik, Mihael Hrovat, John Muzich, Frank Kodei', Frank Smolič, K. Saloker,, Carl Leveč, A. Mozek, Jos. Gašper, John Križmančič, Frank Turek, H. Skender, Ig. Luznar, Jos. Linhart, Fr. Narobe, skupaj 61 rojakov. To je že znatna pridobitev za naselbino in za Ameriko. Vsega skupaj je bilo letos naturaliziranih v Clevelandu 219 rojakov, novih državljanov. Vsem tem rojakom častitamo in smo prepričani, da bodejo vselej znali uporabiti svoje državljanske pravice sebi in splošni blaginji in napredku v korist. — 291 roparskih napadov od novega let sem ima policija v Clevelandu zabilježenih. Koliko teh napadov pa ni bilo policiji poroČamn, se ne ve. Računa se, da so roparji ietos v Clevelandu nakradii in naropali vrednosti in denarja nad $200.000. — 16 letna Lucille Rosb toži, za lo&tev zakona. Poročila , se je lansko leteo, ko je bila i stara 15 let, z dečkom, ki je; /nosil še kratke hlače. Dekle trdi, da "mož je ni mogel pre življati v zakonu", ker ni nI- j česar zaslužil, rad je pa hodil > na plese, dočim je ona samevala doma. Kmalu se bodo otroci ženili v Ameriki! Ali ni nikjer nobenih postav, ki bi prepovedovale take »ko-^ — Za $5000 zlatnine so odnesli roparji iz izložbenega okna Roberts Co. na E. 9th St. in Euclid ave. v ponde- »ji*- i 2 f r®^, * Avstrijo razdelijo? - i Jugoslavija bi dobila Koroško in vso štajersko. i Pariz. — časopisje poroča, da nameravajo zavezniki razdeliti Avstrijo med sosednje države, v slučaju, da bi Avstrija resno zahtevala pri iklopitev'k Nemčiji. V prihod njih dnevih se vršijo volitve po Avstriji, pri katerih bodo prebivalci izjavili, ali žele spadati pod Nemčijo. V slučaju, da ljudstvo tako glasuje, nameravajo zavezniki porazdeliti Avstrijo med sosednje države, da preprečijo pri-klopittev k Nemčiji, ker ni kakor ne žele, da se Nemčija poveča. Italija bi po tem načrtu dobila Tirolsko, čeho-slovaška Gornjo in Dolnjo Avstrijo, Jugoslavija pa vso Koroško in Štajersko. Dunaj pa bi postal prosto trgovinsko mesto. Današnja Avstrija ima 6 milijonov prebivalcev, in skoro nobene armade. Jugoslaviji bi bilo skrajno nevarno, ako se Nemčija združi z Avstrijo, ker potem bi dobili za soseda mogočnega nasprotnika z 80 milijon! prebivalcev in z dobro organizirano armado. Smer jugoslovanske politike je, da na vsak način prepreči združitev Avstrije z Nemčijo, ker bi tako povečana Nemčija neprestano ogrožala, mlado, Še neurejeno državo. — -,r ."-m*, a- M— — Mesto Cleveland je najelo posebnega eksperta, ki preiskuje elevelanaske policaje, v koliko so pri "pravi )ameti'\ Ta ekspert daje po-icmanom posebna vprašanja in na podlagi, kako policaji odgovarjajo na ta vprašanja, se glasi sodba, ali je dotični policist "zrel", "dober", navaden'* ali "slab". Nekega policista Je ekspert vprašal, koliko nog ima Hoten-tot. Policist je odgovoril: 100. Mislil je, da je to kaka žival, dočim je neki drugi policist odgovoril, da "z nosom sliši'*. Menda kadar voha ja-katal * — Želja, da dobi nov klo-1 buk, novo obleko in nove čevlje, je spravila 19 letno: Heleno Kobic v ječo. Sla je v j trgovino' Higbee Co. in se; predstayila kot hčerka Mrs.1 Stearn, kjer je bila zaposlje-na kot strežnica. Tu so ji dali obleke in blaga za $108. Ko je odšla od gospodinje, ji je še odnesla za $200 zlatnine. — Neka newyorška gospodična, Miss Camille La For-gue, trdi, da je zna&a skrivnost narediti zelene mačke, rudeče kanalčke, modre pse, itd. Če bi tej gospodični dali nekoliko bele soli v glavo in vzeli nekaj rumene slame ven bi bilo bolje za njo in za ostali svet. — V pondeljek so zastopniki unije uslužbencev cestne železnice in zastopniki kom-panije podpisali novo pogodbo* gleae delavskih plač. Vsaka nevarnost za šfrajk je b tem popolnoma odstranjena. Čevlji, en par po 37 centov, kvort finega žganja 20 centov, funt surovega masla 10 centov, moška obleka $3. 75, da bi urednika vrag vzel, si bodete mislili, ker takih cen nikjer ni. Da, pa so bile, kot priča nek star zapisnik, katerega so našli v pondeljek v neki stari hiši, katero so podirali. Zapisnik je star — 80 let. — Pismo ima pri nas Josip Kirin. — Iz New Yorka se poroča, da ie policija aretirala 1231 . ••! ' . 'f■ - - r i V obrano delavcev Del kapitalistov zagovarja delav. organizacije. New York, 18. aprila. Velik spor je nastal med zvezo takozvanih "Security Holders" in med lastniki železnic. Lastniki delnic velikih podjetij so namreč pozvali na posvetovanje delavske zastopnike, da se z njimi domenijo kaj bi bilo najbolje ukreniti, da se naredi pri železnicah mir in upelje koristno poslovanje. Lastniki delnic so namreč mnenja, da če se železnice pobotajo s svojimi uslužbenci, da bo promet boljše napredoval, delnice bodejo nosile lepše obresti in vsakdo bo zadovoljen. Ta sestanek med lastniki delnic in med voditelji železniških delavcev pa ni bil po volji predsedniku New York Central železnice, ki je pisal na sestanek jako surovo pismo. Predsednik N. C. železnice, Mr. Smith, je znan kot e-den največjih nasprotnikov organiziranega delavstva. Izjavil se je, da lastniki delnic nimajo nobene pravice preko glav vodstva železnice se posvetovati z delavci. Na to izjavo je pa odgovoril predsednik največje zavarovalne družbe v Ameriki, Metropo-lita Life Insurance Co. Mr. Haley Fiske, ki je pisal pred* sedniku N. Y. C. železnice sledeče pismo: Vaša pozicija, da mi nimamo pravice ob-ravnati z delavci, je skrajno neutemeljena. Delavci so oni, ki so glavni faktor napredka pri železnici. Prepričan sem, da sedajni nastop lastnikov železnic napram uslužbencem in delavskim unijam, je največja napaka, Jfcar so jih mogle železnice narediti, kajti lastniki železnic ne samo,, da ne iščejo nobene sprave z delavci, pač pa dosledno odklanjajo delavce kot resen faktor napredka železnic. Mi smo pa mnenja, da delavski glas se mora slišati, ker je ni sile, da bi ga udušila. Mr. Fiske potem nadaljuje. da ima Metropolitan Life Insurance kompanija $32.000.000 naloženega v pod jetju N. Y. C. železnice, in kompanija, ki ima toliko kapitala v drugi kompaniji, bo pač gledala, da železnica napreduje, torej ima pravico zvedeti za • mnenje železniških uslužbencev. Zavarovalna družba mora gledati, da izplačuje smrtnirie dedičem zavarovanih, torej mora tudi gledati, da podjetja, kjer ima te smrtnine naložene, napredujejo. Današnji nastop železnic napram organiziranemu delavstvu pa izključuje napredek železnic. — Pogreša se Mrs. Mary Pangerc, 2014 Lark St. Lake-wood. Žena je 19 let stara, lahke rasti, ima rjave lase. Pogreša se jo od 4. aprila. — Predrzen ropar je prišel v pondeljek zvečer okoli osme ure v gostilno Antona Els, 5829 Superior ave. Z eno roko je grozil z revolverjem gostilničarju, z drugo je pa odprl železno blagajno, potegnil ven $500 in pobegnil. ,Pri vratih, ko je šel ven, je srečal nekega mpškega, ki je pravkar prišel v gostilno. Udaril ga je z vso močjo po glavi. Policija je mnenja, da je to oni predrzni ropar, ki je v zadnjih par dnevih napadel več kot 10 prostorov in povsod odnesel večje svote denarja. ' — Pismo ima pri nas Roza-,ija Otok Yap. • ——— j Napeto razmerje med Japonsko in Zjed, državami. Washington, 