377
Politične  stvari.
„Slovanske simpatije Slovanu niso greh.``
Kaj vraga! — si bode mislil marsikdo naših bralcev — kaj pomenijo te besede? in od kodi so? — Prišle so iz ust ministra Lasserja, iz ust ministra strogo ustavovernega.
Kako li je to prišlo? Tako-le: Znano je, da imajo priviligirani ustavoverci Dunajskega državnega zbora že od nekdaj strašno piko na c. k. namestnika Dalmatinskega , barona Rodica — menda zato, ker je, dasi-ravno Slovan po rodu in mišljenji, vendar-le c. k. deželni namestnik in to še z vojno oblastjo. Da se mora tak človek prej ko prej prekucniti s predsedniškega stola, to se Dunajskim ustavovercem „par excel-lence" popolnoma naravno in liberalnim načelom primerno zdi; zato so tudi unidan v državnem zboru prijeli za sulico in namerili ž njo proti Rodiču, natol-cevaje ga, da je ud ,,omladine". Kakega zmaja, kako pošast si priviligirani Dunajski „ustavoverci" pod to „omladino" mislijo, to nam ni znano; a strašna pošast se jim vendar-le mora zdeti, ker po njihovih mislih bi Rodič zaslužil najmanj strašno preiskavo. Pa res! Cesarsk namestnik, cesarsk general in baron — pa ud ,,omladine"! Kaj more strašnejšega biti!
Toda glejte čudo! To v zboru proti Rodiču na-merjeno sulico, ki bi ga bila imela skoz in skoz prodreti, vjame — — njegov predstojnik minister Lasser sam in ošteje tistega, ki jo je prvi prijel. Velika osup njenost nastane na to med razvajenimi ustavoverci. Al to niso vrabci , ki bi se dali oplašiti s prvim strelom. Ce s te strani ne gre — si mislijo — poskusimo z druge. In res, v seji proračunskega odseka je glasoviti dr. Giskra spravil vprašanje „o obnašanji Dalmatinskega predsednika" na oder, in sicer podprt na neko telegrafično pritožbo 2000 besedi od somišljencev v Dalmaciji. To je po Giskrovih mislih morala biti bomba, ki Rodiča gotovo vniči.
Al najboljši računarji se včasih zmotijo in nalete; tako tudi Giskra. Minister Lasser ga je zavrnil z besedami, kakoršnih Giskra gotovo pričakoval ni — najmanj iz ust ustavovernega ministra. Iz odgovora ministrovega vzamemo le par najvažnejših stavkov. Najprvo minister odločno odbija natolcevanje,  da bi bil general
Rodič ud „omladine", katero dolže Magjarski prena-petneži veleizdajalskih namenov, dasiravno ji tega niso mogli nikdar dokazati. Ministru se to natolcevanje tako malo verjetno zdi, ,,da, kar se njega tiče, se mu še ni opravičeno zdelo, Rodiča o tem le poprašati, še manj pa sprožiti kako preiskavo." Najvažnejši pa je konečni stavek Lasserjevega odgovora, ki se je glasil na to, da Rodič si prizadeva v Dalmaciji osnovati „srednjo", avstrijski mislečo stranko in da so Dalmatinci po njegovem vpljivu v državnem zboru že večkrat pomogli ustavoverni ministerski stranki, to je le zasluga Rodičeva, On (minister Lasser) dobro ve, da Rodič je Slovan in goji simpatije do slovanstva, a zavoljo tega ne zasluži graje."
Te ministrove besede so hudö razdražile Giskro, zagrizenega protivnika Slovanov in njegove tovariše, nam pa so le besede v smislu pesnika „Worte, nichts als Worte", kakor jih sila časa nanese. Slovan biti in slovanske simpatije gojiti, je v Avstriji in Magjariji še zmirom pregreha, kajti če si Slovan in kažeš Slovana, zmirom si na sumu, da si pa n si a vi s t, pred katerim se ustavoverci trikrat prekrižajo! Vsaj še nismo pozabili Beustovega izreka, „da Slovani se morajo ob steno pritiskati". Pa recimo, da bilo bi dandanes v ministerskih krogih prodrlo boljše prepričanje, katerega nasledek bile bi omenjene Lasserjeve besede; — kako pa se ž njimi vjema neprestano z a seganje najbolj slovanskih listov in sicer večidel zavoljo tega, ker kažejo simpatije do slovanske reči?! Zato naj ne misli minister Las ser, da gori navedene besede Slovani Avstrijski za kaj več imajo kakor za besede, dokler se ne vresničijo v dejanji! Ustavoverci pa naj se tolažijo s tem, da po ministrovih besedah Avstrija brez nevarnosti more strpeti enega samega Slovana, ki jim je po svojem vplivu naklonil to, da so s pomočjo Daimatincev državni zbor si proti ustavi odlušili od deželnih zborov in s tem zagotovili centralistom tisto moč, ki jo do danes še v svojih rokah imajo.