Poštnina plačana y gotovini. Leto XXIV. Štev. 5 in 6 Maj, junij 1927 "misjis A' viz Katoliški meseinik s slikami v prospeh afriških mlsijonov S prilogo „Klauer|ev kolidar" Izdala: Družba sv. Petra Klaverja Ljubljana „Odmev ias Afrike" izhaja v slovenskem, poljskem, češkem, nemškem, ogrskem, italijanskem, francoskem, angleškem in španskem jeziku. Blagoslovljen po papežih Piju X., Benediktu XV. in Piju XI. Stan© za vse leto v slovenski izdaji 8 Din, 5 L, 60 am. cts., 2 Š; s prilogo »Klaverjev koledar« 13 Din, 7*20 L, 80 am. cts., 2-60 Š. Naročila in milodare naslavljajte, prosimo na: DRUŽBA SV. PETRA KLAVERJA # LJUBLJANA, Miklošičeva cesta štev. 3. Za Julijsko Benečijo: Rim (23), via dell' Olinata 16. Za Avstrijo: Salzburg,, »Claverianum«. Vsebina: Pismo misijonarjev Brezmadežne Device. — Lakota! — Dejansko sočuvetvovanje. — Dušna premija. — Iz misijonov: Apostolska prefektura EkvatorijaLni Nil. — Apostolska prefektura Lindi. — Ajxxstolski vikarijat Kilimandžaro. — Poročilo o apostolski prefekturi Gariap (Južna Afrika). — Evharistični in marijanski Čudež v Južni Afriki. — Poročilu propagande. — Misijonska akademija. — Deli dobrote še dalje. Darovi. Od 1. novembra do 81. decembra 1.926: Za afriške misijone v splošnem: Din l(i.598-40; L 350*50. Za sv. niAše: Din 1(50-—. Za stradajoče: Din 1046—. Za odkup sužnjev: Din 14.869-50; L W0—. Za botrinske darove: Din 778250; iL 531—; Dol. 5—. Za zainorčke: Dim 691 •—. Za katehiste: Din 127-—. Za semeniščnike: Din 5)00—. Za kruh sv. Antona: Din 7905-—; L ll'—. Za misijonsko zvezo: Din 109-—. Za otroško zvezo: Din 55-—. Z« mašno »vezo: Din 9430-56; L 66—. Za afriški tisk in katekizem: Din 1875 —. Za določene namene: Din 1369-80. Za določene misijone: Din 468-—. Za Klaverjevo družbo: Din 228—. Uslišane prošnje na fast grofice Led6chowske: Din 297-—. Prispevki podpornikov in udeležencev: Din 7.95-50. Anui Jamraik botri nski dar 60 Din na ime »Marija Jožef«. — Delavke papirnice Vevče 160 Din za 0 patele, o patele, ti si naš oče. Ako nam ne daš koruze, bomo od gladu pomrli. Poglej, da »i-mamo več mesa na rokah in nogah in da se že ne moremo več premikati.« Poglejte to ubogo ženo, ki drži malega otroka v naročju, drugi otrok pa sedi na tleh. Ta že ne more več gledati, smrt mu je že vtisnila pečat na lica. Drugi otrok je bil rojen tisti dan, ko so pokopali očeta. Ko ga je mati prinesla od krsta, še nihče ni mislil na tako bliiž/njo smrt. Ko mu je pri krstu mašnik položil soli na jezik in je otrok čutil nekaj trdega na jeziku, je začel sesati prst duhovnika vsled lakote. Ako pazljivo gledate otroka, ki sedi na tleh, in staro ženo poleg, ki se zdi, da spi, se boste čudili, kako to, da sta kakor zatekla v telo. Ali veste zakaj? Ti nesrečneži začno jesti prst in ilovico, kadar jih začne peči po črevih, da bi tako ti tolažil i glad in bolečino. Ti ubožci se dajo radi krstiti. Te dni se mi je predstavil star afriški »vojšfak«, ki je prišel 30 kilometrov daleč. Rekel je: »Ako že ne moreš dati jesti meni in mojim, potem nas vsaj krsti, da bomo umrli kot kristjani!« Še en slučaj! Včeraj je videl eden mojih sobratov ne daleč od tu revno ženo, ki je bila zelo oslabljena. Iz usmiljenja ji je dal bankovec za 10 tolarjev. Nesrečnica je ogledovala bankovec in jokaje rekla: »Hvala ti; toda čemu mi bo ta denar? Živeža ne moreni nikjer kupiti, pa tudi moči nimam, da bi kam šla. Tukaj l>om umrla, zapuščena od vseli. Ti vedno trdiš, da v nebesih ne bo nobenega trpljenja več — hitro me krsti, da grem potem k ljubemu Bogu jest!