19. aprila. Neznaten otok v Tihem morju, po imenu Yip, je vzrok, da je nastalo jako napeto razmerje med Zjedinjenimi državami in m$d Japonsko. Že precej časa so se vršilaj tajna diplomatfena pogajanja med Japonsko in Žjed. državami. Mirovna konferen ca je dne 7. maja, 1919, pode- j lila Japonski dotični otok, ki ninja sicer druge važnosti kot te, da je jako pripraven za razpeljavojpaeifičnih kab-ljev. Zjed. države so Japonski poslale note), v kateri pravi ameriška vlada, da ne prizna odločitve mirovne kon ference, ki je prisodila otok Yap Japonski, dočim je Ja- J ponska odgovorila, da bo držala, kar je dobila od mirovne konference in ne bo izročila otoka nazaj, nakar je dr-1 žavni tajnik Hughes ponovno odgovoril, da Zjed. države ne priznajo pod nobenim pogojem lastninske pravice otoka Japoncem, in najsi je otok podelf a Japoncem Liga Narodov ali kdorkoli. Sedaj Japonska^ premišljuje o tem. Ker so. pa pri tem prizadete tudi Italija, Trancija in Anglija, se bodejo morale naj prvo te države sporazumeti z Japonsko^ kaj naj odgovori ameriški #Jadi. Zjed. državam se ne gre za otok, ampak za princip. Ta princip je: Zjed. države so eden glavnih faktorjev zaveznikov, in kot tak imajo enako pravico kot ostali zavezniki kar se tiče razdelitve bivših nemških kolonij in otojcov, in da se te nemške kolonije in oto-|ki nikakor ne smejo razdeliti, dokler ne dajo Zjed. države svojega dovoljenja. Wilson ni nikdar dovolil podeli: tev otoka Yap Japoncem, in na to se naslanja Harding, ki zastopa isto stališče. Zahteva ameriške vlade je, da otok Yap, radi svoje važne lege, mora biti dostopen vsem narodom za polaganje kabljev, in da nikakor ne sme ostati v japonski posesti. Japonska vlada pa trdno stoji na stališču, da je otok Yap japonska last. O tem se sedaj vrši velikfi diplomatična borba. — Trupla dveh bratov, Clit ford in William Nugent so pripeljali v pondeljek v Cleveland iz Francije. Oba brata sta leta 1917 bila skupno poklicana v armado, in sta padla oba na francoskem bojišču en mesec narazen. V Franciji se nista nikdar videla. Njuna trupla bo v pondeljek pokopali iz cerkve sv. Ignacija na Lorain ave. z vojaškimi častmi. j — Councilman John M.; Sulzman je predlagal pri pondeljkovi seji mestne zbor nice, da župan imenuje poseben odbor, ki bo dajal posojila brezposelnim delavcem. Napram temu je protestiral councilman' Mitchell, ki se je izjavil, da delavci ne zahtevajo posojil, pač pa hočejo delo. da se preživijo. — Toliko oseb je bilo pokradenih na uličnih kftrah 105. in 55. ceste da je policijski načelnik Smith odposlal več detektivov, ki se voorijo sedaj na teh kafah, da zaslede žepne tatove. — Maks Kokall 123 E. 7lst St. toži na ločitev zakona. V prošnji za ločitev pravi, da je moral opravljati vsa hišna de.a mesto žensjjc. Pouk za zakonskeJ Sodnik Levine pošilja moške pretepače žensk v šolo i Sodnik Manuel Levine je znajdel nova pota in sredstva da prepreči razporoke, •spreobrne može in lene ter upelje boljše družinske razmere v Clevelandu. Razporoka je največje zlo, ki gloje v moder ni družini. Sodnik Levine bo skušal to oblažifi. Sodnik je prišel na to idejo, ko je Mrs. Joseph Powtak, 2410 Hen-ninger Rd. prišla k njemu s prošnjo za razporoko. Po zaslišanju je sodnik dognal, da je mož te žene sicer vedno skrbel za družino, toda žensko je večkrat pretepal. Levine zategadelj ni dovolil razporoke, pač pa je naložil možu, da mora za 6 mesecev zapustiti družino in iti v šolo, kjer se bo učil, kako postane mož — dober mož. Sod nik Levine je govoril: "Mrs. Powtak, vi zaslužite razporoko, toda razporoke vam ne dovolim. Krivda je pri vašem možu, in tega moža bodemo skušali poboljšati." In obr-nivši se proti "slabši polovici", nadaljuje sodnik: "Vaše mnenje, jda če skrbite za družino, da ste storili svojo dolžnost, je napačno. Več drugih vzrokov je družinskim nesrečam. Skušnje me učijo, da bi se družini prihranilo marsikatero gorje, Če bi mož znal biti dober — mož. In ker vi ne znate biti dober mož, vas bo ta sodnija naučila. Dober mož je — prijazen in postrežen mož. Radi-tega vas obsodim, da se držite proč od svoje družine za prihodnjih šest mesecev, medtem učila jastnosti, ki za njo. Naša sodnija vas bo medtem učila lasatnosti, ki so potrebne dobremu možu. Ko mine šest mesecev, pojdite zopet k ženi, in ko bode-ta nekaj časa živela skupaj, se mora žena oglasiti na tej sodniji in povedati kako je zadovoljna z vami. Navada, pretepati ženske, je sramotna evropska navada, in jaz bom rabil vso sodnijsko silo, da surove može odvadim pretepanja. Ni bolj sramotnega na sVetu, kot če močan moški, čuteč svojo silo, dvigne svojo roko nad slabotno žensko. To je ne-ameriško, divjaško, nekulturno. Moj namen je to zlepa ali zgrda dopovedati vsem moškim pretepačem. . i. —> > - .. — Državni pravnik Stanton trdi, da ima v rokah dokaze, kako je hodila Miss Neeley k sodniku McGannonu, da jo je slednji učil, kako mora pričati v obravnavi, pri kateri Je bil bivši sodnik tožen umora. Sodnik McGannon je pri obravnavi izjavil, da Miss Neeley ni bila nikdar pri I njem radi obravnave, in tudi Neeley je Izjavila, da ni vi-! dela sodnika. McGannon in i Neeley sta oba tožena krive prisege. —Dr. D. C. Upham je izjavil, da v 18me8ecih prakse je predpisal samo v 32 slučajih žganje kot zdravilo. Kadar noče zdravnik narediti rqr cent za žganje, bolniki največkrat pravijo: Je že aH right, doktor, žganje lahko; ceneje dobimo brez predpl-i saf — Župan Fitzgerald in di-| rektor prava Bernstein sta se podala v Washington, da sta naVzoča pri obravnavi jtfede nove železniške postaje v Clevelandu, ki bi veljala $60. 000.000. — Pismo ima pri nas Aloj-t zijSttj. • •V.^fe v' ^ i; h Doli z draginjo. Harding če vedeti zakaj draginja ne neha. Washington, 19. aprila. Harding je prepričan, da sedanje cene, ki prevladuje pri vseh potrebščinah za življenje, so 5e vedno umetne, kljub temu, da so cene tekom zadnjih osem mesecev precej padle. Cene so še vedno previsoke, je dejal predsednik Harding, in naloga te administracije mora biti, da zbije cene navzdol, predno se more industriji pomagati do napredka, predno je mogoče, da se začne s polno paro delati v vseh tovarnah. Harding je naročil pred nekaj tedni Federal Trade Com mission, vladnemu odboru za industrijo, da pozve, zakaj občinstvo ni deležno koristi, ki so nastale, ko so cene življenskim potrebščinam na debelo splošno padle. Predsednik bi rad zvedel za podrobnosti, predno kaj u-krene. Federal Trade Commission mu je nasvetovala sledeče točke :Vlada naj pri-občuje od časa do časa Statistiko o lastnini, produkciji, razdelitvi, ceni in profitih vseh življenjih potrebščin, tako da je narod natančno informiran kako se manipulira s potrebščinami. Strogo zasledovanje vseh profitlr-jev. Vladna pomoč ko-opera-tivnim zadrugam, ki kupujejo direktno od producentov. Odprava vseh posredovalcev in prekupčevalcev, ki dražijo življenske potrebščine. Pomoč farmarjem in večji direktni stik med farmarjem in mestnim prebivalcem. Harding bo poslal kongresu tozadevna priporočila. Kje stanujete, ie vprašal sodnik Howells nekega moškega, katerega je policija prijela radi sumljivosti. Www wweeeelllll, sssodddnikkkkk, vwessssstttte, mmmmojjjjja ddddrrrružžžžinnnnna--- — "Je že dosti," pravi sodnik. "Ste že opravili. Rad bi poslušal, kar pravite, toda nimam Časa. Oproščen!" — Pismo ima pri nas Fani-ka Meserko. — Prodajalna s pohištvom, Grdina Furniture Co. na 6017-19 St. Clair ave. je dobila te dni novo pročelje. Delo je izvršil slovenski stavbenik Mr. Jos. Demshar, ki je delo jako okusno izvršil. Od 1. aprila do 18. aprila je bilo v Clevelandu ukradenih 81 avtomobilov. — West Park se namerava pridružiti ^levelandu. 