V sanjah in resnici Spisal Ivo Trošt epših sanj še ni sanjala Strgarjeva Metka kakor tisti veter, tisto noč. Da, tisti večer, ko se jc na pragu pogovarjala s solnčecem in ga zmerjala, da ni bilo šc nikdar tako pridno kakor ona danes, in tisto noč potem, ko se je solnčece skrilo same sramote za daljnimi, vijoličaslo nadahnjenimi gorami in same jeze pošiljalo svoje žarke le še nad gorami se lesketajočim oblakom. Kdo bi dvomil, da Metka res ni zapodila spat solnčeca, ki ji ni moglo ali ni hotclo povedati, če se že vrača domov nje mama in bralec Vidko? Pa šc kako je spravila v zadrego in v sramoto zlato solnce, ker ni tnaralo ostati z njo do noči, ko jo je bt!o strah! Tudi zlata ji ni hotelo nasuti v predpasnik. Zato mu je očitala lakomnost, grdo sebičnost; zato ga je moralo biti sram. Z drobno ročico si je zakrivala solzeče se oči, ki so jo skelele, ker je predolgo zrla nasprotniku v svetlo lice. Morda se jc nameravalo s tem solnce mašče-vati Strgarjevi Metki, ker ga je zmogla! Morda . . . »Ti, ti, kdaj si bilo tako pridno? Lej, poln koš strpanca sem nabrala. Z njim se bodo mastili naši pujski jutri in še danes. Ti pa ne greš nikamor, čeprav ti ukiiže raama. Meni je velela, naj vzamem koš, ko prideni popoldne iz šole in naj grem nabirat krme, pa sem šla, sevcda sem šla. Zato sem že nazaj. Mame še ni domov in Vidka, a jaz sem žc lačna. Popoldne nisem dobila kruha; samo koš me je čakal tukaj-le na pragu. In prav nič se niseni jokala zato. Zakaj bi se? Ali nisem bila pridna tudi v Soli? — Pa ti, solnček? Po ves božji dan visiš na nebu in ne delaš ničesar. Nel Iz dolgega časa dražiš ¦ muhe na oknu, da brenče in uganjajo ljudem še večjo sitnost, brenclje pod-pihuješ, da pikajo živino na paši; potem pa bezlja domov, v gozd ali v -~ 123 '— jkodo na sosedovo njivo. Drugcga ne počneš, ti solnček. Seveda, tebi jc (tolgočasno, ker si sam na nebu.« Solnce sc je prijazno nasmehljalo raarljivi Metki v tnlado Jice in jo nalaSč poščegetalo z žarki v tisti črni očesci, da sta se prikazali na vejicah dve debeli solzi — kakor dva graha. Deklica si jih je morala otreti s Itratkim. komaj do kolen segajočim krilcem, potem je šele nadaljevala s svojimi očilki in s svojo samohvalo. »Pa ti, solnce, ali 2e hodiš v 5olo? Jaz znam brati že pri ž in pod-pisati se znam: Strgarjeva Marjeta ali pa Metka, kakor hočetn. Ali znaš ti morda le pri i? Ha-ha-ha! In kako se pišeš? Hi-hi-hi! Solnce, solnce . . . No, ali si Jancz Solnce ali Mica Solnce? Oh-oh-oh! Saj še takih Ijudi ni na svetu. Ti sc pravzaprav ne pišeš nikakor. Hm! Ni drugače. Ti nimaš krstnega imena. Hm . . .« Mlada glavica tukaj pomisli nekoliko, a ktnalu dvigne prstek k ustecera: »Ti nimaš niti priimka, kaj? Čigavo si pa? Ali si naše? Ne. Mi imamo sarao Vidka in mene. Zate nimamo postelje. Tudi sosedovonisi. Dovolj imajo svojih otrok: Ivana, Milko, Zinko, Slavko, Sašo ...