t«h»J» ^ lokol» in prMnikOT. lnued d*Uy »cepi Satairdaj«, Sundaj« and Holidajs. fio-TKAi ma liata j« HJt PROSVETA _GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE_ Urvdnilki in upravnliki prostori: i«67 S. Lawadak A v«. Offic« of Publkution Mtl South Uwn«UI,- Av. Tvlvphon« K<>tliwftl UMU Imuo M. INI. •» «h» Ik A«l rf Onim af i. un. CHICAGO, ILU TOREK. 26. NOVEMBRA (NOV. 26). 1M5. »«bMnpuo« frt.eu Y«on» 8TEV.—NUMBER 231 A«MptoBM for ra»iltn* at apoeial raU of postaj* proriSad far ta MtUaa UOI. A«t of 0«t I, ltlT. authort«*d m Jana 14. 1*11 Anglija in Francija odgodili oljne sankcije proti Italiji Italijanski poslanik v Parizu posvaril evropske države, da embargo za izvoz olja pomeni vojno. Angleško časopisje namiguje, da je zadnji pritisk bolj namenjen Japonski, ki se pripravlja na okupacijo severne Kitajske, nego Italiji. Abesinska vlada poroča o novi zmagi na južni fronti London, 26. nov. — Iz zanesljivih virov se poroča, da je Anglija pristala na apel francoskega premierja Lava 1 a v zadevi odgoditve seje sankcijske-p komiteja Lige narodov, ki se jt imela vršiti prihodnji petek. Laval je opozoril Olerka, angleškega poslanika v Parizu, na resnost notranje situacije, ki lahteva, da ostane doma. Iz tega razloga on želi odgoditev seje sankcijskega komiteja Lige narodov. Pariz, 25. nov. — Poučeni krofi pravijo, da sta se Francija in Anglija zedinili, da se seja ankcijskega komiteja odgodi, ker bi razglas embarga za izvoz olja v Italijo lahko izzval resne posledice in povzročil nevarnost evropske vojne. Premier Laval je v razgovoru x angleškim poslanikom ponovil svarilo italijanskega poslanika v Parizu, da bo razglas embarga za izvoz olja izzval vojno, zaeno pa je opozoril An-flijo in druge članice Lige narodov, naj bodo v zvezi z napeto situacijo silno previdne. London, 25. nov. — Iz dosedanjih diskuzij glede prepovedi »voza olja v Italijo so be pojavile značilne izjave v angleekem toopisju. Tisk pripisuje izvajanju sankcij bolj moralno nego materialno važnost in da je sedanji pritisk v prvi vrsti mperjen Japonski, ne Italiji. Tu celo trdijo, da sankcije sploh ne bodo ovirale Mussolinijeve kampanje v Afriki, temveč jo bodo podprle. Neki londonski list piše, "da francoski premier' Laval namenoma ovira učinkovito akcijo Lige narodov proti Italiji. Velik Kritanija in Francija ne .stavili zaprek in sta za t«, da dobi Mussolini kontrolo n»n*ki, ako bo skušala okupira-t! nadaljnji kos Kitajske. Ta okupacija bi tvorila večjo nevarnost Veliki Britaniji kakor uresničenj«* Mussolinijev ciljev v Abesiniji." Lewis pustil pod-predsedništvo ADF Ali se bliža razkol v federaciji? Washington, D. C., 25. nov.— John L. Lewis, predsednik rudarske unije UMWA, je v soboto presenetil javnost, ko je na kratko naznanil, da je resigniral kot podpredsednik Ameriške delavske federacije. Razloga ni podal, pričakuje pa se, da pojasni ta svoj korak v kratkem. Lewis je bil ponovno izvoljen za podpredsednika federacije na zadnji konvenciji v Atlantic Ci-tyju. Na isti konvenciji je Lewis vodil oster boj za industrijski unionizem in v tem boju je imel fizični spopad s Hutchesonom, predsednikom tesarske unije. Pred nekaj dnevi je pa prišla vest, da je Lewis organiziral odbor za razširjanje industrijskega unionizma iz zastopnikov o-nih unij, ki so na zadnjem zborovanju ADF sodelovale v njegovem gibanju. Njegova ostavka je povzročila razne špekulacije. Nekateri menijo, da Lewi* morda poteg' ne rudarsko unijo United Mine Workers iz Ameriške delavske federacije in z ostalimi rebelni-mi unijami vred ustanovi novo delavsko federacjio v Ameriki, katera bo organizirana striktno po principu industrijskega unionizma. Domače vesti Spet nagla smrt Člana Ely, Minn. — Dne 21. novembra je naglo umrl Ivan SmolČiČ. Udrla se mu je kri in v nekaj hipih je bil mrtev. Pokojnik je bil star 52 let in doma iz občine Pozarište na Hrvaškem. Bil je član društva 20 SNPJ in tu zapušča družino. Nesreča v rovu Oakmont, Pa. — Anton Kaus, član društva 472 SNPJ, se je 19. t. m. ponesrečil v premogovniku. Odpeljan je bil v bolnišnico Co-lumbia v VVilkensburghu, kjer je bil operiran. Njegovi prijatelji in društveni bratje mu Žele hitrega okrevanja. Iz Clevelanda Cleveland. -— V bolnišnici je umri John Juratovec, star 28 let in rojen tu. Zapušča očeta, Štiri brate in sedem sestra. Mati mu je umrla pred deseti leti. Oblaki Chicago. — Gl. urad SNPJ in uredništvo Prosvete je te dni o-biskal Joe Brinocar (Brinovčan), mladi rojak iz Springfielda, 111., ki je tajnik socialistične stranke za državo Illinois. Izbruh vojaške revolte vJJraziliji Rebeli zasedli glavno države Rio rande do Norte Petrolej iz premoga je nov proces Angleški učenjak ga je izpopolnil I^ondon, 25. nov. — Inženir Kenneth Gordon je včeraj poročal, da je proces pretvorbe premoga v petrolej* praktično izpopolnjen. Proces bazira na iznajdbi nekega nemškega kemika, ki se je pečal s to stvarjo leta 1920, toda rabil je le trdi premog. Angleška izpopolnitev procesa je v Addin Ababa, 25. nov. — A- tem, da se lahko aplicira tudi na mehki ali bituminozni premog, ki ga je dovolj v Angliji in veliko več povsod kakor trdega. Novi proces, ki temelji na mešanju premoga z vodikom, prinese novo in visoko vrednost premogu, ki v zadnjem^ času izgublja vrednost kot kurivo. Poskusi z novim procesom so namreč pokazali, da je olje, ki se pretvori iz premoga, zelo dobro kurivno sredstvo. "finska vlada je včeraj naznani*. da je njena armada izvohala nadaljnjo zmago na juž-fronti. V bitki, ki se je vr*i-u v Mžini mesta Gofahai, je padlo veliko število italijanskih vojni((>v. ostali pa so se morali "rcakniti. Harrar, Abeninlja, 26. nov* — "I urad no poročilo se glasi, da aU-sinske £ete ponovno za- * m< Mto Gabredarre, v pro-v"*i Ogaden, iz katerega so se !'M"vaki v. paniki umaknili ^ 1'alijani. Ab«sinskim če-Urr- ki M) izvojevale to zmago, * Poveljeval Fitaurari Sefara. ki ie devet me-čaka "vstajenja" ttamjing, ttah. — V tukaj-'r,;lh kalnatih hribih leži do-truplo ženske Edlth ki je umrla 11. febru-*r • l'« ,.V in katera je ie vedno ^"'fcopuna. Truplo stražijo čla-budnega verskega kul-. ' 0 u ver jeni. da bo lenska '»d mrtvih" in noč pa ^ 'akajo na ta tudež. Oblasti 'jo, da bi mrliča našk In f-' « do danes zaman. Rio de Janeiro, 25. nov.—I^a zilska vlada je uradno naznanila, da je poslala lojalne čete v severni del države, kjer je izbruhnila vojaška revolta. Vojaki 21. bataljona so okupirali Natal, ka-pitol drŽave Rio Grande do Norte, In vrgli častnike v ječo. Neko drugo poročilo se glasi, da so revolucionarji zasedli mesto Olindo v državi Pernambu-co, a so jih vladi lojalne čete porazile. Vlada je obdolžila komuniste sodelovanja z rebeli. Nepotrjene vesti se glase, da se je uporno gibanje razširilo tudi na državi Alagoas in Parahyba. V Rio de Janeiru so vladne čete zastražile železniško postajo in banke, vlada pa je odredila cenzuro, a jo je pozneje umakni la. Opazovalci situacije pravijo, da se iz te revolte lahko razvije socialistično protiimperlalistično gibanje, ki bo objelo vso državo, če je vlada v kratkem ne zatre. Kitajsko* japonski agent iivedel puč " T ' Velik dal severne Kitajske dobil avtonomijo Petplng, 26. nov. — Yin Ju-keng, upravni komisar demilitarizirane con«, ie ainoči razglasil avtonomijo za velik del severne Kitajska Po poročilu japonske časopisne agenture Rengo je Yin, ki je v tesnih prijateljskih zveeah. s japonskimi militaristi, nainanil, da se bo nova vlada imsnovala "antiko-munističnl avtonomni svet" in ta bo kontroliral 26 okrajev v provinci Hopei. Ti okraji so bili demiliUrisIrani na podlagi pakta, ki je bil sklenjen 1. 1933 v Tangki. Yin Je poročen z Ja-ponko in njegov set je visok u-radnik v japonski armadi. Teritorij, ki Je, dobil samovlado, obsega okrog 8600 itir-jaških milj. Razteza se do Pel-pinga in Tientaina in ima okrog pet milijonov prebivalcev. Yi-nova proklamaciji vsebuje tudi izjavo, da bo ' pričel poBijati "komunistično nevarnost" na severu. Nova vlada bo inavgurirana danee v Tungčovu, ki je trideset milj oddaljen od Peipinga. Yin pravi v razglasu, da bo njegov režim priznal suvereniteto nankingške vlade, toda slednja se ne bo smela Vmešavati v notranje zadeve avtonomnih okrajev. Vladni svet bo uetanovil nova sodišča ter prevzel nadzorstvo nad dohodki Železnic, rudnikov, podtt* in komunikacij. Ta svet bo tvorilo devet članov. Aretacije fderi-< kalnih zgagarjev Mehiška vlada jih je obdolžila podžiganja na upor Ladjegradniske družbe zaposlene Odklanjajo nova dela Najemninski farmarji se organizirajo Memphis, Tenn. — Southern Tenant Farmers unija je v zadnjih petih tednih izdala 71 čar-terjev krajevnim organizacijam. Največ novih organizacij je bilo ustanovljenih v Arkansasu, kjer imajo najemninski farmarji močno zaslombo, toda veliko število unij je bilo organiziranih tudi v državah Oklahoma, Te-xas, Missouri, Mississifipi in Tennessee. Unija najemninskih farmarjev ima podporo v Ameriški delavski federaciji in Je v zadnjem času vodila stavko o-blrakev bombaža, ki j«- rezu Iti-rala v svitanju mezde. Ne* York. — fttiri ladjegradniAke družl>e v ki so tako zapr^kne z gradnjo bojnih ladij, da niso hotele poslati ponudba glede konstrukcije prckooceanskegM parnika, katerega namerava zgraditi United H tate* Line. Delo no odklonil«', dasi Je gradnja novega parnika preračunana donet do fietnajst milijonov dolarjev; Te kompanije so New York Shipbuilding Co„ Nearport New« Shipbuilding (>>., Hore Kiver Co. (podružnica jf klariikrga truata) in F«UrtJ fthipbuiiding Co., ki ima svoje delavnice v Ke»rney-Ju, S. J.