« Za te reveže prosim danes pomoči pri Klaverjevi družbi. Prepričan sem, da moje prošnje ne lx>ste odbili, ampak da bo vsakdo dal vsaj kaj malega za moje uboge, stradajoče ljudi. To ne l)o dano meni, ampak Onemu, ki je rekel: »Karkoli ste storili kateremu izmed najmanjših, ste meni storili.« Dragi dobrotniki in dobrotnice, že danes se Vam zahvaljujem in prosim Boga, da Vam poplača usmiljenje s tem, da Vas stori srečne tu in tam. Še enkrat: hvala za zadnjo pošiljatev. Bila nam je v veliko tolažbo in pobudo v naši današnji krizi. Dejansko sočuvstvovanje. Pač menda ni človeka na svetu, kateri bi nikdar ne čulil one blažilne moči in tolažbe, ki nas navdaja, ako kdo v trpljenju in težavah sočuvstvuje z nami. Da, naša duša hrepeni po nežnem razumevanju, po srcu, ki čuti kakor mi. Se bomo li čudili, ako si tudi misijonarji in misijonske sestre v daljnih poganskih deželah žele blagih src, ki razumejo njihove težnje, ako hrepene po oni simpatiji, onem praktičnem sočuvstvovanju, ki jih podpira v njihovem delu in žrtvah za rešitev neunir-jofiih duš? Kes je, da so višji, nadnaravni nagibi privedli naše misijonarje do vzvišenega sklepa, posvetiti vse svoje dušne in telesne moči, celo svoje življenje temu plemenitemu poklicu. Kajti, kaj drugega kot goreča ljubezen do Boga in duš jih je mogla navdušiti, da so žrtvovali svoje najdražje: starše, domovino, prijatelje ter vse to zamenjali s trudapolnim življenjem napornega dela, trpljenja in pomanjkanja, kateremu sledi večkrat zgodnja, včasi mučeniška smrt. Toda tudi misijonarji so ljudje in tudi njih življenje potrebuje solnca, njih vnema za Boga in duše vzpodbude. Na kak način pa? Z delavnim, požrtvovalnim sočuvstvovanjem dobrih katoličanov. Kajti, ne bo li tudi njim upadel pogum in jim življenja zagrenilo spoznanje, da so katoličani brezbrižni, da, morda celo hladni napram njihovemu prizadevanju? Kako zelo vzpodbuja misijonarja misel, da v civiliziranih deželah njegovi duhovni bratje kakor tudi drugi verniki zanj molijo, skrbe in se trudijo, pridobiti mu pomožnih sredstev, bodisi za njegovo lastno vzdrževanje ali za potrebe njegovega misijona. Nasprotno pa, kolika bolest njegovemu srcu, ko je pri-inoran radi pomanjkanja denarja opustiti toliko dobrega. In vendar bi za rešitev mnogo neumrjočih duš zadostovalo, ako bi imel le deseti del onih ogromnih vsot, ki jih katoličani v drugih delih sveta zapravijo za ničemurne zabave in nepotrebni lišp. Trdno upamo, da bodo blagi čitatelji, ki mesec za mesecem globokeje spoznavajo požrtvovalno življenje naših misijonarjev in njih neumorno delovanje v poganskih deželah, vrlim apostolom prav radi in izdatno pomagali zlasti sedaj ob sv. božičnem času. In ljubi Hog, ki se v velikodušnosti ne da prekositi, bo razlil v obilnosti nanje svoj blagoslov. »Ker je vdova iz Sarepta izkazala usmiljenje preroku Eliji, ji od onega dne ni zmanjkalo v loncu moke in olje v vrču se ni zmanjšalo.« (3. Kr. XVII. 16.) DUŠNA P KEMIJA. V namen naših naročnikov in dobrotnikov opravijo afriški škofje in misijonarji letno 500 sv. maš. Iz misijonov: Apostolska prefektura Ekvatorijalni Nil. Pismo apostolskega prelekta msgr. V i gnat o F. S. C. Moram se Vam zahvaliti za Vaš dar. Sam Bog mi je pomagal po Vas. 1(H) niašnih intencij sem takoj razdelil med 23 patrov misijonarjev, da jih čimprej opravijo; smo jih res že zelo potrebovali. Zahvaljujem se Vam tudi za vsoto, ki ste jo poslali za potrebo prefekture. Bog Vam bo poplačal Vašo darežljivost. Tu potrebujemo mnogo stvari, na katere v Evropi niti ne mislite. Mnogokrat se ne upam niti prositi, ker se bojim, da me ne boste razumeli. Misijonstvo v tukajšnji prefekturi se je otvorilo 1. 