« Solnce je pomignilo bliznjemu oblaku, naj mu zakrije obraz. Bil je pa oblak tenak in prav ialiko jc videlo skozi kakor dih rahlo meglico, da se prej tako pogumna Metka ozira boječe po bližnjih koteb, odkod bi se utegnil priplaziti k nji na prag stric Mrak a!i celo strina Noč. Skoro žal ji je bilo, da je tako zmerjala Ijubo solnčece. Že ga je hotela pozvati, naj ji oprosti prešerne besede, ko se je menda oblak premislil sam in izginil izpred solnca. S tem jc pa tudi Metko minila prejšnja bojazen. Nižalo se je vedno bolj in bolj porobju sinjib gora, in njegovi 2arki so bili zlali, kakor je zlat sam kraljevski prestol; zlati so bili vsi bližnji bribci, vsa drevesa, celo posamezni listi so se okopali v najčistejšem zlatu. Tudi hišni prag je bil pozlačen in oboji hišnih vrat, porasli z divjo trto, so se lesketali v zlatn. Ko bi Metka tedaj mogla videti samo sebe, bi posko-tila od veselja: tudi njo je solnčece oblilo z bogastvotn. Kakor je časih samo sanjala, tako lepa je danes. Niti svetnice na oltarju niso tako lepo pozlačene. Vsc samo zlato! O, ti solnce! Ko bi bila doma vsaj mama in Vidko! Koliko zlata bi si lahko nabrali! Z njim bi napolnili shrambo za krompir, tiiSo, hram in tudi pod streho bi ga natlačili. Nekaj bi ga poslali seveda tudi očetu naravnost v Ameriko, da bi se vrnil in nikdar več ne odpravil na tisto žalostno pot za kruhora, ko so vsi jokali o slovesu. Toda solnce ni čulo želja dobre Metke, pomikalo se je svojo pot užaljeno — za gore. Oblaki so mu krasno iareli v pozdrav, žarele so tudi gore. Nebo je bilo na zapadni strani sam platnen, vedno bolj temnordeč, vedno veličastnejši. V temnejših dolinali se je že barva prelivala v vijoličasto in temnomodro tmino . . . Metka je vpila za njim: »Počakaj no, solnček! Potrpi, da se vrne mama! Saj te ne boni nikoli več zmerjala, oh, nikdar več. Ali bom zdaj sama? Trudna sem in lačna. Pa kako sem bila pridnal Oj, joj, maraa-a-a!« Metki se je udrl potok solza po drobnih ličecih, toda skozi solze je videla, kako se ji smeje tisti šegavi, malopridni solnček. To jo je zopet ujezilo. »Ti me draiiš, Cakaj, povera že inami. Ti grdo solnce! Nič več te ne maram, ie ne 6 —+ 124 i— počakaš. Ali boš? No, lepo prosim. Zapeti ti hočem o rozi in dekliei, ij ki smo se jo učili včeraj v šoli . . .« Zapela je prvo kitico, potem pa na nila glavico na prag, da se spomni šc na ostalo pescm. Ni se jo nil, domisliti, zakaj glaviea je bila Irudna in oči ze izmučenc, ker so zrle s.,ln čccu v žareče lice. Zafela je, na pragu sloneča, vtiovič misliti, kako jo polivali mama, ker je nabrala poln, zvrlian koS strpanca in lepo počakala potetn doma, kakor ie bilo naročeno. Da, mama jo bo imcla poslej šc bolj rada, saj že sedaj trdi često, da je samo ona njena pridna Metka. Pa tudi iijen angel jo bo hvalil kcr lepo sluša in moli rada. Morda povc angel celo očetu v Atneriki, kako jc bila danes pridna. Saj bi očetu ona sama razodela ludi tisto zaslran zlata, ki ga je razsulo dancs po hiši in okolo IiiSe veselo solnce. l^ada bi ga poslala očetu vsaj cno pest, da bi so vrnil domov. Toda solnce je zopel spravilo zlato in ga neslo s seboj tja v zlato deželo. Oh, tisto solnce mora vnovič ozmerjati, keT je tako gido lakomno. Toliko ima, pa i\e da ničesar. Kar spat ga bo zapodila, spat, spat . . . :. Strgarjeva Metka je sarna zaspala na pragu. Bil je krasen poleten ve&r. Z bližnjega grmovja se je oglaša! kos, ob potoku jc ubiral slavfck svojo pesem, iz daljave so odmevali zvonci in rnukanje doniov se vračajoče