______ Stavilo mrtvih na . Siciliji naraslo na 75 Rim. 25. nov. — fttrvilo triev vsled viharja in |»ovodnjl na Siciliji J' naranlo na 76. Vihar in voda sta razdrjala okrog slo hiš v južnem delu otoka. 4 Mežico aty. 26. nov. — Visoki cerkveni krogi so odklonili komentar v zvezi z aretacijo dvanajstih katolikov v državi Jali-sco. Vrženi so bili v ječo na obtožbo, da so hujskali na oborožen odpor proti vladi. General Vlcente Gonzalez, policijski načelnik federalnega distrikta, je izjavil, da so aretiranci vodili kampanjo proti novemu šolskemu zakonu, pri kateri je bilo v zadnjih tednih več učiteljev u-morjenih. Med aretiranimi sta tudi dve ženski, bivši uslužbenki telefonske kompanijn v I^eonu, v državi Guanjuto. Po poročilu, ki tra Je objavil lUt "Im Prensa", sta ženski sodelovali s člani neke klerikalne organizacije, ki je doba vljala rebelem v dritavl Jaliseo orožje in municijo. Policija trdi, da klt-rikaln«- "le vičarje", ki se ne strinjajo s zmerno politiko nadškofa Pa* naj večje I®41*'* IX«*« v Mežico Cityju, \ o-Ameri PR1STAN1SCNIBA R0N1 OB PACIFIKU ALARMIRANI Pripravljajo se na enotno fronto za potlačitev unije "VROCPTOVOR" STOJI Ban Franciaco. — (FP) — Pristaniški magnatje na za* padnl obali postajajo bolj in bolj alarmirani vsled nsraAča-joče moči pristaniških in mornarskih delavcev. S svojimi mi-litantnimi unijami se uapeino bore proti samopašništvu delodajalcev, ki so dolga leta imeli proste roke in izkoriščali ter Al-kanirali delavce kakor so hoteli. Ta igra pa je od lanskega leta odpovedala, ko so se delavci organizirali. Zdaj je odvetnik pristaniške podjetniške zveze Gregory Har-rison zagrozil s spojitvijo vseh podjetniških interesov, pristaniških in drugih, v federaciji, "ki bo kompletno dominlralu pristanišča na zapadni obali." Vzrok tej akciji je federacija pristaniških in mornarskih unij na zapadu, ki se uspešno bori proti ladjam z "vročim tovorom", ki prihajajo iz Mehiškega zaliva, kjer je stavka. U stavili so že tudi nekaj ladij, ki so bile namenjene v Italijo. Podjetniška zveza se je že obrnila na Pacifično trgovinsko zvezo in jo pozvala, naj tudi ona nastopi proti Zapadni federaciji pristaniških delav cev, "ker v nasprotnem slučaju bodo unije popolnoma dominl-rale tranaporna sredstva iels le." Delodajalci so Sil tudi do pristaniščnega razsodnika M. C. Slossa z zahtevo, da jim dovoli, da kaznujejo delavce, ki se nočejo dotakniti "vročega tovora", to Je po skebih naloženih ladij. Ob pomolih sedaj stojita dva parnika, parnik Missouri in Plow Clty, last American-Ha-waiian družbe. MoStvo v stroj, nem oddelku je odklonilo delati, ako družba ne odalovi dva neunijska elektrika. 7'arnik Plow €ity pa je zadržan, ker zahteva moštvo garancijo za povratno transportacijo v slučaju kakšnega zadržka radi stavke na vzhodu. Parnik J« menda tudi brez brezžičnega brzojava in m**anitaren. V Oaklandu je zastavkala posadka na ladji Tahoe, ki vozi odpadki* na morje. Zahtevajo višje plač«« in zvišanje posadke. Federacija pristaniških delavcev je Kklicaia zborovanj«), ki bo rszpravljslo o vprašanju "vročegs tovor*" in o napovedanem l*>ju * Ntrani podjetnikov. Naciji molče o vpadu REVOLTA JEK- di "general" Lauro Roch*. "I,e vičarji" so obdolžili nadškofa iz dajstva, ker zagovarja sUlišče, da mora katoliška cerkev n* mi ren način Izvojevatl *pet kontrolo nsd šol*ko vzgojo, ne * silo. Pogreb dveh delavcev, ki *ta bila ubita v bitki z "zlatosrajč nlki" zadnjo sredo, se Je vršil v Hoboto in udeležilo se ga je nad 10,000 članov delavskih unij. Do bitke je prišlo, ko *o ne v Me xlco Cityju vršile proslave obletnice mehiške revolucije. Ziveini delavci zastav kali OakUnd, Csl. — Dvesto kler-kov in drugih delavcev pri Hag-«trom Food Store« kompanljl Je zaatavkalo za priznanje u-ni je, višje plače in krajši dslov-nik. Delali *o po 6.1 ur na teden za 912, pra\i unija trgovskih kierkov. katoliško škofijo larskIH KOM- PANUSKIH UNIJ Amerikka prekopa-cifiina zračna poita Mldway InImikIn, 26. nov. Letalo "(Thlna Clipper," ki uvaja redno črto zračne jmSte med Združenimi državami in Filipinskim otočjem, Je dane* poletelo na otok Wake. letalo, ki Je za- Razkol med nemškimi protestanti Berlin, 2ft. nov< — Nacijski krogi niso doslej objavili nobenega poročila o aretaciji pre-lata Hanascha in njegovega *rti*tenta v teku navala na škofijsko palačo. V tem navalu, ki g* je tajna nacijska policija izvršila zadnji petek, je bilo zapljenih tudi več dokumentov. Hanaach ima ozke *tike * katoliškim škofom Prei*ing-Uehte-neg-Moosom in stanuje v škofijski palači. Katoliki pravijo, da se je njih poskus, da dobe potrebne informacije o aretaciji duhovnikov in konfi*kaciji dokumentov od tajne policije, izjalovil. Namignili no, da *o dokumenti važni, toda vsebine niso hoteli razkriti. Policija je podvzelu akcijo proti katolikom tudi v Muen-sterju in Dueseldorfu. V Due-Meldorfu Je vdrls v glavni *(an neke katoliške organizacije in izgnala Člane, v Muenaterju pa je zaprla katoliški informacijski urad. Med protestanti, ki vodijo o-pozicljo proti uvajanju nacij-*kega poganstva, je prišlo do resnega razkola zaradi vprušu-nja kooperacije s cerkvenim svetom, kateremu načelu je Hana Kerrl. Na zborovanju protestantovMkega sinoda^ Je rev. Martin Niemoeller pr«xllo-žll resolucijo, v kateri Je pou daril, da Je nadaljnje sodelovanje * Kerrlovlm svetom nemogoče, in bila Js sprejeta z ve člno. - ■ Protesti proti trgovinski pogodbi Lesni magnatje pobija jo ameriiko-kanad-sldpakt Wai»hlnglon, I). C. — (FP) ~ Trgovinska pogodba, ki je bila nedavno sklenjena med Ameriko In Kanado, bo, kakor vse kaže igrala veliko vlogo v prihodnj volilni kampanji. I)e mokra t je vi dijo v pogodbi uMpch liooaevel-love udmini*tracije, republikan ci pa *e Jezijo, kar Ju razum IJivo. ' Nedvomno l>odo nekateri ame riški intere*i imeli kori*tl o< t «i pogodbe, ker *e bo trg za njih prgdukte povečitl v Kana di z odstranitvijo ('urinskih ovir dočim bodo drugi udarjeni. Ameriški levili magnatje bodo Imuli opraviti * konkurenco (n iz tega razloga hIIiio kričijo in prottvitl* rajo. Tem protestom *o ae pridružili tudi vodilni republikanci, ki *kuA*Jo kovati Iz tega politični kapital, Nopriatraneki opazovak'1, ki niso prizadeti v *klenjeni |w»g«», i la o ujH>rništvu so prlšlu iz Huf• fala. fie b.»lj drzno akcijo.so zavzeli zastopniki kompanij*ke u-nlje pri tej dnižbl v Clevelandu radi *mrtne pone*re«Mn» nekega delavca, zh kar so olnlolžill su-l>erlntendenta. Zahtevali *o njegovo navzočnost na seji in stavljen Je bil oelo predlog, da se ga obtoti umora druge vrste. V drugi h krojih *o komps-nij*ke unije odpovedale pokor--člno družbam In po*tale ne-bdviane. Pri Illinois Steel Co, v South ('hicagu obstoji neod-vl*iia unija po zatrdilu Irwina, ki šteje tisoč članov, vsi bivši kompanljski unionMtl. Dve neodvi*nl uniji v Chicago llelghtsu, ki *ta bili prej kompaniJ*ki, *ta tHigla*ovuli za prklruženje k Jeklarski uniji. ' Tudi iz Canade Je prišel gla*, da *e.tri ne«*ivline unije Jek-lar*klh delavcev žele prikloplti jeklarski uniji ADF. Vse, kar je treba, je agresivna kampanja jeklamke unije, in kompa-nij*ke unije bi v kratkem ča*u izhlapele, pravi lrwin. ptiNtilo Californljo 22 novembra m^ntom, katere je doklej vlada in *e UMtavilo na Havajih, Je do-*lej preletelo brei nezgode milj ali polovico daljave od Oak landa do Manile, letalo, ki nosi 21 o*eb in 2*HX> funtov pošte, I-ma dospeti v Manilo 27. novem bra, to je v petih dneh. Navadni parniki potrebujejo 17 dni z« to daljavo. Belgrajski list napada Francijo lielifrad, 2f# nov. Tukajšnji . poiura/lni ll*t Vreme j« oatro 1 napad« I Francijo zaradi odgodi-1 tve obravnave proti trem Hrva tom, ki -, menijo doati, če stalno naraA^a jo cene življenjskim potrelMči-nam S tem jih skuAa očlvnlno prido1)jti na svojo stran, ker Je znano, da Je Ameriška delav*ka federacija vedno |*idplrat* ca-ririsko |*olitlko repijMik*nske stranke, Francotki f akt- stični iupan odstopil Pariz, 2ft nov, l>r. Andre Du[N<«'hez. fašiatični župan mesta