27. apria se vrši tozadevno velika debata vseh prebivalcev West Parka. — V kratkem pride en nemški top v Cleveland, ki je bil zaplenjen na bojišču v Franciji. Postavijo ga na Public Square, lcjer je že več te ropotije. — Lačni so morali biti tatovi. ki so ukradli 10 štruc kruna z voza The Julier Baking Co. — Da so tudi tiskarji odgjo-vonii za delo, ki ga tiskajo, nam priča razsodba sodnika Moylana na mestni sodniji v Clevelandu. Pretečeni teden je policija aretirala 2 tiskarja na zapadni strani mesta, ker so tiskali nekake loterijske tikete za baseball. Ker pa je vsako gemblanje in loterija prepovedana v Ameriki, je kega^na $50 kam^kljub te- Delavske unije. Judge Clary zahteva vladno kontrolo delav. unij. Washington, 19. aprila Judge Elbert Gary, predsednik jeklenega trusta United States Steel Corporation, se je izjavil, da so ameriške delavske unije postale tako nasilne, da bi morale biti kontrolirane od vlade. Voditelji ameriške delavske organizacije se sedaj pripravljajo na odgovor Gaiy-u. Jekleni trust je edina velika organizacija kapitala v Ameriki, kjer se delavske unije niso mogle u-peljatl do danes, in jekleni trust je z uspehom vsak čas odbijal vse napade unijskih organizatorjev, kar se je posebno pokazalo pri zadnjem štrajku. Mr. Gary se je izjavil, da so delavske unije v Ameriki postale tako mogočne, da ne bo dolgo, ko se bodejo polastile tovaren. potem vse trgovine, prisvojile kapital in Konečno celo vlado. Ka-ditega je potrebno, da kongres naredi postave, ki bodejo omejevale delovanje delav skih unij. Enako kontrolo zahteva Gary tudi za kapitaliste. Sodnik Gary je dejal: Delavske unije danes malo-dane kontrolirajo vso politiko. V demokratični deželi pa nobena stranka ne sme biti tako močna, da bi popolnoma kontrolirala položaj. Kar ae tiče ekonomskega položaja v (Ameriki, zlasti v jekleni industriji, izjavljam, da se plače v naših tovarnah ne bodo znižale. Prepričan sem, da je pravično, da morajo najprej pasti cene življenskim potrebščinam, predno se znižajo plače. NOVICE IZ LORAINA. Po Lorainu se pobirajo podpisi v prid lorainskega župana Mr. Grall-a, katerega namerava governer Davis od staviti, ker "vestno" ne izpolnjuje prohibicijskih postav. Mr. Grall, ki je demokrat, governer Davis pa republikanec, je postal pred-* met splošnega preganjanja od strani republikancev, ki se skrivajo pod prohibieijo. Mr. Grall se je izjavil, da če ga governer odstavi, da postane nemudoma kandidat za zopetno izvolitev in je pre pričan, da ga bodo Lorainca-ni z veliko veČino zvolili. — Starišem Steve Jug je umrl 9 mesecev star sinček. Naše sožalje družini. — Pri družini Anton Kos se je oglasila znana štorklja in pustila tam zalo hčerko. — Dr. sv. Alojzija, št. 19. J. S. K. J. bo praznovalo letos 11. junija 20 letnico društvenega obstanka. Ob tej priliki se priredi veselica. — Cerkveni fair s« vrši 13. 14. in 15. maja v Vi-rantovi dvorani. — Katero društvo želi imeti piknik letos v Euclidn, naj se obrne na L. Recharja za pojasnila. — $50 kazni, 30 dni ječe in eno leto ne sme voziti avtomobila Ed Johnston, ker je pijan vozil okoli. — Jugoslovanske znamke imamo v zalogi. Komad po 3 cente. 14 UBITIH VITALLFL Rim, 19. aprila, štirinajst oseb je bilo ubitih in !€0 ranjenih v bojih med fašisti in laškimi socijaKst! tekom voeraj šnih volitev. Fatfsti so -AMERIŠKA DOMOVINA" /m Ameriko - - - - HOO ° * liClWfiW^p* ■ Za Evropo.....♦S-50 Posamezna številka - ■ ■ te TJ Zn-r~n.l M oo&Hla na "Amertika Pomorim" 8119 St! Cl^ Av^N. E. Cleveland. Ohio Tel. Cuy. Princeton 189 IAMES DRREVEC. Publisher _LOUIS J, PUtC, Editm ISSUED MONDAY. WEDNESDAY ANDFRIDAY ^ j|nl^2S.0D09«vwus is the City of Clefdud aid eUewbere. MnrtisiDg rates on reqacst. American in spirit Foreign ia lapgnafc only Batercd atTeecead-alass natter January 5th 1000, tt tie peet office at jeveUnd. Ohio undar At Aet of March 3rd, 187». _ ~ " No. 46. Wed. April 20th 1921 _v__,...... Naš stari kraj in mi* PiSe: X. Y. $ V - DOBKA ^IMAmifiWJA. Kikor sera že v enem izmtd prejšnjih poglavij omenil, Jugoslavija ni dežel« špekulacij, temveč dežela zdravega dela Da to državi ni v Škodo, ampak v veliko korist, tega mi menda ni treba še posebej povdarjati,kajti kolikor manj ie kako podjetje Spekulativno, toliko sigurneje je. Zato mora to okolifičino z zadovoljstvom pozdraviti vsakdo, ki nima izkorfšCujo&h namenov. Veliko večjega pomena jer za državo In njeno prebivalstvo, ako si naprimer sto ljudij gospodarsko dobro opomore v teku nekaj let, kakor pa da bi par ljudij čez nož obogatelo. Ta moment mora priti v veliki meri v vpoštev tudi pri naSih Amerikancih, zlasti onih, ki bi radi zaželi kako podjetje, pa naj bo že tako ali tako. Iz lastne skušnje vem, da imamo mi tudi veliko rojakov, ki bi radi zaceli kako podjetje. Ti imajo potrebna denarna sredstva in v mnogih slučajih potrebno strokovno znanje, toda bojazen pred nev-spehom jim zabranjuje realizlranje njihovih želja. Ako se-. daj upoštevamo, da je konkurenca v Ameriki najveCja ovira pri vspehu novih malih^podjetij in da je konkurenca tista vrv, ki tako rada zadrgne vrat novemu podjetniku, po-tem bomo pripoznali, da ima podjetnik — novinec v Jugoslaviji sto odstotkov več možnosti za vspeh kakor v Ameriki in sicer to iz enostavnega vzroka, ker so tam števijne panoge industrije kakor tudi trgovine 5e nenačete, toraj se začetniku ni treba bad konkurence iz enostavnega vzroka, ker konkurence ni. Da je Jugoslavija rodovitno polje za vsakovrstna podjetja, je najboljfci dokaz to, da sifiio v njo vsakovrstni elementi, najbolj Judje iz Avstrije, Ogrske, Italije in drugod ter da so voljni plačati vsako ceno za vstopno dovoljenje in za upostavitev svojih podjetij. Nova država se teh ljudi otepa, kolikor se more, toda, ako domačini ne bodo izrabili danili jim ugodnih prilik, potem bo moral storiti to kdo drugI. In kakor se z mml rado zpodi. tako se utegne tudi to pot, namreC, da sle bomo mi zadovoljevali s samim tarnanjem in pritoževanjem toliko časa, da bo debela smetana od tujcev in za domačine bo ostalo le — kislo mleko. Seveda, potem se bomo nehali pritoževati čez to, čez kar se pritožujemo danes in pritoževali se bomo čez tujce, bogateče na naSi zemlji, in tako bomo živeli tudi naprej od zabavljanja, mesto da bi pustili zabavljanje na stran in se oprijeli dela ter tako pomagali sebj in državi do izboljšanja. Da je gospodarska podlaga starega kraja dobra in zdrava, služi v dokaz tudi dejstvo, da ima naš narod vero in zaupanje v svojo zemljo. Vojna