1910 in se je po možnosti razširjalo celo ob vojnem času, tako da smo imeli v kratkem času med 6 plemeni osem misijonskih postaj. Zdaj ima prefektura obseg približno za pol italijanskega polotoka. Zal, da nimamo gotovih in stalnih virov o pa to že letos mogoče? Duhovnikov nam manjka. Morebiti bomo mogli vsaj za misijonske sestre sezidati hišo. One bi nam potem delo zelo olajšale s tem, da bi stregle bolnikom in poučevale v šoli. 2e pred 20 leti bi bila morala naša postaja dobiti sestre. 2e so bile na potu, pa so morale po božji previdnosti žrtvovati življenje. Skupno s škofom Casijanom Špisom so bile od vstašev poinorjene. Po tistem je misel na sestre zamrla. Zdaj pa postaja ta zadeva nujnejša ko kdaj poprej. Vrhovna prednica misijonskih benediktink v Tuzingu se jo izjavila, da je pripravljena, da nam pošlje sestrfi, ako zanje sezidamo hišo. Tega pa seveda brez denarja ne moremo. Bojim se, da izpod 400 angl. funtov ne l>omo mofili postaviti zadostnega stanovališča. Toda kje naj vzamemo to vsoto? Obračam se v tej zadevi na Klaverjevo družbo. Leta 1905 smo ravno obhajali praznik sv. Petra Klaverja, ko so vstaši pridrli tudi do nas in smo morali vsi bežati, ker na obrambo nismo bili pripravljeni. Dva dni poprej smo bili spravili na varno častite sestre iz Peramihe, ki so mislile, da bodo pri nas varne. Spravili smo jih k NyaSkemu jezeru. Gotovo se bo dobilo kaj do- brih duš, ki nam bodo pripomogle, da bomo dozidali samostan za sestre, ki smo ga že zdavnaj nameravali sezidati. Ko to pišem, že zopet slišim zunaj znani ropot, s katerim tukaj preganjajo divje prašiče. Opice in divji prašiči so letos predrznejši ko poprej. Naši zamorci so iznašli v obrambo zelo originalen »stroj«. Na enem koncu vrvi pritrdijo poškodovane ponve, vrv potem vlečejo po tleh in ponve ropotajo. Tudi levi so letos nevarni v teh krajih. Zal, da se je lani pokvarila velika levja past, tako da sedaj ni več za rabo. Kdor bi nam napravil novo, temu bi z veseljem podarili pno levjo ali leopar-dovo kožo, ki bi jo s to pastjo ulovili. Apostolski vikarijat Kilimandžaro. Pismo P. Blaisa C. S. Sp. iz misijona sv. Petra Klaverja v Nairobi. Boga prosim, da Vam obilno poplača z milostmi vse dobro, kar storite za afriške misijone. V zadregi sem, kako bi se Vam dostojno zahvalil za vse dobro, kar nam storite. Pa mi prihaja nekaj na misel, kar 1k> gotovo tudi Vam ugajalo. Saj tudi pri sv. maši pravimo: Kaj naj povrnem Gospodu za vse, kar mi je dal? Vzel bom kelih Gospodov in klical boni njegovo ime. Tako Vam obljubim, da lx>m razen obične sv. maše, ki jo vsako leto darujem za Klaverjevo družbo, tudi letos na velikonočni ponedeljek daroval sv. mašo v ta namen, proseč Boga, naj obsipa Vašo družbo z milostmi in blagoslovom. Naznanjam Vam, da je Vaša pošiljatev dospela v najlepšem stanju in da mi je zelo koristna. Manjkalo nam je alb in korokov, sedaj pa jih imamo — hvala Vaši dobrotljivosti — v izobilju, tako da jih bomo lahko nekaj oddali tudi stranskim postajam, ki jih 1 >01110 40 milj od tukaj ustanovili. Potrebovali bi le še dva ali tri prte za veliki oltar. Hvala tudi za lepe podobe, za katekizem in zgodbe; zelo mi koristijo, ker so zadosti velike