živine. Gospodinje so sc spravljale od poljskcga dela k ognjisCu, da pre-skrbe večerjo lačni dnižini. Iz dimnikov se valcči dim je bil zanesljjv znak njihove skrbi in njihovega dela. Solnee se je ozrlo šc poslednjič po dolini in zatonilo z zadnjim po-zdravom. V škrlat se jc za slovo odela vsa priroda, pozneje se je pa pre-minjal nje plašč v vedno tcirmejšo barvo, da ga kmalu nihče ni magcl raz-loiiti od plašča strine Noči. Vsa priroda sc je združila v pesem miru in sprave, v pcsem, zmerom se ponavljajočo, nikdar dopeto, a vedno lepo. Tedaj je ob vhodu na Strgarjcvo dvorižče zalajal domači pes Straži, ki je odSel z mamo in Vidkom že opoldne na oddaljeno njivo. Spoznal )t: Metko na pragu in videl, da spi marljiva hčerka. Takoj je vedel, kaj velcva nje-gova služba: postavil se je k vhodu na stražo ter samosvestno pogledoval na levo in desno: mi smo pa ]e rai, ki vemo, kaj jc treba. Kmalu potem je stopila na dvoriJče Strgarka z Vidkora. »Ti moja dobTa, pridna Metka!« jd bil prvi vzklik, toda Metka se ni prebudila. Vidko je pokazal poln koš krme za živino, a mama je dvignila Metko ter jo od-nesla v sobo na posteljo. Kakor je začela deklica, tako je tudi nadaljevala svoje misli v sanjah. Saj ni lepših sanjala še nikoli: solnčecc je res zapodila spat, kcr ji ni dalo zlata za očcta in tudi počakati ni maralo pri nji, dokler se ne vrne niarnu-Ali solnček sc je menda skesal; zakaj vrnil sc jc s polnim predpasiiikoin zlata, in ona mu jc pcla pescm o rozi in deklici- Scdaj jo je znala do kotica. slika -— 126 ~- Ko je šlo solnce za gore spat v svoj zlati in kristalni grad, je hitela za nji zlato je pa stlačila v nedrije. S kristalnega gradu je imela v Ameriko satno še en korak. Tam jc očetu oddala zlato. Oddahnil se je kakor odrešen groznih muk. Odložil jc težko rovnico, si zravual skrivljeni hrbet in odšel z njo domov. Ničesar nisia pogrešala, ker sta imela dovolj zlata. Oče jo je hvalil neprenehoma: »0, ti moja dobra Metka!« Ona pa ni marala za to, saj je solnček prinesel zlata zastonj. Tudi solnček je vedel, kako je bila danes pridna, pa ji je dal, seveda. »Trudna si, moja Metka,« je deja! oče in jo vzel v naročje, da bi jo nese] domov. Tedaj pa prihiti njen angel, jo dvigne na krila in leti z njo črez morje naravnost v domovino. Položil jo je na postcljo, jo prekrizal in molil z njo; potem jo pa razpel perutnici kakor streho nad njeno posteljo, da bi se ji ne zgodilo kaj hudega ponoči. Njo je celo držal za ročico, da bi spala bolj brezskrbno. Ko je zjutraj zopet pokukal zlati solnček skozi okno, je hotel angel oditi, ona se je pa dvignila in ga objela z obema ročicama okolo vratu . . . Nasmehnil se ji je njen angel in rekel: »Ti moja dobra, pridna Metka!« Tiščala ga je z ročicama in prižemala k sebi, mu povedala, da nt dobila popoldne kruha, pa da ni večerjala — in še tesneje ga je pritiskala k sebi tako vroče, da se je prebudila in videla, da objema — svojo zlato mamo. Saj jo je imela rada v sanjah in v resnici. Solnčece se je sedaj zares oziralo skozi okno in se smebljalo in jo dražilo: »Včeraj si me zapodila, danes sem zopet tu.« Metka je mami pripovedovala svoje sanje, nazadnje pa tudi ni zabila povedati, da je zares lačna.