je namreC prisilila kmeta kakor tudi gospoda, da sta pričela spoznavati pravo vrednost ih pom$n zemlje, vsled cesar jo danes oba višje cenita ip spoštujeta, kakor pre}. Meščan čestokrat blagru-je kmeta in zato danes qe slišite z lepa, da bi kdo rabil besedo kmet za psovahje ali omalovaževanje koga. Dosti naših AmeriJkancev je šlo v stari kraj z namenom, da bodo tam kupili kako posestvo, oziroma da bodo povečali svoje sedanje imetje s prikupitvijo novih njiv, goz dov, travnikov itd. Mislili so, da bo v sedanjih zmešanih Časih vse na prodaj, in da se bo lehko kupilo, kar bo kdo hotel, zlasti ako je človek pripravljen nekoliko preplačati. Toda ogromna večina teh rojakov je bila razočarana, ko se je na lastne oči in ušesa prepričala, da ni skoro nič zemlje na, prodaj ln da bi vsak posestnik skoro ra jše še sam kupil, kakor pa prodal kaj od svojega* Ako pa je kje kaj naprodaj, je pa tako nazarensko drago, da je groza. Posestva, ki so, bila pred vojno vredna nfc pr. 10.000 kron, se danes težko dpbe za 200.000 kron. V moji vasi je bila prodana-revna Sara koča Ž malim vrtiččm za 40.000 kron, dočim bi pred vojni težko dobili zanjo 1500 kron. Cene danes pravzaprav zavise od tega, koliko je kupcu na tem, da kupi, oziroma prodajalcu na tem, da proda. Da pa dam čitatefju vsaj nekoliko podlage za splošno kal-kuliranje, naj povem, da stane oni svet danes od 20.000 do 50.000 kron, ki je stal pred vojno 1000 kron. Te cene za nas, ki računamo v dolarjih niso tako Atrašno^visoke, toda za naše ljudi doma pa so nekaj nezaslišanega. Kljub svoji višini pa te cene na drugi strani zna-J eijo velepomemben aktiv za novo državo, ker jasno kažejo, da narod vidi svojo rešitev ln svojo bodočnost v svoji^zem-lji in svojem delu, kajti on ve, da bo lahko živel, ako ima zemljo in ako jo bo obdeloval: zato jo drži, zato si je želi, zato hoče toliko zanjo. Pojdite danes med slovenskega kmeta in govorite z njim o tem in onem in spoznali bodete, da je naš kmet pričel iskati rešitve v samem seot ln da je v tej smeri danes umerjeno njegovo mišljenje in njegovo delo. Naš kmet danes zopet seje lan in konoplje, to je, dar bo zopet izdeloval svoje lastno platno. In ker je Jugoslavija v prvi vrsti država kmetov, potem je navedena nova orijen tacija slovenskega, oziroma jugoslovanskega kmeta najboljša garancija, da se ta država mora dvigniti in napredovati, pa naj se ji stavijo še tako velike ovire in zapreke na pot njenega vspeha in procvitanja. KRONE. IN DINARJI. Eden izmed glavnih vzrokov, da naši ameriški rojaki nimajo pravega zaupanja v novo državo je nedvomno nizka vrednost jugoslovanskega denarja, v prvi vrsti krone, ker dinar je vreden štirikrat toliko kakor krona. Ako je naprimer dolar vreden 100 kron, je istočasno vreden samo 25 dinarjev. Kroni in vinarju je pravzaprav usojeno le kratko življenje; na njuno mesto pride dinar in par. Sioer ae pa že danes pri vseh državnih institucijah računa le v dinarski vrednosti. V dinarski veljavi plačate železniško sfe mora vsekakor smatrati cUnar za jugoslovansko denar-j in krona še ša^ra^malenkoglnejšL toda pomisliti moramo, da so vse valute na svetu daleč doli od svojega starega razmerja napram dolarju. Ako pogledamo na razna borzna poročila, bomo lahko uvidelirda Jugoslavija niti od daleč ni najslabša in zato nimamo pravega vzroka biti tako zelo pesmistifini kakor smo. Da pa vsak čitatelj dobi nekoliko vpogleda v to važno vprašanje, hočem tukaj navesti borzno stanje večine evropejskih valut in sicer za 24. nov. na New Yorški borzi. Primerjajmo dinar z drugimi evropskimi valutami in videli bomo, da je Jugoslavija med bolje stoječimi državami, v kolikor se njene valute tiče. J Denar Pred vojno Na 24. nov. 1920. 100 angleških f&ntov ....... $487.00............$349.00 100 holandskih forintov .... 40.20............ 30.25 100 francoskih frankbv ..... 19.30 .......... 6.05 100 belgijskih frankov ..... 19.30^T......... 6.41 100 italijanskih lir ........ <19.30....;....... 3.40 100 španskih peset ........ 19.30............ 13. 3 100 nemških mark .......... 23.80............ ..1.48 100 danskih kron ......... 26.80............ 13.55 100 avstrijskih kron ....... 20.30.................0.32 100 norveških kron ....... 26.80............ 13.00 100 Čehoslovaških kron .... 20.30............ 1.23 100 švedakiih kron ......... 26.80............ 19.25 100 jugoslovanskih kron ... 20.30............ 0.70 TOO ogerskih kron ......... 20.30............ 0.21 100 srbskih dinarjev ....... 19.30...........' 3.25 100. rumunskih lejev ....... 19.30............ J.45 100 bulgarsklh levov ....... 19.30............ 1.25 J00 poljskih mark ......... 23.80............ 0.23 100 grških drahem......... 19.30............ 8.90 100 švicarskih frankov — 19.30............ 15.07 tOP ruskih rubljev......... 51.40............ 0.75 J00 kanadskih dolarjev .... 100.00............ 87.60 (Dalje prihodnjič.) ■ f , ■ f- , i . ' ■ • ___'■ - OD SOCIALISTA DO KAPITALISTA. Dve vesti sta, ki naznanja- j ta popoln polom socialdemo-kracije v Ljubljani. Kristanova "Vojna zveza", preo-snovana sedaj v "Nakupoval no zadrugo'' je pod njegovim vodstvom vfeljub vladnim podporam izkazala blizu 2 milijona kron primanjkljaja. To je prva vest. Druga vest, v zvezi s prvo, je ta: Kristan postane sekvester na ogromnih posestvih nadvojvode Friderika ter odloži mandat. Baje je že zapustil socialde-njokracijo. Ti dve novici sta taki, da ju moramo zabeležiti. V "Vojni zvezi" in "Nakupovalni zadrugi" je Anton Kristan, voditelj socialde-mokracije, uveljavil socialistični vpliv. S pomočjo kapitalistov se mu posrečilo izriniti iz te zadruge kršč. socialne delavske zastopnike ter speljati celo podjetje v roke socialdemokracije. Z vladno podporo je vodil to socialistično podjetje in proteži-ral socialistični konsum, ki ga je tudi sam vqcUI. Bil je neomejen gospodar v teh podjetjih, za katerimi je stala qelotna socialdemokracija z vsem svojim agitacijskim aparatom. Ravno na ta način se je zgodilo, da je ob prevratu in po prevratu socialdemokracija za nekaj časa dobila nadvlado nad slovenskim delavstvom. Ta ponosna stavba pa leži danes na tleh. Delavstvo je spoznalo, da služi socialističnim voditeljem le za podnožnik,, oo katerem so ti »gospodje plezali do vedno višjih šarž in do vedno večjih dohodkov. Danes je organizacija na tleh, delavstvo bo plačevalo okrog 2 milijona primanjkljaja, g. Kristaa pa je milijonar! Ali je mogoče dobiti bolj jasnih dokazov, kam vodi naše deliavstvo socialdemo-kraška družba t Ali ni to dokaz s kolom po glavah lahkovernih delavcev? Drugo )e le posledica prvega. Proleta rake vrste so pod vodstvom Kristana gradile gospodarsko stavbo. Ko so jo delavski žulji zgradili in ko ni pričakovati vec profita, je g. Kristan postal ravnatelj na veleposestvih bivšega cesarskega nadvojvode. Kristan odloži čast poslanca, ki so mu jo podelili soci-aldemokratični delavci ter postane ravnatelj veleposes-tva Friderika Habsburga. To čast pa mu ie podelil liberalno - kapitalistični finančni minister. Ravnatelt socialističnih konsumov Kristan, s pomočjo kapitalistov in socialistov