in izobrazbi tukajšnjih zamorcev primerne. Naš misijon se, hvala Bogu, lepo razvija. Število naših šol raste (imamo jih sedaj nad 50). Kristjanov in kateluimenov je IlOOO. Zal, še mnogo pa jih ječi v satanovih verigah. Naša kapela in šola v Nairobi sta, žal, premajhni, četudi smo jih šele pred dvema letoma postavili. Ker bo treba zidali novo cerkev, se obračam k Vam za pomoč. Treba nam je cerkve, ki bo prostorna vsaj za 2(XX) oseb in ki naj bo tudi lepa; kajti smo v glavnem mestu kolonije in ne smemo zaostajati za sektami in poganskimi Indijci, ki imajo tako lepe templje. Naj bi Klaverjeva družba pomagala misijonu sv. Kla-verja v Nairobi, 'kar po svojih močeh more. Tudi za pomožno postajo, ki jo bomo ustanovili, Vas prosim pomoči. Res smo že kupili zemljišče — ioda to je pa tudi vse, in to je premalo. Upamo, da dobimo kmalu sestre za Nairobi. Neki dobrotnik nam je daroval hišo, toda preden bo uporabna, se mora še prezidati in kapelica v njej postaviti- Tako Vas torej tudi za to prosim. — Nikdar mi ni dosti, kakor vidite. Toda kaj naj storim? Toliko načrtov imam in vem, kaj bi se moralo še napraviti, toda manjka mi poglavitnega: denarja! Kupolira sv. P«tra Klavcrja. Prilagam dve sliki. Ena predstavlja našo šolsko kapelico v Nairobi med zidanjem, druga pa njeno notranjščino v stranski postaji, ki je zidana iz trave in papyrusa. Naj bi dobri Hog ganil mnogo duš, ki bi nam pomagale pri naših podjetjih, ki so: dozidanje velike cerkve v Nairobi, ustanovitev stranske jiostaje in zidanje malega samostana za sestre. — Kvišku hrepenimo z l>ožjo pomočjo, da se kraljestvo božje razširi na naši zemlji, kakor to vsak dan molimo v oče-našu. Poročilo o apostolski prefekturi Gariep (Južna Afrika) Piže msgr. Franc W. Demont S. C. J., apostolski prefekt. Najprvo se Vam moram kar najtopleje zahvaliti za dejansko zanimanje, ki ga imate Vi in Vaši na našem misijonskem pokretu. Revni položaj prefekture Gariep to tudi v resnici zasluži. Zadnje leto smo si prizadevali zlasti, da bi šole v naši prefekturi pomnožili in izpopolnili. V Lokaciji (predmestje domačinov) pri Ari smo pozidali novo prostorno hišo z dvema šolskima sobama, kapelico, stanovanjem za duhovnike in sestre, delavnico in otroško sobo. Zdaj imamo torej v tem predkraju s 5000 dušami veliko poslopje, medtem ko smo dozdaj imeli le revno kočo v nasprotju z mnogimi lepimi stavbami raznih krivoverskih sekt. Takoj se je zvišalo tudi število otrok. Zadnjo nedeljo je tamošnji misijonar krstil celo družino, ki se je izpreobrnila na pobudo lastnih otrok, ki so našo šolo obiskovali. Moral je pa drugi dan v bolnišnico k operaciji vsled neke rane, ki jo je bil zadobil pri zidanju misijonske šole. V Jagersfonteinu smo imeli dosedaj svojo šolo v neki prostozidarski loži. Zdaj smo pa tam postavili lastno šolo na zemljišču, ki je naša last in ki leži v predmestju. Tudi tu se število otrok stalno veča. Tu v Aliwal-Northu, ki je misijonsko središče, smo začeli zidati na neki farmi novo stanovanje za patra in brate. Tako bo glavno stanovanje v farmi izpraznjeno, in lahko l>omo namestili sestre, da potem z njih pomočjo otvorimo šolo za kate-histe. Tam se bodo potem dečki in deklice lahko učili kakega rokodelstva, s katerim se l>odo preživljali in obenem opravljali službo katehista po krajih, kjer ni nobenega misijonskega patra ali brata. Obenem upam, da bom mogel ustanoviti v Lokaciji pravo misijonsko postajo s stanovanjem za misijonarja, sestre, šolsko