Sen«, Je v soboto naznanil. \n odlaga županstvo. ke» e fmll atentata. Napad na dva Američana v Italiji Klin, 2ft. nov, — Ameriško po-' slaništvo v Rimu preiskuje slučaj, ki *e Je dogodil pred kratkim v Padu vi v *tveri)l Italiji, kjer Je Italijanska drhal, v »činoma fašistična mladina, napadla dva Američana, ki *La se |>ri-peljalu iz AvNtrlj« v Italijo v svoj« lil avtomobilu * svojima penama vred, Američana *t* dva zdravnika, ki sta v zvezi s kliniko bratov Mayo v K«* he*tru, Milili. Pišeta se dr. Frederlek P. Motors« h iu dr. J. L. liollman. Ko se je njihov avto z ameriškimi zastavicami na motorju ustavil pred nekim hotelom v Padu-vl, je množica navalila na avto, potigala zastavice In Jih pometala po tleh. Ameriška družba Je kmalu |*»tem zapustila Paduvo lil Italijo. Studrntje oplazili Ligo narodov rolumbo*. O. Na |»rvl državni konferenci Dijaške lige za industrijsko demokracijo so re-pretentantte članov te organizacije obsodili I'i K o narodov, sprejeli s<» resolucijo, ( kat ri poudarjajo da l.l|/a narodov ni več instrument miru In pristnega in-nlirma "l.iga je bila dol-upanje intsrnaeionali-• rt-čeno v resoluciji, "to-funkcionira v smeri, ka-)« vrhovna fldast angleške grupe imperialUtov proti drugim im|M*rl*ll*tom " terna« Ui ga leta •tov," J( ds zdaj Iffi' c 111 PROSVETA THE ENLKHTENMBNT GLASILO IN LASTNINA SI.OVEN»M NA KODNI PODPORNIC JIUNOTB Orvaa mi «mI br Um M«* mm NaUmmI ImWH ImMi N««WbIM: ■* Urul.M d/U»» 0»»Mi Chka«a) to lt»Mi» *J« M b(«. W M M pot WU. II M M <«m Urt*. M Chlmlo tm\ui* IT M m wl« tM«. 117« m M tat«; M ImmmIn »Utorrlpuon rtlili /or Um UniUd lUI« <•*<**< Chl*M*| • m4 UmI( HN Ht N«. Chtrtt««*»»4 Ctor» |T M p«r f«r*i#a »unlrM 14 M i«rr |tu. Ctm pw Afuvuni k< kuplai dopUtf* to Mla»r*e«BU (iMkct M m vratejo. RufcupttJ liurarM pfiiut.l pollBiM. ' AdvarlUlu« nia u« »*r«ui»i.l. HinuKripU «rf Mnnutl-nUoM tnl tiMolkIM vtklM »Ul Ml k rrtuiMi Olhar ■MBiMertoU. »odi m «t9r«M. pl»r» (hmom. «*«.. vili U rMurMd to —Air uniy »Imi self-*4dr*wd ul »<■■>■! ••**Uj|M. _ Nacto* M >M kar ima iti a IMaai 1'HOSVETA Mi!-ll b. La»a4aU A »a., CMof*. miMte MKMHCB Or TNK KCDBKATSD P 'izgubljena generacija" "Jaz sem eden od izgubljene generacije, današnje ameriške mladine, katero je depresija izprla iz industrij, /uradov, trgovin, šol*— iz življenja. Na stotisoče nas je in propadamo. Nihče m* na« noče usmiliti, da bi nam dal priložnost, da bi kaj zaslužili in se /resa naučili"... Ko so bile gu^nje vrstice objavljene v člka-ških listih, je bil njihov piaec, 28-letni fant, mrtev. Zadušil se je s plinom. Oikaški dnevnik malega formata I)aily Times piše, da še vedno prejema prošnje približno sledeče vsebine: "Izvršil sem kolegij (višjo šolo). Drugih izkušenj nimam. Pripravljen sem prijeti za vsako delo, ki ga zmorem in zadovoljen bfjm z vsako plitko . . Take prošnje prejemajo vsa podjetja v A-meriki. (Prosveta je tudi prejela dvoje stičnih pisem.) Ce bi bila vsa ta pisma, ki so bila razposlana v zadnjih petih letih po Ameriki, spojena v en sam dokument, bi ta dokument najbrž«* |>okril vso deželo. Mlada generacija, fantje in dekleta v starosti od IG do let, sinovi in hčere brezposelnih in brezdomskih delavcev in propadlih trr govcev ter drugih.malih podjetnikov, dijaki in dijakinje, ki niso mogle dovršiti šol — ta generacija, obsojena na brezdelje in "trempa-n]e", na stradanje in zločinska dejanja, je danes največji problem Združenih držav. Največja tragedija v zgodovini Ameriki pa je, ker odgovorni krogi ta problem enostavno ignorirajo, kakor da ga ni! . Akcija federalne vlado je doslej le kaplja v morje. Komaj majhnemu delu je bilo za silo pomaga no. Milijoni so pa ignoriranj, pozabljeni . . . To je bridko priznal dr. Arthur J. Todd, vodja sociološkega oddelka univerze North-vvestern v Chicagu, ki je dijakom odprto povedal, naj s«« pripravijo na — brezposelnost. Dr. Todd je svaril dijake, da armada ljudi na relifu Im vedno večja v Ameriki v prihodnjih desetih letih. Dano« je tri milijone mladih fantov in deklet na rellfni listi ali v družinah, ki prejemajo podporo «el nega iu brczdomukegu človeka. je *krb, kje dobi kaj /a v usta in kje bo »pal, da ne zmrzne. To je tragična slika današnjih cunjantih ča-«©v. Stara šola je prisiljeua priznati mladini, da je nič dobi« »m ne čaka nima pa spilsla. da bi mladino podučila, kako *i je trrlm prikriti I olj Ar življenje. Narob«; utara šola še vidno navduiuje mladino ta stari sistem, iz kaUrefa izvira v*> današnje ekonomsko in »o-Cialno zlo! In potem *e še čudi, iS« se kdo od mudim* |h» \ m-j pia\ici krvavo norčuje iz takih nr-minlnih in protislovnih naukov. N es. kl 1 " • • nibr.. pa »o\ i .»/iti iul m ve. 7aks i! ■ " Glasovi iz naselbin Umlum ¥ • a tom dilomooi paUfcto M-rWniM »»IU >o pravo^aanu. 4a a« vam UM m tu ta v I Najučinkovitejše deUvako oroi je We»t Newton, Pa —Ze več ko pol desetletja tare delavce mora depreajje. Razni zagovorniki sedanjega »interna kričijo na vae pretege, da dobri časi ae vračajo. Kljub temu pa se razmere vendarle nočejo izboljšati, kar je dokaz, da je še vedno okrog deset milijonov brezpoaeinih. Pa ne samo to, ampak dejstvo, da je mnogo bednih in v pomanjkanju, in to v brezmejno bogati dežeti. Kako dolgo bo delavstvo še verjelo tem kričačem ? Kako dolgo bo delavstvo prenašalo gorje in muko gnilega sistem^? Cas je, da se delavske masa kaj naučijo in spoznajo, da morajo same nekaj storiti, a-ko hočejo napraviti konec neznosnim razmeram. Večina še vedno verjame kapitalističnim obljubam in krparjem. Verjame, da bo ttfckega lepega dne vendarle dobila ono, kar ji krparji oblju-bujejo že leta in leta. Delavstvo vsekakor še ni prišlo do spoznanja, da bi pričelo samo zase misliti i p delovati za svoje skupne interese. Se vedno se pusti varati. VefJno upa, da bodo gospodarji titftko dobri, da mu bodo poklonili drobtinico, četudi je bjiš delavstvo tista sila, ki bi Irihko zagospodarila nad vsemi dobrinami. Kajti delavska masa sama je producirala vse dobrine. Toda 'masi še sedaj ni prišlo na um, da pod sedanjim krivičnim sistemom ni mogoče, a je brezupno pričakovati kaj boljšega. V sedanji družbi je privatni profit glavno, vse drugo so le sredstva, ne glede koliko žrtev in koliko trpljenja morajo delavci doprinesti — za bogastvo male skupine bogatinov, ki razpolagajo z vsem bogastvom dežele. Ne pride jim na um, da bi delavstvo lahko živelo tako kot se spodobi modernemu človeku. Toda*v tej negotovosti delavstvo še nadalje podpira sistem krivio vsled svoje nevednosti. Ce se bi delavstvo bolj zanimalo za delavsko štivo, delavske časopise in knjige, bi seveda bilo dm-gače, ker bi spoznalo, da se mora boriti samo za svoje interese, da mu njegovi sovražniki, ki se mu hlinijo, ne bodo nikdar ničesar dali — da je moč delavskega časopisja velika. Ce bi delavci podpirali svoje delavsko časopisje, bi kmalu sledila sprememba. Tako pa rajše podpirajo kapitalistično časopisje, ki jih opaja z raznimi prevarami in ničvrednim štivom, s katerim delavce zavajajo, da ne vidijo resnične strani delavskega vprašanja in delavske odgovornosti. Kapitalistično časopisje uči, da vsakdo lahko postane bogat in da ima vsakdo priliko, da se povspe na višje mesto na račun drugih. Saj se je |hivs|h«I tudi Insull iu drugi, pa so treščili v globino. Prf tem pa so delavske mase delale in trpele ter gradile zanje, medtem ko so same tr|>ele pomanjkanje. Pred šestimi leti ne je papirnata zgradba kapitalističnega, finančnega in ekonomskega niste-ma pričela rušiti — in lruAila se je. Sedaj jo skušajo pokrpati. kar pa ne drži. Preveč je razrušena. Na milijone dolarjev so delavti izgubili v propadlih bankah. Nikdar več jih re bodo videli, Leta in leta sm delali ter hranili, nazadnje pa so svoje trdo prisluiene novce Kar čez noč /guliilf. In nihče ni bil radi tega zaprt. Vsi je bilo okej; vlada je milo ulerJala na to velikansko polomijo. Ali pa je to delavsko maso kaj izu< llo? i rav malo. Se vedno misli, da so višji gospodje bogovi, ki modro delajo. Se vedno mMi, da morajo biti ns vrhu g.»up »dje, spodaj pa delavska para, ki ne šteje nič, je le navaden materisl za izkoriščanje In garanje, da m* peAtica gospodov na vrhu redi in norčuje iz d< lav *ev. V deželi je bilo več sto stavk, delavci so Ktreljal) na delavce. Sa| so vojaki tudi delavci, pa gredo m puškami nad svojr brate v stavkovnih vrstah. Iti nkeld no tudi delavci. gredo proti svojim bratom, katerim odjedajo kruh in s tem tudi samim sebi jemljejo Vruh in pravice Stav-kolomci, k( so tudi drlavci, napadajo delavce ki s« Imrijo za «kupne pravirr m pošteno življe-• o MM pa bo ča». ko bedo delavske mase kot celota mh>. j v tej dvorani, toda mi te proslave ne moremo prestaviti, kajti dan pred priredbo ba deset T" , . . , | let, ko je bil naš klub ustanov- znale, da se morajo skupno bor. ,jen