za ravnatelja Nakupovalne zadruge postavljeni Anton Kristan zapušča en milijon in 900.000 kron primanjkljaja ter postane ravnatelj nadvojvodskih velepo- sestev. Ali ni tudi to za socialistične delavce migljaj s kolom? In vendar veriga Še ni sklenjena. Že pred dnevi se je govorilo, da je Anton Kristan postal ravnatelj velepo-sestev zato, ker je prestopil v liberalno kapitalistične vrste. Sedaj se to potrjuje od raznih strani. Tako je socialistični voditelj s pomočjo delavske organizacije postal milijonar, šel v tabor kapitalistov, gospodarska organizacija socialističnega delavstva pa ostane sl primanjkljajem 2 milijonov. Te bodo plačevali delavci. Kristan je ustanovil in dvignil socialistično organizacijo. Kristan jo je razbil. S tem je zaključena njegova pot med delavstvom, ki se mu odpirajo oči. Kdor išče rešitve le v golem materija-lizmu kakor socialdemokracija, ne more drugače ravnati ne drugače končati. Socialdemokraški milijonar, njegov začetek in konec bodi našemu delavstvu glasen opomin! v < Kraliestvo 1im ne gre iz glave. Iz San Rema poročajo da se je črnogorski "kraljevič" Danilo odpovedal prestolu na korist prvorojenemu sinu pokojnega princa Mirka. Začasno "vlado" je prevzela Nikolajeva vdova kraljica Milena in izdala proglas na črnogorsko ljudstvo, v katerem napoveduje, da bo nadaljevala boj za "osvoboditev" črnegore. Policilski list za Slovenijo ustavljen. V Ljubljani je izhajal za interno uporabo oblasti "Policijski list za Sto-venijo", katerega je izdajalo policijsko ravnateljstvo v Ljubljani. V,štev. 9. navedenega lista se je pa objavil kratek komunike, ki se glasi: "Izdaja policijskega lista za Slovenijo se s to številko ukine in-ae bodo nadalje vse tiralice, objave itd. priobče-vale v ' "Policijskem Glasni- j ku" v Beogradu.", Centrali-j zirano žurnalistično varnost- i no službo bodo brez dvoma vsi p. t. zločinski, tihotapski, in verižniški krogi gotovo naitopleje pozdravili. Ustanovitev politične eks poziture v Rogaški Slatini. V Rogaški Slatini »e ustanovi politična ekspozitura okrajnega glavarstva Ptuj. Dežel-, na vlada je že sklenila predlagati ustanovitev ministrstvu. Belgrad, 17. marca. V letošnjem proračunu ministrstva za vere je predvidena reforma, po kateri naj bi se vsi duhovniki zenaeili z državnimi uradniki tako, da bi dobivali plače kakor ostali uradniki, drža vi, pa b* se v to svr-ho plačevale takse za verske obrede. Ta načrt se sedaj izdeluje v podrobnostih ter bi narjev, rtj se uredilo z ozirom na službena leta in delo, ne samo versko, temveč tudi narodno. Za duhovnike brez vseučili-ške kvalifikacije in z neko nižjo redovniško izobrazbo se predvideva posebna plača, ker se Smatrajo kot nižji svečeniki. Sekvester na veleposestvu bivšega nadvojvode Frideri ka nosi, kikor javlja "Slov. Narod" letnih dohodkov baje 300 milijonov kron. Če bi bila vest "Naroda" resnična, bi prejemal minister na razpo loženju in poslanec, gospod Anton Kristan letnih' dohodkov okoli 15 milijonov kron. Kakor govorijo v dobro poučenih gospodarskih krogih v Ljubljani, postane minister na razpoloženju in poslanec gospod Anton Kristan v najkrajšem času upravni svetnik "Trboveljske premo-gokopne -dražbe". Pomnožitev obmejnega o-rožništva. Ministrstvo za notranje stvari je odredilo, da se,v vsej državi podvoji število obmejnih orožniških postaj. / Prebivalstvo vsen vetjih mest v Jugoslaviji. Zadnje ljudsko štetje izkazuje naslednje število prebivalstva vseh večjih mest v Jugoslaviji: Subotica 118.000, Belgrad 110.300,.Zagreb 108.000,» Sarajevo 59.000, Ljubljana 53. 000, Bitolj 51.000, Skoplje 50.000, Novi Sad 40.000, Osi-iek 38.000, Prizren 35.000, Senta 34.000, Bečkerek 30. 000, Vršac 33.000, Kikinda 31.000, Maribor 30.000, Som-bor 30.000, *Nis 28.000, PriHp 25.000, Veies 25.Q00, Mitrovi-ca 22.000, Priština 20.000, Debar 20.000, Dj*kovlča 20. 000, Peč 20.000, Kragujpvac 19.000, Banja Luka 18.000, Mostar 17.000, Zemun 17.Q00 Požarevac JO.OOO, Varaždin 16.000, Kumanovo 15.000. Dohodki monOpolske upra ve. Kakor piosnemamo iz poročila samostalne monopol-ske uprave, znašajo monopol-ski dohodki v mejah stare kraljevine Srbije za mesec januar 1921.1 24.947.377 dinarjev 9 par, in sicer: za tobak 13.575.891 dinarjev 56 par, za sol 2.456.126 dinarjev 30 par, za petrolej 1.551.875 dinarjev 80 par, za vžigalice 899.589 dinarjev, za cigaretni papir 918.915 dinarjev, za vrednostne papirje 1.755.356 dinarjev 4 pare, carina 3.713* 157 dinarjev 69 par in razni dohodki 76.465 dinarjev 70 par. Steklarska industrija v Bosni. Po inicijativi ruskih inženirjev begur\gev Socije-viča in Dobržanskega se je osnovala na Visokem v Bosni steklarska industrija, Delniška glavnica znaša 1.600. 000 K, ki so po potrebi še poviša. Inženir Socijevič je našel v bližini Visokega izbo-ren kremen. Promet med Ljubljano in Trstom. Iz Belgrada javljajo: Med našo in italijansko želez ri*ško delegaoijo se je dosegel sporazum glede prometa na postojnski progi. Odslej bodo vsi vlaki redno vozili. Ljubljanski trg. Mesa vseh vrst je na trgu dovolj. Kvaliteta govejega mesa v splošnem ni prvovrstna. Cena zadnji del 30 K, prvi del Ž8 K. Vsled zelo različne kvalitete govejega mesa se bo morala dvesti klasifikacija in kvaliteti primerno določiti, cena. Slanina ni tiju zaosta-] ja, ker ni kupcev. Plačuje Se povprek po 48 K kg. Svinj-; sko meso se je pričelo močneje kupovati, cena I. vrste 32 K, II. vrste 30 K, Telečjega, mesa je na t*gu v izpbilju, cena I. vrste 24 K, II. vrste 22 K. Vsled onemogočenega izvoza je pričakovati zopetne-ga padca cene telečjemu mesu. Z jajci je bil trg delno založen po ceni 2 K za kos ker se je preprečilo prekupčevanje jajc s tem, da je tržna straža od vsakega vlaka privedla kmetice na trg. ZDRAVI OTROKI SO BOGASTVO NARODA. Če ne morete sami dojiti svojega otroka — potem ne jemljite nikakih slučajev, dajte mu- 73urdm6 EAGLE BRAND icOMffl&ii mk) hrano, ki je uspešno vzredila na sto tisoče otrok v zadnjih dva ih Šestdesetih letih. ' • THE BORDEN COMPANY Borden Building New York * Izrežite to knpon SEDAJ — in ga potljite I« DANES 0184 ln prijeli boste ZASTONJ ntio knjigo MDo- ^^SyTm brobit deteta" XB^fs Welfare), katera vam pove, kako držati otroka zdravega in vajn . da tudi inatrukcije v vnšem jeziku, kako ga tfr^frHrFS hraniti. 1 najboljše vrste, dobite sedaj pri frieni po posebno znižanih ce-iu|h. a no akrhnošTjo tKdelu trmo xtfrravrmlcf jmtli»i-. \ iaiogi imamo vae. rrebv * najV>ii«i ftkarw NAPRODAJ je Cadillac avtomobil. Proda ae po nizki ceni. 1000 E. 62. St._'_(47) Nikdar vež ne dobite take prilike kot je ta. Proda se grocerija, ki dela prometa do $3000 mesečno. Tudi nekaj mesarije je poleg. To je prilika za dva delavna človeka. Z grocerijo se proda tudi hiša s vso opravo. Kupi ^e lahko tudi samo grocerija. Cena za hišo $13.000, blago v gro-ceriji se šteje. Zglasite se pri KALX& in NACHTIGAL, I 6106 St Clair ave. Prlac. 