jn yeH u ^ je delova, na ti za delavske 1 tem so „------uen in ves la cas je ueiovai n* •lavske pravice kajti pr. tnem polju. Ldt)j8tvova! prizadeti vsi, ki produci- >e . kjerko|j je za delavgke rajo. Izhod iz te zmešnjave je edi-nole v delavskih organizacijah, strokovnih, gospodarskih in političnih ter kulturnih. Druge po- inteK^e, sedaj pa je odvisno od naTftr^ojnišljenikov, da bo priredba dobro uspela. Program bo obogatela tudi godba Barbičevih sinov, ki so vsi člani 9NPJ. Na- l < A vzoč bo tudi Frank Barbič, st., svojo delavsko politiko kot svoje ki je otnik Qn je najučinkovitejše orožje proti ' 11 ' . . . t| » J skupnemu sovražniku kapitaliz-!f, u xiP?f a„ t • . F „ i Prosveti in Proletarcu. Na član-mu, da si osvoji svojo moč. Re-1 . SNPJ ftneilp. da Dride šitev je edinole v delavski or, • J2 • ' S P -.»i 'm n^i a - .'na to priredbo in se osebno se- fe nrT/n' JŽ h ^i«"«! z njim. Iz Maynarda in y r 10 reBn'C0' Povver Pointa nam poročajo, da Hm ZJ^ f K napr"J Z že vse vstopnice prodal . Nas n^Znl rlZ"" na*,eI 8€da- Posetijo tudi iz Windsor Height-nje mizerne razmere popolnoma w y N ff Glencoa in še nepripravljenega. Tu in tam ho ™ i , ^ nrjx„|, , . celo iz Barbertona. Piney Fork, tkunm J 8 B,aine in Bel,aire ^d« tudi za- skupnim nastopom rešijo iz brez- dna bede. stopam. Joaeph Zorko. I Ta odziv nas jako veseli. Saj __- i pa je to edino slavje te vrste na Veill Iz vzhodnega OhU i /ržave Ohia, katero * ' je vredno da poseti ves napred- talistični listi pedpirati njih | platformo, kar se je ie vedno zgodilo. Delavci si morajo poeta viti svoje kandidate, ki so vredni njihovega zaupanja lh ki so zmožni zastopati delavce. Cim prej bodo komunisti spoznali, da se morajo združiti z naprednimi strujami in trezno delovati za izvolitev delavskih zastopnikov ter da morajo opustiti svojo zmotno taktiko o nasilju, tem prej bo prišel izgled za zmago delavcev. Joaeph Ule. „ . , J" UO jnjrcil rtrn Illtureu* Bridgeport, O. — Tukaj okoli ni iivet od blizu in.daleč. Vstop- f^mj^. nina b0 8amo 25 centov' /veza brezposelnih (Workers' v 8premstvu staršev prosti, dru- A liance) Najbolj je aktivna v gače pa plačajo po lOc. bližnjem Mart ns Ferrvju. Obla- ^ • a iLn - ■ , To je zadnje vabilo za to pro sti je prisilila, da so zaslišale vse pritoibe brezposelni^ v soboto 16. nov. na St. (^tfirsvillu, kjer je sedež okraja Belmont in tudi relifne komisije. Vodstvo zveze pravi, da ne bodo prej odnehali z bojem, dokler ne dobi sleherni brezposelni zadostnih sredstev, du se bo lahko pošteno preživel. ^ Dne 16. nov. je šel v bojnico na operacijo za kilo Avgust Kroflich, član društva 13 SNiPJ. Poškodbe je dobil' pri U. S. Steel, ieda kompanija noče nič o tem slišati. Pravijo mu, da se to lahko povsod dobi. Take nagrade prejema delavstvo, ki nima organizacije za seboj. Krofli-chu želim, da se med nas kmalu zdrav vrne. Lokalne volitve so minile. Pri nas je bilo dosti kandidatov, ki so dobili enako število glasov, oziroma prednjačijo nekateri le z nekoliko glasovi. Poraženi grozijo s tožbami. V več krajih je že prišlo do ponovnega šteija glasov. To nas ne zanima, zanimajo pa nas mesta kot Bridge^ port, Conn., in Reading, Pa.; ki sta prišla oba pod upravo delavske vlade. Ce bi bilo delavstvo povsod tako zavedno kakor v o-menjenima mestoma, bi se nam danes drugače godilo. • "Hig Tony" Tomšič iz Oaklan-da, <'al., se je pohvalno izrazil o svojih obiskih koderkoli je hio-dil. V Bridgeportu je bil samo Skoda, da je moral tako naglo nazaj. Kot je bilo že poroča no, se pri nas vrši v soboto večer dne .HO. nov. 10 letnica soc. kluba št. lli 25 letnica JSZ in 80 letnica letarca/ Priredba se vrši v društveni dvorani na Boydsvlllu in se bo pričela točno ob 7:30. Program je sledeči: Igra "Biserno slavje," katero je Ivan Molek spisal nalašč za take proslave. Svečarja bo igral slavo. Prihodnjo soboto večer naj udeleženci napolnejo dvorano in tudi pridejo ob času, tako da bomo lahko začeli s programom točno ob 7:30. Naj k zaključku še omenim, da je Mary Potnik povedala, da ima pet novih članov za društvo Cyrdinals št. 640 SNPJ, kar po-kazuje, da so pri tem društvu aktivni. Čas je, da bomo tudi pri društvu Edinost št. stopili na noge in če že drugega ne, da bomo pred javnost po novem letu stopili s kako priredbo. To društvo jednote je največje v vzhod nem Ohiu. ; Joaeph Snoy, 13. Zmotna taktika Milvvaukee, Wis. — Oni dan sva se a prijateljem razgovarja-la o sedanjem delavskem položaju. Dejal je, če ne bi bilo komunistov, da bi bilo še alab&e, kajti oni se odprto borijo za delavske pravice, proti izkoriščevalcem nastopajo tudi s silo, če je treba. Odvrnil sem, da ver-jamjamem, da so komunisti bojeviti, ne strinjam pa se z njimi, ker ne verjamejo v vzgoje-val-no politiko, temveč se opirajo somo na nasilje, kar je po mojem mnenju nezrelo, nevarno in neizvedljivo. Boriti «e moramo z z razumom, in ko bo večina delavstva spoznala, da je sila -v njenih rokah, tedaj bo znala rabiti glasovnico sebi v prid. To je edino in najmočnejše orožje zavednega delavstva, ako ga bi znalo rabiti. Ce se bi komunisti zavedali dejstva, da se kapitalisti najbolj boje za svojo politično moč, ki jo sedaj kontrolirajo, se ne bi nikdar odcepili od zavednega delavstva. Nikdar ne bi brenkali na svoje nasilne gosli, ostali bi združeni z ostalimi delavci ter skušali, da pridobijo tudi one, ki h . . ... PH ,«e se ne zavedajo svoje delav- ! eter Kroflich; Muca, Tony Kra-Mke dolžnosti/Komunisti «o jo vanja; rani, Štefanija Grlčar in « iV«,jo taktiko zavozili precej Kose Mary Kroflich.,, Po tej daleč, pa nočejo nazaj. Cas bi že igri bo nastopila v umetnem pfe- bil, da bi spoznali in se združili su VVilma Mazok. Potert) je za- g ostalimi zavednimi skupinami morska Aaloigra "Ldve and za skupni boj proti skupnemu l.ather , v kateri bodo nastopili sovražniku: l.ouis (Jorenc, Frank Matfc>, | Prihodnje leto se Inido vršile Mary Potnik. Frances (iričar in glavne volitve. Komunisti ne da-Frank Blatnik. Poleg tega bo Se jo počenega groša za politično nekaj drugih tožk, ki spadajo k združenje delavcev, da se porazi takim priredbam. Igralci se prid- kapitalistična sila. Slišal sem no vadijo jn tudi članstvo kluba komunista, ki je hvalil kandida deluje, da bodo |s»setniki dobro ta na kapitalistični listi češ da postreženi. |K> debf.r. Ta komunMt ne've Dva dni | rej Ihi tudi priredba da mora vs-ik kandidat na kapi- * O tem in onem Canonaburg, Pa. — Najprej naj popravim par pomot v mojem dopisu z dne 12. nov. z ozi-rom na ponesrečbe. Pravilno bi se moralo glasiti, da so bili Štirje smrtno prizadeti, ne pa smrtno ponesrečeni, ter da je bil zadnja žrtev osemnajstletni Stanley Boštjančič. Ker imam dosti časa, rad pregledujem časopise. Po prepriča^ nju mi je delavsko časopisje pač prvo. Ko bi se delavstvo bolj resno poprijelo svojega najmočnejšega orožja, katerega mu nudijo njegove organizacije, namreč svojega tiska, bi lahko brez vsake krvave revolucije nastopilo proti temu krivičnemu sistemu in strlo mizerijo v deželi, ki ima vsega bogastva v izobilju. Toda delavstvo se še dandanes tako-kanibalsko obnaša in boji svojega pravega pointa. Nekaj zastopnikov se je na zadnji konferenci angleško po-slujočih društev SNPJ jako slabo izkazalo. Podstopili so se izpodbijat temelj političnega vprašanja, na katerem jednota stojL Mlado generacijo ima pač kapitalizem večinoma še v svoji pasti. Odvisno pa je dosti tudi od roditeljev, da ne vidijo prave slike. Branijo se načelne vzgoje Slovenske narodne podporne jednote, čeprav jim je najbolj potrebna. V njeni notranjosti se res ponavljajo provokatorji, toda zavedno članstvo je v preteklosti še vedno branilo njene principe in upamo, da bo obvarovalo njen kredit, ki je najbolji izmed vseh organizacij, tudi v bodoče. Ko se je porodila jednota s svojim socialnim in svobodomiselnim programom, smo jo veselo po£4ravjli. Ostavili smo režimsko ustanovljena društva in pristopili v SNPJ, ki svoje člane res vzgaja za korist človeške družbe. Ako bi delavstvo vseh narodov posnemalo Slovence v smislu kulturno naprednih organizacij, bi se ne ponašali samo z Bridgeportom, Conn., Readin-gom, Pa., in Milvvaukeejem, ampak bi razvilo svojo zastavo svobode po vsej deželi. Ker smo še pod ieleznp peto, je naša dolžnost, da se razvijamo v pravcu naprednih podpornih organizacij in sledimo učiteljem prave socialne pravičnosti. Kadar to dosežemo, nam podporna društva ne bodo več potrebna. Želim, da bi se vse slovenske družine ponašale z listom Prosveto in tudi s Proletarcem. M. Tekavz, 1&. Od jajcado^organiziTia^ dna, ki zija med živim fn^ t£0 .v"**1 svetom, bolje, nego če nrinl ,nim ni«v Ub na.*.,-,.::.*0 umerjamo pol,K teh nastankov. /IVI 'Ull iti Um se je jedro te stanjce zdmin ' spolno klico, ^ prične ?a Le de iti' * dve stanici, potem v štiri Zl t! ' *prvi dokler ne nastane k^ tCk ^T dobro označili kot "morula" murv "" H V tem kupu nastane vottina,' £ ■ Z W veča, dokler ni sta nič je okr^g njegl 'm ^ kožica nekakšnega mehurčka S^dat Tli odločilna sprememba. Mehurček i n ^ vboči, kakor bi vbočili gumijevotgo s 2 S tem nastaneta dve plasti, vnanja!n 2 Mesto, kjer se i* ..u.ir,in unranJ V O Mooneyjevi borbi Arma, Kana. — Zadnje čase smo čitali že par dopisov od Katarine Krainz iz Detroita, v katerih je poročala o svojem delovanju v zvezi z zbiranjem pri-spe v kov za Tom Mooneyjevo o-brambo, kar je hvalevredno delo. Mislim, da smo vsi prepričani, da je zadnjih 19 let po nedolžnem zaprt. | Kot tajnik društva imam priliko se seznaniti z njegovimi patetičnimi apeli za pomoč, ki prihajajo na društvo. Apeliram na vsi- zavedno delavstvo, da ga (»odpira v njegovem boju za svobodo. Vsem je znano, d« njegova obramba stane precej, denarja. Tudi jaz se trudim pri društvu, da bi članstvo nekaj dalo, kar pa je seviKia težava, ker so razmeri« tukaj izredno slabe. Premogovniki obratujejo po par dni na teden, veliko ljudi pa je na relifu, kar je malo bolje kd nič* Kdaj bo bolje, je težko reči; menda pa takrat, ko pride zopet lloover v Belo htto, kamor se, kakor slišimo, zopet sili. Martin KruMir. 1.14. f rw«f«. i . 1». I ehman. ki km k (irevhound Itu« ( o. orNIov il« uradi uni)«kih aktivmmtl, t len« in hčerko. Gradnja vojal- nic v Arizoni Phoeni*. Ari*. — Ta država bo dobila llftO.OOO ra zgradnjo petih vojašnic, ki bodo aluftlk milici, iz sklada federalno administracije relifnih del. ~ >.' , , ---. *» »nanju j Mesto, kjer se je mehurček vbočil im.n prausta in iz njih nastane pozMjetaZf vali. K prvotnima dvema^lasTma / tretja vmesna. Irvseh treh p« ge r t J organ tel^a Vnanja plast se sprem i .* čut^*' hrbtenični mozek in možgane 1 nja v črevesje in njegove priveske, n pr š^eitd ^ PH ^ dru»im v okostje, j Tako nekako se v splošnem razvija kak krkon, a v bistvu vsak drugi vretenčar v. gre po nekem načrtu kakor pri na.stai,kU »tr ja, samo da vplivajo tam gradiine sile od m traj navzven, pri stroju pa od zunaj. Vprašali so se, kakšne so te sile in kaj i ravna, kakšni so odnosi med posameznimi d embrija? Napravimo poskus. Jajcvce krkorl ki se je pravkar razdelilo v obe prvi stank razdelimo s tenko zanko v dve samostojni 4 niči. Ce jima damo, da se razvijeta dalje n staneta dve mladi živalci, ki sta nekaj manj nego normalno, a nimata drugače nobenih n pak. Isto dosežemo z razpolovitvijo naslednj stopenj do moruJe. Toda pri tem moramo t žiti, da se držimo živalske somerne ravni i zadrgnemo n. pr. bodočo zgornjo polovico , spodnje, dobimo iz zgornje polovice sicer na malen embri, iz spodnje pa le kos trebušnei dela. V poznejših stadijih se zadrgnitev posreči več in ne dobimo več popolnih živali." Kaj nam povedo ti poskusi? Povedo na« da se v početku razvoja kakšna izguba še laL ko izravna, tako da nastane normalen orjjan zem, čeprav se je del substance izgubil; p< zneje pa so poedini deli klice že preveč razvit Uravnavajoča sila žive snovi je imela v sjior o bistvu življenja veliko vlogo in jo še imi • kajti z upravičenostjo so tu zaslutili pojav, ga izven življenja ne najdemo. Sicer se tu< razbit kristal v hranilni raztopini lahko d< polni v popolno obliko, toda bistvo tega regt lacijskega pojava je čisto drugačno. Vprašali so se tudi, kaj nastane n. pr., c izrežejo košček Vnanje plasti kakšne krkonc ve klice v stadijy vbočene žoge in ga |>otei presadijo naznotraj, na mesto notranje plast Ali postane potem koža kakor normalno stena pračrevesja? Zgodi se drugo. To torej pomeni, da še n bil dokončno določen za svojo nalogo. Ce . vzamemo v istem stadiju del tvoriva za !*«ic čo hrbtenično okostje in mišičje ter ga presa dimo na trebušno kožo, se ne razvije v to k( žo, temveč nastavek hrbtenice navzlic druga mu enakemu nastavku. Ta nastavek pa stvori le v majhnem delu iz presajenega sta ničja, temveč iz staničja, ki bi moralo postat prav za prav trebušna koža. Presajeni k«s j tedaj imel še moč, da je tvojo novo okolici preuravnal po svojem lastnem pomenu Takšen kos mora imeti tedaj kakšne »krivj nostne sile. Premišljevali so o tem dolga leti eksperimentirali in dali takšnim kosom nizi '"organizatorjev", ker svojo okolico v nek^ smislu organizirajo. Pokazalo se je tudi, tenica itd. iz vnanje plasti, tam ver iwva.:"i" koža. Ce pa presadimo ta nastavek hil»teiiic< n. pr. na trebušni del pod vnanjo pla*tj<», »a stane tam hrbtenični mozek. Nastavek za hr > tenico in njeno mišičje ima tedaj moč, da vpn va na stanice vnanje plasti svoje okolice take da se razvijejo iz njih hrbtenični moz. k n možgani. Ali so električna ali žarilna <\ dokazalš da so kemične snovi, ki u« jejo. O teh stvareh bi lahko poročali l'f' go drugih zanimivosti, a že iz tega j« r»z kako zamotane stvari se dogajaj'* J" nju bitij in kakšne fine sovisnostL* edinimi deli klice. Drugič pa vidim-., nov organskega razvoja ne morem« z zakoni v anorganskem svetu. fPn razprav i dr. F. / i • -NA GLASBENIM VB^KBI — Ali ste prepričani, d* so sU • Kitajci? — Seveda, to je vendar en« '»s mučilnih orodij. ^ Tied p«* tfREKj 26. NOVEMBRA. ,<««frf ■ m » » » ................... Vesti iz Jugoslavije (IsrirM psreiUa Is Jufsalsvijt.) ISKALCI HOČEJO bojeviti BITI j klerofatfzem vod igranja rutfca fidj.- v ij-bij-. Ji gledali««. — Novi pred- LJubljana.« Uabljansko Narodno fifledaJi. LJ! 0grednji gledališki zavod jncev, je last drŽave, s avo-, opernim in dramskirn gle-■jm dviga glasbeno in dram-jezikovno kulturo Slo-Lv pri njegovih predstavah ** žalski diletanti podežel-I društev, ki jim Narodno Kolišče sploh zmerom postre-i nasveti, z repertoarjem itd. geje umetniški nivo podeiel-„ odrov dvignil nad nekdanjo dvojno mizernost, da se naša wča dramska produktivnost da imamo stalno orke-ko družino — vse to je po ni zasluga Narodnega ljub-ikega gledališča. » Toda to Narodno gledališče je od začetka (ustanovljeno je i ob prevratu) stalno napada-od klerikalcev. Kakor je vse jke kulturne delavce klerika-n stalno preganjal in pljuval ije, tako pljuva klerikalizem \ m visoke kulturne zavode. Narodno gledališče uprizarja h in tuja dela, ki jih vod-gledali&ča izbira le po U-rtniški kvaliteti. Vodstvo gle-ea je mnenja, da je gleda-ligplosna narodna last, zave-pa se tudi, da mora biti pred-dom umetnosti. (Če včasih izberi kakega dela le ni mo-e govoriti o umetniški vred-ti izbranega dela, je treba to ti na rovaš težkih razmer, gledališče niti plač igralcem aore izplačevati redno. Toda jt drugo vprašanje, o kate-se da govoriti tako in tako.) |ko«e vrstijo s svojimi deli na m odru avtorji iz vseih stra-in vseh naziranj, avtorji, ka-ih dela so umetniško kv^li-n«. Tako smo gledali že solne drame, tako gledamo kla-t pa gledamo tudi izrazito iriozne predstave (katprih o imeli v zadnjih sezonah celo i). D® so Rusi v dramatiki in i-fciski umetnosti mojstri brez •ecev, je znano in najdemo wno tudi v mnogih katoliki revijah. Brez ruskih gleda-f. brez ruskih dramatikov bi repertoar vseh' gledališč na tu precej revnejši, igralska nost brez ruskih odrov naj-na *e precej nizki stopnji. 1 nastopom boljševizma v Iji igralska umetnost in dra-ffli nista propadli, marveč * celo dvignili oz. iščeta stal-novih poti, je znano vsem. Sovjetski pisatelji so napisali •nogo dramskih del, ki so šla '•j preko ruske meje v Evropo Ameriko ter jih z velikim u-pri publiki in kritiki u-**rJaj<» povsod. Seveda je tu-Sumljive, da sprejema svet *amo one drame, ki ni-kake izrazito prevratne so umetniško kvali-dramami, ki so do-Idriji čas najlepši uspeh ,VHu tudi komedija "Tuje -Vjet >kejfa avtorja Skvar-L Ali je to njegova prva dra-| "« • mi ni znano, pač pa * to komedijo postal a r k i n znah nenadoma po '"i in komedija "Tuje ,uprizarja m triumfemi * *rr h K v tudi v Juoslavijo, i-* velikim uspehom v •Meku in drugod, letos ■pravilo na oder tudi Narodno gledališče, uprizorili prvl£, je pu-4 h delo z navduše-k» pa j«' zapihala, da v Ljubljani! Zraven pa so sprejeli še resolucijo, ki se obrača proti resnim katoliškim kulturnim delavcem, proti kritikom in gledališkim poročevalcem, ki hvalijo "boljševiško robo" v i-menu umetniške kvalitete, ne da bi napadli ideje takih del! O tem je poročal katoliški dnevnik "Slovenec" in smo o tem že pisali. Ofenzivo je organiziral klero-fašizem, ki ga organizira Katoliška akcija, torej visoki kler, posebno še bogoslovni profesorji, okrog katerih je zbrane nekaj akademske mladine. Da doseže oblast in diktaturo v Sloveniji, je izbral klerofašizem metodo, ki se mu zdi najbolj učinkovita: kar se ne mara pokoriti klero-fašistom, je treba razglasiti za "boljševiško nevarnost" in poklicati oz. opozoriti oblast na to. Hkrati pa prijemlje klerofašizem za ušesa tudi tiste katoliške javne