948 R Zanesljivo in hitro poskrbuje DENARNA IZPLAČILA v stari domovini in opravlja druge bančne posle FRANK SAKSER STATE BANK 82 CORTLANDT ST. NEW YORK, N. Y. Rojaki, posjužite se v vseh zadevah te sktVMske banke, ki je pod stalnka nadzorstvom državnega urada $100.000.00 glavnice in $50.000.00 rezervnega zaklada. Za cene denarju glejte list "GLAS NARODA" za FRANK SAKSER STATE BANK Frank Sakser,predsednik Pozor, bolni možje in ženske X'RAY PREISKAVA ZA $1.00 * Moje osobne skušnje v metodah, kakor ae upotrebljajo navadno v evropskih klinikah, kot -v Berlinu, Londonu, Parizu In Rimu, in moja enaindvajsetletna skušnja pri zdravljenju kroničnih In akutnih bolezni pri inoikiji In ženskih, mi daje pri zdravljenju takih alo&ajev toliko več premisleka in povzroči, da so rezultati mojega zdravljenja toliko bolj zaHovtljlvl za vaa. Skrivnost mojega uspeha le moja točna in atvarna ter skrbna po-atrežba, katero posvetim bolnikom, s tem da uporabljam vae znanoatl . odkrite metode, kakor X-iarke, mikroskope, kemično analizo in a tem ilčetn vzrok vaše boleati. Pri meni ni nobenega ugibanja. — - r če ate bolni, je vseeno, na kateri bolezni bolehate, ali koliko pogu^ ma ate raditega zgubili, toda nikar ne zgubite poguma, tat pa pridite gotovo k meni. jaz sprefemam v zdravljenje vae špecljelne bolesti qioiklh kot žensk, in med niimi ao bolezni krvi, kole. Želodca, oblati, milic, možganov, area, nosa in vratne bo leni. S pomočjo X-iafkov, elektricitete in mojega modernega, času primernega zdravljenja bodete gotovo v kratkem Čaau ozdraveli. 0 Ail ste popolnoma oslabeli7 Pridite k meni. Jaz vam hočem pomagati. Jaz rabim največje kričistilce 606 in 914. Moje zdravljenje je popolnoma brez bolečin. Vi ae lahko zanesete nepošteno zdravljenje, in aicer poceni, ki vam je primerha. če vaša ' olezen ni ozdravljiva, vam takoj povupi. Ce se more ozdraviti, potpm vas bodem ozdravil v najkrajšem času. DOKTOR BAILEY "Spe*", &U Uradne ura: Od 9:30 zjutraj do popldne in od S^f. popoldne do 8. zvečer. V nedeljah od 10. zj. do 1. pop. MI GOVORIMO SLOVANSKO. NAZNANILO. Rojaki in rojakln|e, naznanjam, da gradim nove hiie, kakor sami izvolite, tudi popravljamo stare hiie, po najnižjih cenah. Prosim rojaki, da me pokličete po telefonu in mi naročite, da zračunam koliko bi veljalo in ae boste prepričali o nizki ceni. Imam naprodaj lepe hiše, pravkar gotove, na lepem prostoru v nafti slovenski naselbini Euclid, O. blizu alovenske tovarne. Se prodajo na lahka odplačila. Se priporočam rojakom. Frank Strambly 960 Bliss Rd. Euclid, O. « Wood 719- K. KJE dobite najbojjsi sladoled in mehkq pijače? , V lekarni F. BRAHUCH, 1353 E. 551 h STREET 1 ▼•0*1 St. CUlr Ave. < ToCna postrežba. i Izdelovalnica za pop naprodaj. Stroji, konji, vozovi In avtomobil vredno če« «5000. Podjetje je ataro 0 mesecev. Ki|pi se lahko tudi vse posestvo. Skupns' cena $14.000, aH se ps prods samo izdelovalnica popa In sicer polovico, drugo obdrži sedsj-ni lastnik. Podjetje ims dobro bodočnost. Vpraiajte na 0106 St. Clair ave Kalish A Nschtigsl. (47), Dr.L A. STARCE, OPHTHALMOLOGIST Zdravi vae akutne in kronične očesne bolezni kakor tudi glavobol, nervoznost In druge nerede, ki jih povzročijo Vafle abnormalne oči. Posebnost pa za tiste, ki očala predpisane po drazih me- 1 todah Vam ne pomagajo in brez izjeme kateri specialist jih je predpisal.Uravna križpogled brez operacije.Po oph. metodi Vam al potroba posebnih očal za branje do 45. ali 50 leta Uradna ura: od 10-12, 2-4, 7-0. 00 nedeljah 1« sredah; od 10-12 0127 SL Clair Ave* Cleveland^. WONKY oumu \ i ; 'afrn ■ 11 ■ ■' t " , „■ /fl! ■ w • Drafti in pošiljanja po kablu v Jugoslavijo in druge dežele, po najniljih cenah. Naprodaj jugoslovanski in drugi denar. Vpraiajte pri vsaki naii podružnici American Railway Express Company ali v našem tukajšnem uradu 2048 East 9. cesta, Cleveland, Ohio Pišite v vašem jeziku na: FOREIGN MONEY ORDER DEPARTMENT - AMERICAN EXPRESS COMPANY 65 BROADWAY, NEW YORK Rank J. Lausche, ODVETNIK saasa—sn—a« Cez dan se oglasite na: 1039 Gnardian Building 1 ■ Od 6:30 do 8. zvečer pa se oglasite na: 6121 St Clair Avenne iMir'lllMiliF 133 niuiV'UMVeirn iHIil *Roža vOeta. . Povest ii dobe tretje križarske vojske. \ngle5ki napisal: H. R. Haggard. Prevel: I. M. "Ne, žalibog!" je odgovoril Ciperčan klavrno in zmajal z ramami. "Samo dva soda mavra. Ostalo sem peljal v samostan kajti, zdelo se mi je, da je opat rekel, da kupi šest sodCekov; kakor vse kaže, pa je potreboval le tri." "On je rekel tri," je pristavil Wulf. "Ali res, gospod? Potem takem je bila pomota brez-dvomno na moji strani, ker le slabo govorim vaš jezik. Moral bom pač vleči ostale sode nazaj po teh preklicanih cestah. Prosim vas pa, gospod, je pristavil proti sir Andreju, da mi malo olaj-Sate breme s tem, da vzprej-mete ta mali sodček stare, sladke kapljice, ki raste na obronkih gore.Trooidas." "Dobro se je spominjam/ je rekel sir Andrej z nasmehom; "ali, prijatelj, jaz ne maram tvojega vina zastonj." Pri teh besedah se je Geor-giosu razjasnil obraz. "Kai, plemeniti gospod/ je vzkliknil, "vi poznate mojo cipersko domovino? Oj, potem vam poljubljam roko, in gotovo me ne boste užalili s tem, da zavrnete to malo darilce. Da sem odkritosrčen prav lahko pogrešam njegovo ceno, saj sem naredil dobro kupčijo, celo tu v Essek-' su." 1 "Kakor je Tvoja volja,'' je rekel sir Andrej* "Čeravno morda imaš še drugih reči na prodaj." t "Seveda, imam jih. Nekaj vezenja, ako ta milostiva lady želi videti. Tudi nekaj pre prog, kakor imajo moslimi navado moliti na njih v imenu njihovega krivega preroka Mohameda/ in obrnil se Je ter pljunil na tla. "Vidim, da kristjan,'' je rekel sir Andrej. "Čeravno pa sem se bojeval proti njim, moram reči, da sem poznal marsikakega dobrega človeka med Muslimani. Tudi se mi ne zdi potrebno pljuvati •ri Mohamedovem imenu, ki je bil po moji sodbi velik mož, samo prevaran po satanovi zvijači/ "Meni tudi ne," je rekel Godvin zamišljeno. "Pravi kristjani bi se morali bojevati proti sovražnikom Križa in moliti za njihove duše, a ne pljuvati nanje." < Trgovec se je s čudnim pogledom ozrl po njih in se igral s srebrnim razpelom, ki mu je viselo okolo vratu. "Zajetniki svetega mesta so bili drugih misli," je deial, "ko so jezdili v mošejo ElAk-sa in gazili notri do kolen svojih konj po krvi, in mene so drugače učili. Ali časi postajajo bolj§i in naposlea, kakšno pravico ima ubog trgovec, ki mu gre bolj po glavi dobiček nego trpljenje blaženega Sinu Marijinega,'* in križal se je, "ustvariti si sodbo o takih visokih stvareh? Odpustite mi, vzprejmem vašo grajo, ker je moja vera morda slepa''. Ako bi pa kaj več vedeli, bi ta l4grajaM tisto noč rešila življenje marsikakega možaka. "Ali vas smem prositi, da se sami potrudite s temi zavoji," je nadaljeval, "kajti jaz jih ne morem, odpreti tukaj, iri da vzamete sode? Ne, mali sodček bom nesel sam, ker se nadejam, da ga malo nokusite pri svoji božičnici. Narahlo se mora ravnati ž njim, akoravno se bojim, da te vase ceste ne bodo zbolj-Sale njegove dobrote." Nato je naložil koncem voza bedenj tako na svoje rame, da je bil kvišku obrnjen, in odšel lahkih korakov proti odprtim grajskim vratom. "Z ozirom na njegovo velikost, je ta človek čudno m o ran/ si je mislil Wulf, ki je Šel z balo preprog za njim. Zatem