delavce, ki si ne dajo od njega diktirati nazora in o-kusa in ki odklanjajo tako barbarsko nasilje. Klerofašistična družina kriči najglasneje v svojem akademskem listu "Straža v viharju", kriči pa tudi po stolpcih "Slovenca" in mesečnika "Mladika." Ko je Prosvetna zveza na svojem občnem zboru oklicala Narodno gledališče, torej državni zavod za boljševiški zavod in zlasala tudi gledališke [poročevalce katoliškega dnevnika, so se temu uprli mnogi jcatoliški prosvetni delavci, toda doslej ni še nihče od njih javno nastopil proti temu. Morda so jim zaprte vse katoliške publikacije za tak napad na klerofašizem, morda si ne upajo? Lahko pa tudi, da so se na tihem pobotali, kar vsekakor n^ prav. Javne napade je treba javno zaključiti. Govori se res, da se je stvar nekako pobotala na tihem, menda z raznimi izgovori: da je bila tista resolucija "sprejeta", ko je bil občni zbor že zaključen, da ni bilo tako mišljeno, da ne gre za de-nuncijantstvo itd. Oovori se celo, da se je novi predsednik Prosvetne zveze, bogoslovni profesor Lukman tu in tam opravičil, "Slovenčev" kulturni urednik pa je napisal nekaj vrst o tem, kakšna naj bo kulturna rubrika katoliškega dnevnika, kakšne gle-deliške in literarne ocene: glavno je umetniško merilo, po tem sodimo, hvalimo ali grajamo, ne bomo pa seveda pozabili tudi o-pozoriti, če bo v kakem umetniško mojstrskem delu skrit pro-tiverski, protimoralni strup. Videti je bilo, da se je tako nekako pobotalo. Za prvi hip. Toda klerofašizem ni odnehal. Glede 'Tujega deteta" so grozili, da bodo z demonstracijami onemogočili nadaljnje uprizarjanje. In nenadoma je "Tuje dete" izginilo iz repertoarja. Zakaj? Oblast je uprizarjanje te komedije prepovedala, češ, da se je bati ka-Ijenja miru, izgredov itd. In 'Tuje dete" je moralo z repertoarja. Je to duhovita komedija, ki nima prav nikake politične ali svetovnonazorne tendenc«. Klerofašisti v svojih člankih sami pravijo, da ne vprašaje po umetniški vrednosti dela, ampak po tem, odkod je avtor doma, kakšen je avtor, kakfen je režiser in kakšen nazor ima! V vseh obtožbah pa se sklicujejo na slovensko ljudstvo, češ, v i-menu slovenskega ljudstva protestiramo, ljudstvo se moralno zastruplja itd. Zmerom imajo ljudstvo na jeziku. Tudi ko je škof Jeglič ne-žigal Cankarjevo "Krotiko , »o ne sklicevali na ljudstvo, ko so Jenka preganjali, so se zavzemali baje "v imenu ljudstvu in njegove nepokvarjenosti", toda v ljudstvu so Jenkove "nemoralne pesmi" ponaredele. Cankarja ti« skajo zdaj klerikalci in ga ima- PROSVITA čistijo jih prahu, in proglasijo avtorja za katolika, njegovo delo za genijalnost. In potem se oglasi katoliški knjigotržec, izda novo izdajo tega dela. zasluži tisočake, in nekdaj preklinjanj pisatelj postane zanje blago-slavljani genij. ^ Tako je bilo v vsej naši zgodovini in tako bo tudi poslej, dokler bo imela cerkev tako besedo. Posebno pa se ponavljajo taki histerični izpadi, gonje in sežiganja prav v časih, ko imajo klerikalci politično oblast v rokah. Tedaj imajo največje koraj- že in tedaj postanejo bojeviti. • Pa Še nekaj ob tej priliki: poročevalci katoliških listov pogosto opozarjajo gledališče na u-metniško manjvrednost nekaterih predstav, zlasti operet. V tem se strinjajo z njimi tudi mnogi drugi, pa tudi uprava sama se zaveda, da mora včasih zaradi težkih finančnih razmer popustiti pri svojem sfrogem u-metniškem merilu ter sprejeti v repertoar stvari, o katerih nihče ne more trditi, da so umetnine. Predstave takih del imajo blagajniški uspeh, predstave u-metniških del pa nimajo vae takih uspehov. Res je sicer, da dobro zrežirane in odigrane ali odpete predstave zmerom uspejo, tudi finančno, kakor je tudi res, da mora gledališče vzgajati publiko, ne pa ji slediti. Nikakor pa se ni mogoče upreti tudi utemeljitvi, da spričo tako težkega finančnega položaja našega gledališča in spričo tako beraške državne podpore gledališču ni mogoče dosledno izvrševati tega vzgojnega dela, ki bi zahtevalo mnogo truda in seveda tudi denarja, ki ga pa ni kje vzeti. Ce bi država zvišala subvencijo ljubljanskemu gledališču, bi se lahko ogibalo takih s{>odrslja-jev v repertoarju, s Čimer bi bili vsi zadovoljni: vodstvo gledališča, kritika in publika. Zdaj i-majo klerikalci dva svoja zastopnika v vladi. Kaj ne bi tu pokazali svoje bojevitnosti in preko Misleči stroj Roboti v službi vsakdanjega življenja Strojni človek, robot, prehaja iz carstva utopije polagoma v živo resničnost. Temu strojnemu človeku je namenjeno izvrševati dela. ki bi jih zmogel drugače le z umom in čutili obdarjeni Človek. Malenkost grozotnega je o-krog njega in res se bavijo i mislijo, da bi ga iikoriščali pred vsem tam, kjer bi živci živega človeka kaj lahko odpovedali, n. pr. za vodstvo vojnih brodov in torpednih letal v v« jni, sploh pri delu, ki mu je zmisel uničevanje. Poleg takšnih strojev pa imamo danes tudi druge, ki jim o-značba mislečih strojev nič manj ne leži, ki pa rabijo bolj nedolžnim svrham. Ti stroji temeljijo večinoma na fotollektrični Staniči, o kateri je danes že vsak lajik kolikor toliko poučen, saj je to tisti pripomoček, ki omogoča zvočni film s tem, da spreminja zvočne v svetlobne valove in narobe. Toda svetlobna Staniča deluje tudi v drugih področjih. Njena občutljivost, ki pričenja spodaj ob 8000 tresljajih na sekundo in se končuje zgoraj pri poldrugem milijonu tresljajev (v televiziji), ji daje ogromno prednost pred človekom, ki 'funkcionira s svojimi čutili neprimerno počasneje in nezanesljiveje. Svetlobna stani-ca ne deluje na dražljaje samo hitreje, temveč tudi bolje vidi. Človeško oko infrardečih in ul-travioletnih žarkov ne dojema več, svetlobna stanica pa jih do jema in reagira nanje. Ta last nost je omogočila njeno uporabo za aparature, ki naj* zaščitijo kakšen prostor, kar je posebno važno za banke, muzeje in kaznilnice. Prekinitev nevidnega žarka, ki pada na svetlobno sta nico, po telesu kakšnega nepoklicanega Človeka, sproži svarilne priprave, in tako je svetlob na stanica čuvaj, ki nikoli svojih zastopnikov v vladi skušali doseči večjo podporo ljub- odpove in se nikoli ne zmoti, ljanskemu gledališču, ki Je v državi najbolj zapostavljeno?! Gledališče bi lahko storilo potem marsikaj, česar zdaj ne more tvegaH, in opustilo bi marsikaj, kar mora delati zdaj tudi proti svoji volji. Trunk ima v Leadvillu neben«. — Ljubljanski škof dr. Rožman je šel v Cleveland odkrivat Baragov spomenik, zdaj potuje po raznih naselbinah in mašuje ter hkrati pošilja Slovencu' v Ljubljano dopise o svojem "pastirskem delu" med slovenskimi rojaki. Zadnjič je pisal o svoji poti v Leadville k rev. Trunku ter pravi med drugim: "V Leadvillu je še kakih 60 slovenskih družin, od katerih pa je kakih 20 socialističnih, ki nočejo Imeti nobene zveze s cerkvijo. To malo število družin pastiruje g. Trunk, koroški rojak, ki neprestano trdi, da je tu lepo kakor v nebesih in da ne gre od tu nikamor več." — Tretjina socialistov torej ne moti nebeškega veselja. ne Moderna tehnika pozna še ne štete druge izume, ki zbujajo občudovanje celo v sodobno u smorjenem človeku" Tu so n. pr. pisalni stroji, ki pišejo na da daljavo. Takšen stroj oddaja sporočila na poljubno razdaljo, ne da bi bila pri tem mogoča kakšna slušna pomota. V Nemči ji, Holandiji in Švici imajo že posebna omrežja za takšno poročanje. Interesent tipka v do ločenem kraju svoje poročilo in takšen pisalni stroj istočasno prepisuje priključeni stroj v poljubnem mestu to sporočilo za naslovnika. — Pred nedavnim so uvedli za nimivo novost v Londonu in Berlinu. Ce si telefonski naročnik, ti ni treba imeti ure, kajti če hočeš zvedeti točni las, se avežeš samo z določeno številko telefonskega omrežja in že začu-ješ krepak glas, ki ti pove n. pr. "Ura je osem in štiri in dvajset minut/' Vsa skrivnost tega na ♦a predstava vse j0 ta svojega | *M*|iAki kritik VfiB u Konjl, klerofašisma Jej f *wh,,r Jf^1 nadaljevanje stare klerikalni' ' c"loU n*vdu4€no|borbe zoper vse. kar obogati slovensko kulturo. Nove knjig«' J«* vršil občni zbor slovenskih genijev m) bile ki ri-•Vetne matic* kalrtm (cerkvenim očakom *|o-tamkaj so | venskim) vedno satanov plod. ko pa minejo leta in postanejo te knjig«* mejniki v naši kulturi, tedaj potegnejo klerikalci te nekoč preklete knjige iz omare, o- in i' \ - < * V • 1 „ — • k / li ,1,1- f \ / I / \ % ✓—V l \ \ \ , VJ i r / * 1 MM 1 / / / H. / / > r • / / i / i / r- A L P rvvaB^SiJ w j-^ff i - 1 povedovaiija ure po telefonu je v traku zvočnega filma, ki re-producira človeški glas. Aparat je v Berlinu stal nekaj čez 140,-000 mark, k že prvi dan se je poštni upravi plačala, kajti postreglo si je i njo 144,000 radovednežev, ki so plačali vsak po 10 pfenigov. Ladijskim kapitanom skoraj ne bo treba biti več v skrbeh, da bi v noči ali v megli ne našli plave