so zvalili še ostale sode v klet spodaj. Georgios je pustil svojega služabnika, ti nega, abotno izgledajočega, črnookega člo veka z imenom Patros — da i krmi konje, sam pa je odšel v j grad, kjer je začel razlagati svoje preproge in vezenje z vso spretnostjo človeka, ki se je izuril po hazarjih v Ka-hiri, Damasku ali Nikoziji. Lepe so bile stvari, ki jih Je imel pokazati; vezenje, ki je mamilo oči in odeje razno-1 vrstnih barv, pa tako mehke in svitle, kot vidrovina. Ko Je sir Andrej gledal nanje, se je Bpomnil že davno minulih dni in obraz se mu je omehčal. "Jaz kupim ono odejo," je rekel, "saj utegne biti prav' ena onih odej, na kterih sem j pred mnogimi leti ležal v A-jubovi hiši v Damasku. Ne,' ne bom barantal za ceno.1 Kupim jo. Nato se je spominjal, kako je ležal na taki o- ( deji — ko je bila zares prav ista, čeprav ni vedel tega — zrl skozi okrogle line svojega okna in prvič ugledal svojo ženo z Jutrovega, ko se je f sprehajala po pomarančnem vrtu z očetom Ajubom. Ka-, sneje je začel govoriti o Ci-1 pru in tako je mineval čas do večera. Zdaj je Georgios izjavil, da mora domov, ker je poslal. svojega vodnika nazaj v Southminster, kjer je hotel praznovati svojo božičnico. Poravnali so toraj račun —' ki je bil zelo velik — in med tem ko so napregali konje, je trgovec izvrtal luknjo v mali sodček, utaknil vanjo čep ter, jim naročil, da naj se zvečer gotovo poslužijo tega vina.' Zatem jim je želel vse dobro za njihovo prijaznost in ra-, dodarnost, se poslovil po ju-, trovskem običaju in odšel v Wulf o vem spremstvu. Ni še minulo pet minut, ko je nastalo glasno vpitje in' Wulf se je povrnil s poročilom, da se je pri prvem ovinku zlomilo eno kolo pri vozu, ki leži na desno stran nagnjen zunaj na dvorišču. Sir Andrej in Godvin sta §la doli, da si ogledata, kaj da je, in tu sta našla Georgiosa, ki je vil roke, kakor zna edino ju-trovski trgovec in preklinjal v nekem tujem jeziku. "Plemeniti vitezi," je rekel, "kaj mi je storiti? V kratkem se znoči in ne vem, kako naj najdem pot po onem strmel ^griču navzgor. Kar se tiče neprecenljivega vezenja, sodim, da mora čez noč tukaj ostati, ker kolesa ne bo mogoče popraviti prej nego jutri —" in najbolje je, da ostaneš še ti tukaj pri nas,'' je rekel sir Andrej prijazno. Nikdar se ne žalosti; tu v Eseksu smo vajeni zlomljenih koles. Ti in tvoj služabnik pa prav tako lahko praznujeta božičnico v steeplskem gradu kot v Southminstru." "Hvala vam, plemeniti vitez, hvala. Ali kako pa se men rem jaz usiliti vaši plemeniti družbi, ki sem samo trgovec I Naj ostanem zunaj s svojim služabnikom Petrom in večerjam s tvojo družino tam v skednju, kjer jih vidim pripravljati se za večerjo.'* | ''Nikakor ne," je odgovoril sir Andrej. "Svojega služabnika pusti pri družini; oni bodo že skrbeli zanj; ti pa pojdi z nami v grad, da nam poveš kaj več o Cipru, dokler ne bo večerja pripravljena, kar se zgodi prav Kmalu. Ne boj se za svoje blago. Dali ga bomo pod streho." • 'čeprav nevreden, ubogam," je odgovoril ustrežljivi Georgios.' "Patros, ali si slišal? Ta plemeniti gospod naju sprejmo gostoljubno pod svojo streho za današnjo • noč. Njegovi ljudje ti poka-1 žejo, kje bo* Jedel ln spal, in ti pomagajo pri konjih." Služabnik — ki Je bil tudi Ciperčan, poleti ribič, pozimi pa brodar — se je priklonil, uprl svoj pogled v gospodarjev obraz in ga nagovoril v nekem tujem jeziku. "Ali ga slišite, kaj pravi, ta abotni čloVek?" je dejal Georgios. "Kaj? Ti ne razumeš grškega — samo arabski jezik? No, veste, prosi me, j da mu naj dam denarja, da bo mogel plačati za jed in prenočišče. Morate mu odpu-: stiti, saj je samo preprost kmet, ki si ne more misliti, da je mogoče brez plačila dobiti jedi in prenočišča. Mu bom že pojasnil, temu bedaku In začel mu je pojasnjevati vpijoč na vse grlo, vendar ga nikdo ni razumel niti besedice. "Tako, gospod vitez; me-| nim, da vas ne razžali zopet. tako kmalu. O, poglejte ga no. Proč gre — slabe volje je. No, pustimo ga; k večerji se | že povrne. O, kaj za to, če je deževno in vetrovno! Ciprčan se ne zmeni zato v svojem ovčjem kožuhu, v katerem bo spal celo zunaj na snegu, 'l Med tem ko se je Georgios še vedno opravičeval radi nerodnosti svojega služabnika, so odšli v grad. Tu se je pogovor kmalu zasukal na druge reči, tako na primer na razliko ver grške in rimske cerkve — predmet, v katerem je bil videti dobro poučen — in na strah kristjanov na Cipru, da ne bi Saladin poskusil osvojiti tega otoka. Naposled je prišla peta ura; Georgios si je umil roke, nato pa je sedel k mizi, ki je stala na nekoliko vzvišenem prostoru. Pogrnjeno je bilo za šest oseb — sir Andreja,-njegova dva nečaka, Rozamunao, kaplana, ki jej bral v grajski kapeli mašo inj obedoval ob praznikih v gra- 2 riS?in i g«t prostora, niča njuni in kaminom, se je nahajali droga miza, okoli latere se je zbralo dvanajst gostov; to so bili glasni najemniki sir Andreja in oskrbniki oddaljenih zemljišč. Posli, lovci, pastirji in drugi, so pa navadno sedeli za tretjo mizo onkraj kamina. Ker pa je bilo težko preprečiti, da se ne bi ti lju-jdje napiili piva in ni Roza-munda ničesar bolj sovražila nego pijančevanje, navzlic : temu, aa so se druge gospe malo zmenile zato, jih je poslal gospodar na skedenj, ki ie stal na dvorišču, da se tam kaj gostijo ln pijejo, kolikor jim drago. Ko so zasedli svoje prostore, je kaplan opravil molitev, in večerja se je pričela. Bila je preprosta, pa obilna. Pri i nižji mizi so pili pivo. Na vz-; višenem prostoru pa so pili črno vino, ki ga je bil wulf nakupil — to je vsi, razun | sir Andreja, ki ga ni smel piti in Rozamunde, ki je sovražila vsako pijačo izvzemši vodo. (Nadaljevanje.) __ Srbeče kožne bolem! I 10 mnegokrnt neprenetljlve. Pok«2«jo m I y obliki povd*iel« ko8». mahurj«*! Utaklln I lu kar Je nujneprlJetnuJSo---ti inuki no* I I prenehoraa irbe, dralljo Id ponrotejo p«- I koCo tentaeljo. ki prlraora bolnik«, da i* I I pnmkft na prizadetih mesti, kar Je p* »a j ilaMe. N« trpite tegk. Poelullte te Severa's ESKO I (preja Sevwovo Mtxllo s« kolo) aatlMp- I titan* Malla u irbefo in »neto kolo In I k mulo boste doiefU iileljeno odporooč. I To mutllo tUra zaupanje pri tisočih lju" | deb. ki so (a poskusili proti srbelni koinl I boleioi msUloe mta. TI so lsnaili v nJem I Izvrstne uspehe - tako boste lsnalU tudi I rt. Na prodsj pri vslh dobrih MurJIb. I Cena BOa W. F. SEVERA CO. C*EDAR RAPIDS. IOWA Mi hočemo vas y' r ki nameravate kupiti hi$o, da se oglasite pri nas, ker mi imamo sedaj razna posestva naprodaj po zmernih cenah, povejte nam, kje nameravate kupiti in mi vam poiščemo, kar vam bo po volji. , Mi prodajamo trgovine in hiše. Ako imate hišo ali trgovino naprodaj, pokličite nas, mi vam dobimo kupca. ' KALISH & NACHTIGAL 6106 ST. CLAIR AVE. . Princeton 948-R. Od zibeli do groba NAJSTAREJ« SLOV. POGREBNI ZAVOD. Cleveland, Ohio AMBULANCA. INVALIDNI VOZ, AVTOMOBILI IN DR. MOJA DELA IN MNOGOŠTEVILNI POGREBI 80 VAM DOKAZ NAJ BO U SEGA PODJETJA. x ANTON GRD1NA Pogrebni direktor, balaamiaL Urad in stanovanje: 1053 E. 6and St.,-Druga hilt od St. Clair Avenue proti lezeru. PRINCETON 1381 Bdi Rosedak 1881 Slovenski Dojm, < Colli n wood Priporoča svoje krasne in prostorne dvoran« dmStvom za seje, za vesel iceiigre in razne druge prireditve. Cenjenemu oWinstvu),hpn-poroiamo ob prilikah ienitovanj, botrinj, za raznt droge »abave kakor tudi za shode, ker so dvorane jako pripravne za Jake in enake priredrt-ve. Slovenski Dom ima tudi izvrstno urejeno kegMiWe, katerega priporočamo rojakom v obilen poaet. Slovenski Dom }e vai dom in t« naj bo srediSče -sega društvenega in družabnega življenja. Slovenki Lom naj bo kakor družinska hiša, kjer se bomo spoznavali in delan v lepi vzajemnosti za procvit ia napredek naše coHinwfldske naseioine. ifši4 • " ^l^mlllLa^lL Največji, najhitrejši parniki sveta. Izvrstna postrežba potnikom. V vašem mestu je agent. - V Jugoslavijo, Bolgarijo, Rumunsko in Ogrsko. S.S. Calabria 17. maja Direktno v Dubrovnik. .