poti v kakšno pristanišče in pri tem jim ne bo treba nobenih svetilnikov. Delo pilotov In svetilnikov bodo opravljali tako zvani decimetrski valovi. Na nevarnih mestih in v megli bo ladja plula sredi dveh sporednih trakov takšnih brezžičnih valov in če se bo hotela samo za malenkost oddaljiti s te varne poti, bo posebna priprava kapitanu avtomatično pokazala, kako naj ladjo obrača, da pride spet v pravo smer. Labudova pesem? K političnim dogodkom y Av-atriji V Avstriji je podkancler kne« Starhemberg izrinil Feya, ki je hotel v hajmveru na Dunaju 1-grati samostojno politično vlogo. Fey je postal sedaj predsednik Podunavtke paroplovne družbe, 8tarhemberg pa se li-nebil njega In še nekaterih ministrov, ki so čutili še nekoliko demokratično, ter s tem dobil v vladi premoč. "Prager Presse" pa prinaša i Dunaja vest, da skuša avstrijska vlacja (le del seveda), slasti novi minister za socialno skrbstvo Dobretsberger Izravnati diference med levo usmerjenim delavstvom In sedanjim reiimom. V ta namen, kakor trde v uradnih krogih, je del sedanje vlade naprosil bivšega socialnodemokra-tičnega kanclerja s. dr. Kenner-ja, da posreduje v zmislu sporazuma. S. dr. K. Ren ne r je baje zaradi tega potoval v Brno na Moravsko, kjer biva velik del avstrijskih socialnih demokratov v emigraciji. Minister Dobretsberger je dne 29. m. m. govoril po radiju, da podpre to svojo politiko, pri čemer je ostro napadal podjetnike, ker ne izpolnjujejo kolektivnih pogodb ter obljubil, da režim vrne vsem socialnozavarovalnlm ustanovam samoupravo In svobodo. Vlada upa, da doseže a tem zaupanje — med delavstvom. Verjetno Je, da režim iiče, ker jo sam v sebi nesoliden In neenoten, zaslombe zopet med tistim socialnodemokratičnim delavstvom, ki ga je lani februarja meseca krvavo (»tolkel in oropal organizacij, gospodarskih in so-clalnopoJItičirih ustanov, svoje lastne rešitve iz zagate, v kateri se nahaja Mitično in dr-žavnopravno. Toda avstrijski režim je zakrivil toliko, da je zadoščenje delavstvu skoraj izključeno. Zahteve socialnih d<< mokratov v tem primeru so pred-vsem vrnitev k demokraciji, svoboda, poravnava velike škode, vrnitev vseh organizacij 1n priklic političnih obsodb in pregn. njanj. Če ui gesta nekatsrih avstrijskih refcimovcev le past ah nerazsodne elemente, potem Je jasno, da se v avstrijski vladi bije trd boj med lfitlerjevo-Mus*oljnlj«'. vo skupino, ki jo predstavlja knez fttar^emJ>erg, in skupino Mehusehirigg-Vatikan, ki Je dobra "avstrijska" in vatikanska po svojem mišljenju. Te razmer« v Avstriji so obenem posledica nuzmiselntf državne alanovsk«* politik*, ki ima sicer koncipirati" ustavo in NtMnovNki parlament, kar pa jo trhlo in »e v praksi n< da reslisirati. Avstrijski režim naj popravi storjene kri vir«'. Dokler te^ra ne stori, je njega klic po pomoči In budovs p««*« in prtni smrtjo. Odpor proti hup- čijškcmu davku Hun Krancisco, ('al ~ ICdward D. Vandeleur, pr«*d»ednik držav ne diiavsk* ftejaJ Je, da to breme najbolj občutijo delavski sloji, ki tvorijo večino od jemal rev. ja je* - r«Wral«4 1'tolurra ličinki potresnega sunka v tenementnem dlstrlktu New Yor-ka, kjer so morali nekatere hiše podpreti. Kako Hearst pojmuje svobodo tiska Njegovi teroristi aktivni proti tedniku Peo-plet Prest Chicago. — (FP) — Mladi tednik Peoples Press, ki je pričel izhajati v Chicagu in i>obiJa Hearstovo fašistično propagando po njegovi metodi, je v tem mestu že občutil vangeško silo Hoarstove organizacije. Hearstovi gangoži so inatkr-beli, da Je ta tednik izginil z u-ličnih časopisnih stojnic v downtownu In drugje. Od bolj pogumnih prodajalcev ga mo-goče dobite skrivoma, nimajo ga pa v razložbl kakor po drugih mestih, ki ao bolj prosta gangeštva. "Življenje Je prekratko," Je rekel neki starejši prodajalec, ko je bil vprašan za kopijo Peo-ple« Preasa. "H«-a rs to v Imss mi pravi, naj tega listu ne prodajam. Co to storim, Im» poleg mene nastavil drugega prodajalca." Kljub temu pa Je imel skrivno zalogo tegu lista! Toda vsi prodajalrf časopisov niso tako dobri hiznismanl, oziroma Je Hearstov terorizem močnejši kakor pa privlačnost grošev. -j In upravitelj distribucijske agencije, ki Je prevzela prodajo tega lista na uličnih stojnicah Chicaga, je že dejansko občutil |»estl IlearaUivili teroristov. Dva gangeža sta oni dan prišla v njegov urad na 771 VV. Adams mL, ga vlekla na sl<«Jo, mu zdrobila očala, ga premlatila in ga pustila legati v krvt. Pobrala sta tudi vse kojilje Puoplcs Pressa. T Nekaj dni pozneje je prejel anonimno pismo, v katerem mu je piaec zagrozil, da ls> vdru-glč še bolj premikasten, če ne'medicine in zdravniške opreme, preneha z ekspediranjem tegaise je vlada oprijela načela, naj lista. Njegov ratvaževaiec pa | dol* tako zdravniško oskrbo kakor Je možna vsi sloji — Izjema no bili burftujl. Kspif* listlčno načelo, naj bo zdravili* šl^a oskrba na razpolago v prvi vrsti le privilegiranim slojem, revni pa naj se zdravijo *aitii, je bilo zavrženo, Iz tcgtt vzroka in pa radi velike potreIh< ko prva iHa m *e tudi pozneje odhajali na deželo le napol trenirani zdravniki, /daj jetnikov, je informiral administracijo AAA, da plantažnikl v Alabami In nekaterih drugih južnih državah silovito izkoriščajo najemniške farmarje In tla potrebuje več tednov za zbiranje dotajliranlh podatkov, katere bo predložil vladni instituciji. _ , i Zdravniki hvalijo ruski zdravstveni red Sovjetske vlade napravile velik napredek v ljudskem zdravstvu Chicago. — (FP) — Štirje ameriški profesorji medicine, ki ao se zadnje poletje udeležili e Moskvi In Leningradu med-narodnega zdravniškega kongresa. se Jako pohvalno izražajo o sedanjem ruskem zdravstvenem sistemu. O svojih vtisih so govorili iis shodu na kam-pusu northvvesternske univerze. TI profesorji medicine so Anton J. Carlson s člkaške univerze, Muurlce II. Vlssoner z II-llnoiske univerzo ter Andreiv C, lvy iu (ieorge Halperin z northvvesternske univerze. Vsi so Jiill edini v tem, da je sovjetski zdravstveni sistem, kolikor se velike večine ljudi tiče, boljši kakor Je bil ja»d carsko vlado. Sploh se ne da primerjati s starim sistemom, pod klilerini je bila medicinska veda na razpolago le premožnim .slojem, tnužike In mestne revnejše sloje pa so "zdravili" popje. 7,v od pričel ka l»o|jševiške vlade je bil cilj javnega zdravstvenega sistema najboljšu zdravniška oskrba za vse delovne sloje. Ker pa Je primanjkovalo zdravnikov Iii bolniških strežnic kakor tudi bolnišnic, je bil zgodaj zjutraj na oglu Clark in Van H uren cesti for-sirau, da je za|>eljal na stran. Toda gangeZi niso dobili p«»uU%illu. k>., 4r tedno up«jo. ds bo federalfto vrhe«no Midttče odobribi vladni načrt p-idlranja ftlum»kih dMrlk-j lev. ' ' AH ste nirečml na dnevnik "Prottrto"? Podpirajte svoj llatf lefonu zdaj tu, fcdaj tam in ko se ti zdravniki s«»pet vračajo v kdo «Mlgo\ori, zapre klicatelj te« 'šolo v syrho. nadaljnjega študl-lefon. jranja. ItoJnišnlfe zavzemajo ♦«♦ O vsem tem je bila obveščena visok standsrd in tudi v Kuaijl policija, poštne oblasti in Clvtl l*f«HovlJeni stroji za X-žarke in LilierMes unija. Toda liearsto- drugI kompliciran! pravniški \1 gangeška organizacija Je aparati dnin o funkcionira K |m» fiajbrže močnejša, vs. kakor pa izjavi teh zdravnikov, dovolj vplivna in Ji bo težko pri- j Kljub temu |e potreb* Se ti d«« živega ' vedno velik« Umazane vasi še - .„. . | niso izginile in tudi |m» mestih je še široko |»o|je m ixl»ohjAa-nje higiene, Vendar Je pu |»» izjavi svoji renjl. Vsa je samotno zehal« v sopa-rici. Na zunaj se je zdela kakor izumrla. Prazne so stsle hitov brez ljudi, brez življenja. Pri županovih sredi vasi je bilo nekaj ljudi pri hiši. Ali tudi ti tii ne ne vznemirili In (»ukazali, da jih ni predramil rog grajske-ua sta. ki m' je oglasil telo daleč. Kmalu m* je pa začul tudi topot dirjajotVtra konja -"Jojmene,, kaj to pomeni?" se je /.a\/4*la županja "(irajski sel!" "Mama. ne boj nr trrajnkih, mi j tiiiHi Turki," »<• ji je oblatila h< i Minca, ki Je z njo vred utopila k oknu in buljila nkosrnj. "Nobenim ni dobro priti v pral." "Turki pa ne " "Minca. ti s temi rečmi. Nk«-*'ar \< reci, a j« j., od itnUV vpil »tar hlapet. *a "Seno za konja!" "Takoj V Sel in županja sta stopila v hišo. "Kadar kam pritrobim," je pripovedoval on, "se ponavadi nabere vse polno radovednežev. Gorjancev pa ni na spregled." "Naši ljudje so vpreženi v delo." 'Tudi drugod ne leže za pečmi." "Zakaj pa naj hodijo ogledovat grajskega sla? Saj ni tako lep fant." c "Za tiste žene res ne, ki so Jih razvadili grajski vitezi." "Samo še nekaj podobnega," Je zsgrozils, "pa sva za vselej zgovorjena!" "Ali niste obljubili polič vina?" "Obljube pa držim." Županja je natočila vino in mu ga postavila na mizo. Sel je hlastno pil in ne oblitoval: "Vsa ča*t vam. mati županja! Kakor nalaAč za žejnega človeka.