$125.00 Direktno v Trst ......$115.00 Conatanta via Patraa. .$115.00 Vojni davek $5.00 Via Cherbourg: Acultania .......... 8. maja (45.647 ton) Mauretania ......... 13. maja HIŠE IN LOTI. • Naprodaj imam sledeče hiše in lote: Hiša 7 sob, lot 50X100,lepa ograja in velika klet, cena $5,500. Hiša 7 sob, lot 40X115, cena $3500, takoj plačati $000 in drugo n« lahka odplačila po $50 na vsake tri mesece. Hiša 7 sob, lot 50X100, cena $3800, takoj za plačati $1500 In drugo na lahka odplačila. Hiša 7 sob, lot 87X100, cena $4800, takoj za plačati $2500 in drugo na lahka odplačila. Hiša 7 sob, z velikim hlevom,, lot 75X138, spredaj je trgovina, cena je $4000, takoj za plačift $2500, drugo na lahka odplačila. Nadalje imam naprodaj posestvo za pot akrov zemlje ob glavni oettl pri cefttni železnici. Okrog hiše je lep vrt in sadno drevje. Kupi ae lahko tudi samo posestvo z enim akrom zemlje. Toraj kdor želi ven na sveži zrak, naj ne zamudi te prilike, ker posestvo je ia dobiti po 1ako nizki ceni in tudi na lahka odplačila, samo, da 80 plača nekaj malega aa nakup. Nadalje imam tudi naprodaj veliko lotov na lahka odplačila in kdor želi iti stanovat ali se seliti na čisti zra)c, naj se zglasi pri meni in mu hočem vse razkazati Poleg gori navedenih hiš in posestev imam še veliko drugih his, za eno ali dve družini, poceni in na lahka odplačila. Kakoršno hočete, si lahko izberete. Vse to Imam naprodaj v takozva-nem Nottinghamu, kjer je svež ln zdrav zrak. Obrnite se na RUDOLF PERDANA Stop 125 Shore Line, v trgovini na vogalu._ (x) POZOR SLOVENCI! Občinatvu uljudno naznanjam, da smo odprli na St. Clair tržnici (St. Clair Market) stojnico, kjer dobite vsak čas sveže ali prekajeno svinjsko meso. Meso je prav po domaČe prekajeno, in če pridete enkrat k nam, postanete naš stalni odjemalec. Pazite na naš prostor na tržnici. Se priporočamo vsem rojakom v obilen obisk. Posebno: Sveže klobase v soboto 25c funt, prekajena šunka 30 in 35c funt. MARTIN FRANK, ST. CLAIR MARKET, stojnica 84—45, St. Clair Ave. & E. 106th St. (x> SOBA SE ODDA V NAJEM, elektrika in kopališče. 7112 Lockyear ave.<46 Pozor, Plumbing! Kadarkoli hočeta, da aa v ntfth hišah naradi plumbarsko dala, m obrnite na tvojega rojaka, ki van aaredi to v najboljšo ladovoljnoet. Stranišča, kopališča, sinka, itd. Pojdita k svojemu rojaka najpr-vo, prodno drugje, vprašate. Nafatarejll jugoslovanski plumber v Cleveland«. NICK DAVIDOVIO! «620 ST. CLAIR AVENUE Cleveland. Ohio JO. S. Princeton I852-W Roaedale 1828_ NAPRODAJ Je CANDY STORE, jako vabljiva cena in prostor za Slovenca. Podrobnosti vam pove Frank Preveč, 964 Addison Rd. Princeton 2723-K (40) o tem, kajti na letni delničarski seji se niso samo zastopniki društev ampak tudi vsi ostali delničarji izjavili da lele, da se prične s stavbo ko hitro mogoče. Prodno pa se prične z zidanjem je pa potrebno, da se zagotovi primerno svoto,. da ae zamore načrt uresničiti In d« ne bi bili primorani sredi stavbe prenehati. Z ozirom na to, se direktorij S.N. Doma obrača do vaeh, za S.N. Dom vnetih rojakov ter jih najvludneje poživlja da se v mesecu APRILU prijavijo, za koliko so pripravljeni kupiti delnic S.N. Doma in sicer se naj javijo pri gl. tajniku Ludvik Medvešek, v S.N. pomu ali pa telefonično (Princeton 2693-R) alt pismeno ob veste, da jih pride na njih dom obiskat v svrho tozadevnega dogovora. < Na vaa, cenjeni rojaki je sedaj ležeče ali »e začne zidati novo poalopje ali ne. če se boste povoljno odzvali poten) bomo lahko ie v drugi polovici letošnjega leta pričeli a stavbo. Na zadnji delničarski seji je bilo sklenjeno, da vsaka oseba lahko kupi za $5000.00 delnic. Opustimo It vendar enkrat na medsebojni prepir in zavedajmo se naše narodne dolžnoati. Zavedajmo se, da je traba delati roka v roko in da so našL slovenski delavci odjemalci naših slov. trgovcev, kateri lažje več dajo kot navaden delavec, ali trgovci naj enako vpoštevajo delavca, kajti če greate na okrog vidite, da je delavec iati ki dela pri vfeh veselicah in raznih prireditvi in Srtvuje ne samo svoj čas ampak poleg tega potroši precej denarja in je s tem v znatni meri sodeloval za narodno podjetje ln storil svojo narodno dollnoat. Ce boste val to vnoitevatl bomo v kratkem doeegll to, kar želimo, to je nal nov SLOVENSKI NARODNI DOM. Naj no bo to klic vpijočega v puščavi, i t; *?{ ' Za direktorij S. N. Dom: y 4 1 , ; Udvik Medvešek, gl. tajnik. VOLJA, SREDSTVA, PRAKSA 1 " Za točno ln vestno izvršitev poslov, ki so v zvezi — a pošiljanjem denarja v stari kraj, a potovanjem v domovino, a dopremljenjem oaeb v Ameriko ln a drugimi posli tega področja, so nujno potrebne tri glavne stvari ' VOLJA, SREDSTVA, PRAK8A. Našo resno voljo za točno službo najbolje dokazujejo Itevilna zahvalna pisma od onih rojakov,-ki so se do sedaj posluiili naše tvrdke. Naša sredstva so naš dobro organiziran urad, naše dobre zveze s starim krajem, naša zastopstva parobrodnih družb iit naše državno bančno dovoljenje in državna kontrola čez naše poslovanje. Nad 1.400 potnikov, ki so z našim posredovanjem to soda) potovali v stari kraj ali od tam sem, govori o naši praksi. Ako hočeteVi poslati denar v stari kraj, potovati v stari kraj ali dobiti koga iz starega kraja, je v Vašo koriat, da se obrnete na: ZAKRAJŠEK & ČEŠARK SLOVENSKA BANKA 79 — 9th Avenue, New York City Preselitev! Cenj. občinstvu naznanjam, da sem preselil brivnico iz 6iu St Clair Ave. v prostore, kjer je bila prej Lauschetova gostilna, na 6121 ST. &AIR AVE. Ker so tukaj večji prostori, bom napravil prav moderno brivnico, kjer bo vsak kar najboljše postre-ien. Priporočam se mojim dosedanjim odjemalcem in tudi drugim tudi ie v nadaljno naklonjenost Martin Zugel, 6iax ST. CLAIR AVE. Tel. Main 1441 Tel. Central 8821 W Zfc^Eiifciael S- Cexiezln t, ODVETNIK SE PRIPOROČAM VSEM JUGOSLOVANOM. 414 ENGINEERS HLDG. Cleveland. Ohio Spomlad je tu! # Ali »o vaše obleke čiste? # I | p || MM I ' I Pri Frank-u dobite najboljše delo in poStreibo, barve imamo tudi, ako je vala obleka ©bledena, prinesite jo k nam, da jo na-novo barvamo. CBANK I Cleaners & Dyer* 1361 E. 55th ST., SLOVENSKA ČISTILNICA ZA OBLEKE 1 1 . 1 '■ ' " Pokličite nas po Rosedale Cfihi telefonu u Central vaša naročila. ___ ,