* i NI Ae utegnil vsega spiti, ko je prisopihal v hiAo zaskrbljen župan. "IViber dan voščim. Kaj bo novega?" "Uganite." ga je podražil sel. Najbrte moramo iznenada na tlako." Nič takega ne terja grajska g** poda " "Potem so )« Turki spet kje blizu?" ^ 'Tudi teh smo rešeni ta nekaj ftisa " AH je mar izmislil rv "Nič strahu^ očka župan. Vaša pravda Je rešena." "Ona z Jeseničani? Ali smo dobili ?" f "Pismo Vam vse pove. Nate! Sel je izpfl vino, izročil županu papirje in pristavil: "Naprej moram!" "Kam ttko naglo?" "Na Jeseniško stran!" Vsi so šli ven. Konj je zarez-getai, sel ga je potrepljal In za-jahal. "Srečno pot!" je vzkliknil žu pan. "Vam pa srečo pri sodnlji!" je odvrnil sel, zatrobil in se kmalu izgubil županu in ftupanji izpred oči. 2upan je odprl papirje in vzdihnll: "Kdo naj razume te kurje steze?!" Vidiš, kako ti Je v napotje, ko nisi maral hoditi v farovi na učenje," ga je pokarala županja "E, takrat še sanjal nisem, da bom kdaj župan!" — No, pa ti reči, kako 90 grajski rsmodiir. Od blizu si lahko vohala njihovo učenost" "V kuhinjah ne razlagajo svetega pisma in ne črnih bukev!!' "Ker se z deklinami preveč o-negkvijo .'." '5r "Andreje, pusti ljubosumne muhe/ Za pravdo tk' pobrigaj Gorjanci te naklfctljo, če jim kkj po Vfejjf* * "XII sem JairgbdtrfJa?!" '"Zupan si in mbj mož. Ne obotavljaj se s pishiom!" "Ali naj grem k župniku?" "Pojdi k Petelinovemu Janezu. Ta jih ima za deset ftupni kov za Ufesi in vsaki pisavi je kos." "Hm ... Za njim naj lazim?" '^Pokliči *a!" mu jfe* svetovala In se ©zrla po dvorišču: "Simen" Simen!" ' r "Hoj r1 ; . < "Brž po Petelinovega Janeza!" Simen Je odkrevsal, župan se je pa popraskal za ušesi: "Sam se moram jJbprijeti učenja, če hočem o&ati župan ..." "V tvoji) butico ne stlačiš nobene rieči več," ga je zavrnila žena. * Župana je pa popadla prava jeza: "Ca bi te zlodej pohru-stal!" V gostilni pri "Gašperlinčku1 ne o na J4serrid*h je bilo ta dan celo veselo. Sami imenitni posestniki so se zbrali, žene so imeli s sa->o in godče, pa vse drugo, kar treba za hrup in poskočnost. Ko so se že zelo narajali, je vstal zza mize rejen jesenfški župan, se odkašljal in potem svečano am cesar kaj išljal in spregovorn: "Dragi občani Jeseniški! Toplo ml je i>rl srcu, ko vas gledam. Same poštene možakarje mam okrog sebe in brhke ženice teh poštenih mož. Se sanjal nisem, da se bomo zbrali v tako lepem številu. Odkar stoje Jesenice, ne pomiiijo ljudje, da bi imenitni občani z vso dušo'počastili svojega občinskega pisarja, ki že dvajset let skrbi za naš obči blagor. Ker sem njegov predstojnik, se čutim počaščenega 1 njim vretfc Počaš&na je pa tudi nje-rova zvesta žetiicai ki te petnajst let nkrbf za rijegov osebni blagor.; Iz; gofJahske fare j6 je >rip&Jal in J* srečen z njo| Mi kmo pa sprti s'feotodi iz Gorij. Oh, da bi se W enkrat pobotali živeli tako kakor živita naš pisar In njegova prijetna, še vedno zapeljiva ženica!" Skoraj vsi so navdušeno pritrjevali svečanim županovim besedam, le posetnik Jurjevec se jie zoperstavil. "Vse prav, gospod župan. Nič nimam zopfer pisarja, nič zoper njegovo Urško, z Gorjanci pa ne maram kakšne otročje sprave? Ne dajmo se jim ksr tako pod noge!" "Jurjevec. pa vendar ne misliš, da sem jaz za sramotno pobotanje," m je zavzel župan. "Za pravico *em in za mir med sosedi. Za nas je bil Turek dovolj elika nesreča 1 Zakaj bi se klali med sabo, ko lahko vsi srečno živimo?!" "Zakaj bi se tudi prerekali brez potrebe?" je zavpila zabave željna ženska. Zupan je pa poudaril: "R*s. našo pravdo Ima grajsks sodni-ja v rokah. Upajmo, da pošteno razsodi." "Samo to še rečem," je saren-ta»xil Jurjevec, "če to pot zgubimo, potem ni pravice ne t gradu ne v nebesih." Nikar se ne preklajmo, kol lahko za rajamo!" se je vnovič o-1 gla«ila ženska "Danes bodimo židane volje!" ji je pritrdil župan. "Tako je!" so vpili drugi. "A-lo, godci! Polko!" Godci so pritisnili. Mnogi gost je so zapeli, nekateri so vriskali ko je bilo pa spet vsega dovolj je vstal jeseniški občinski pisar in svečano odprl usta: "Cestiti rojaki Jeseničani, spoštovani občinski možje, visoko cenjeni gospod župan! Za vse kar vidim in slišim, nimam besed. Dajete mi kruh že dolga le ta, zdaj ste me obložili še s čast Jo. Ne vem, če je Ae kje kak pi sar doživel kaj podobnega. Sol ze mi gredo v oči, ganljivost mi premaguje srce. Za vse sem vam gfobdko hvaležen. Zvesto vam bom služil Še naprej, kajti z vami vred bi rad uČakal še veliko srečnih let. Ves sem vaš v dobrem in hudem!" "Prav!" mu Je zaklieal Jur jevec. "Tudi v pravdi z Gorjan ci bodi naš, pa naj bo tvoja Urška štokrat z njihove strani!" "Gospod Jurjevec," se je zavzela Urška, "ne mislite, da ga kaj prevar jam!" "Zaradi Gorjancev pa pisarju vsa čast!" se je vmešal župan "Pozabil je na ženo, na otroke in sorodnike ter mislil samo na nas. On je zdrezal vso stvar tako daleč, da se premakne naša občinska meja od Kurje vasi dol k Dobravi, kamor spada po vaeh božjih in človeških postavah. On naš pisar, rešuje našo čast, zato naj živi še veliko let!" Vsi so pritrdili tem besedam nazdravili pisarju in plesali ter se veselili kar naprej. (Dalje prihodnjič.) PETINŠTIRIDESETA OBLETNICA in Letos praznuje Joseph Triner Bitter Wine Company 46. 'obletnico uspešnega izdelovanja razpečevanja Trinerjevega gren kega vina. Od leta 1890., ko sta Mihae Triner in Joseph Triner Sr. u stanovila Trinerjevo podjetje, so tri generacije uspešno izdelovale ta produkt. Danes nadaljuje Jo-eeph Triner Jr., ki zastopa tretjo generacijo, po stopinjah svojega očeta in starega očeta izdelovanje Trinerjevega grenkega viha, z Isto skrbnostjo, kot njegovi predniki, in vrhutega še j znanstvenim napredkom v far maciji in kemiji. V Joeeph Triner V zvezi z oglaševalno kampanjo, ki je bila v vseh teh letih zključno samo v tujezemskih časopisih, pravi Mr. Joseph Triner, ci je predsednik Illinoiske državne atletske komisije in promi-nenten v patriotičnih in družabnih prireditvah, sledeče: •To priliko bi radi porabili, da zrečemo našo hvaležnost neštetim tisočem, ki rabijo Trinerjevo grenko vino in da jih zagotovimo, da njih zaupanje in vera v nas ne bo nikdar prekršena. "Mi imamo dedno in družinsko zanimanje v to podjetje cot smo ga vselej imeli, ker delnice Joseph Triner korporacije so bile vedno v naših rokah in imajo večino tudi danes pri čla-nfo prvotne družine." Uradniki, direktorji in glavni delničarji Joseph Triner Compa-ny so: Joseph Triner Jr., predsednik; Frank VVenter Jr. (soprog Camile Triner), pod pred-nik; Robert E. Klaus (soprog Libbie Triner)), podpredsednik in generalni manager; dr. Frank Lagorio (soprog Eli« Triner)), tajnik; Mrs. Katherine Triner. (vdova Joseph a Trinerja 8r.), blagajničarka in Mrs. Anna Hali (Anna Triner), direktorica. SS^NOVEMBRi —r«WrtUd P lotu Ni Abesinski vojaki dobivajo instrukcije, kako se je treba rovati proti strupenim plinom. IZ PRIMORJA Nove naše žrtve na abesinski fronti Gorica, okt. 1935. — Iz Pod-melca poročajo, da sta baje dve družini prejeli vojaške telegrame o svojcih, ki so padli v Abe-siniji. .i,, j&ji ar lT„ . ___. . . * .. ^'i** kadarkoli trpim Iz te vasi so skoro vsi fantje, ki so bili poklicani, da se bojujem jo v Afriki, zbežali čez mejo. Le dva ali trije so se priglasili na vojaškem uradu in od teh sta dva po še nekontroliranih vesteh padla. 2upnik iz Prvačine težko ranjen Z zelenim križem je bil prepeljan v Gorico Josip Primožič, župnik iz Prvačine. V bližini svojega stanovanja je po nesrečnem naključju tako nerodno padel, da si je prebil lobanjo in pretresel možgane. Želodčno Zdrav Iskreno Priporočano Chicago, HV — "Trinerjevo k lodčnih ali prebavnih ntrednosl lahko ga iskreno priporočani mur." — Mrs. Susanna Pavlus. M delati poizkusov s kakim drunii vajalnim sredstvom. Jemljite jevo grenko vino, ki je tekom i\ 44 let dokazalo, da je najbolj zai vo zdravilo pr*oti zaprtju, plinoit bemu teku, glavobolu, ne spanju in podobnim težavam. Tri lekarnarjih. TRINERJEV ELIKSIRl GRENKEGA VINA Joseph Triner Company, Chic TISKARNA S.N.P., SP&EJKKA VSA v tiskarsko obrt »padajoča del Tiska vabila u veselice in shode, visitnice, tu knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvaU slovaškem, čefikem, nemškem, angleškem jeziku in dr VODSTVO TISKARNE APELIRA NA CLANSl 8.N.PJ., DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Vsa pojasnila daj« rodstro tiskarn« Gen« smsras, linijsko dslo prr« rrttc PiiiU po informacij« na naslov: S.N.P.J. PRINTER! 2657-69 SO. LAWNDALE AVENUE Telefon RockweIl 4m CHICAGO, ILI* Tu m dobo na toMa tiutl m nitm«* Mtaaafl« NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETO Po sklepa IS. redno konvencij« so lnkko narofl na Mt Pw«te * itcjc «den, dra, tri, Miri aH pet članer Is «ne drviiae k «ai asroMsi. ProoTeta otane sa m enake, sa