sobo, kapelo, lekarno. — Kakor vidite, so to vse potrebna, a draga dela. Naj nam božja Previdnost in presv. Srce Jezusovo obudi dobrotnikov, brez katerih nič ne premoremo. Ljubi Bog naj tisočero povrne vsako žrtev, ki jo bo kdo doprinesel nam v pod]>oro. Misijonarji, sestre in novo-izpreobrnjenci ne bomo pozabili svojih dobrotnikov pri oltarju, obhajalni mizi in v cerkvi. Evharistični in marijanski čudež v Južni Afriki. Spisal P. De H o v r e 12. novembra 1934. Gospodična V., zelo pol>ožna duša, je imela že od prve mladosti veliko hrepenenje po božjih stvareh, ker čutila je, da le v Bogu bo našla uteho svoji duši. S 16 leti je zapustila starše in prijatelje in se podala k sestram križarkam v Men-zingen v Švici, da bi se tam po|K>lnoma Jezusu posvetila. Po treh letih je napravila postulat in novicijat in dobila ime sestra Evangelina. Poslali so jo v Južno Afriko. Ob prihodu je zapisala v svoj dnevnik: »Lepa dežela. Videla sem na potu drevesa s srebrnim perjem in zlatimi sa- dovi. Kje pa je drevo sv. križa ?< Par mesecev po/Jieje je pisala v samoti Aliwal-Northa: »Res, drevo križa raste tudi na afriških tleli, toda majlino je še in neznatno. Kakor nekatere rastline uspevajo le v vodi, tako drevo križa raste le Sestra K v a 11 K«'I i na z zamorčki. iz krvi mučenikov. V prvih časih krščanstva je kri mučenikov venomer zalivala korenine temu drevesu; zato je pa drevo bujno poganjalo in razprezalo svoje korenine daleč v okolico; veje pa so rastle skoro do neba in so delale senco skoro po vsej Evropi. Tudi suha afriška tla potrebujejo mučeniške krvi, da bo drevo križa rastlo in rodilo. Toda afriško ljudstvo ljubi svoje misijonarje preveč, da bi jih mučilo.. .< Polna notranjega ognja je pristavila: »Gospod, zato sem prišla sem, da zasadim križ; prosim te, mene samo pribij najpoprej nanj k In Gospod ji je željo tudi izpolnil. S kladvi in kleščami je pribil svojo žrtev na križ trpljenja in je pripustil, da je dvanajst let visela na njem. Po enem letu bivanja v Afriki jo je napadel tifus in jo vrgel na bolniško posteljo. Po šestih tednih je ozdravela. Toda kmalu nato so jo napadli želodčni krči, tako da ni mogla uživati jedi. Zdravnik je konstatiral želodčne rane. Tudi jo je močno bolela glava in je pljuvala kri. Neki dan jo je, ko je bila na vrtu, v roko pičila strupena muha. Zdravnik je rekel, da je kri zastrupljena in da bo v treh dneh nastopila smrt. Pa ni bilo tako. Drugi dan se je izcimila na roki gnojna rana, ki se je izprva dobro celila, a se je pozneje začela večati. Meso je postalo višnjevo in je začelo v koščkih odpadati. Kuhala jo je močna vročina. V treh mesecih je bila roka čez in čez z ranami pokrita. Skozi razpoke v mesu se je videlo do kosti. Tudi na obrazu ji je začelo gniti meso in odpadati, tako da so se ji videli zobje in čeljusti. Polagoma je začelo gniti vse telo; grozen smrad se je širil naokrog, tako da ni bilo skoro mogoče prebivati v bližini. Vsega skupaj je bilo na njej 42 ran, v katerih je mrgolelo črvov. Vse to je sestra Evangelina prenašala mirno in vdano; njeno srce je zaupalo na križanega Kralja mučencev- Tako sta pretekli dve leti in pokazalo se je nazadnje, da se bo zboljšalo. Rane na prsih so se zacelile in prevlekle s tanko kožico; toda potegnilo je na znotraj- Začela jo je tresti mrzlica, da je šklepetala z zobmi. Glava jo je bolela in kri je pljuvala iznova. Nastopilo je vnetje pljuč. Vendar — umrla ni. V teku petih let je bolnica prejela dvanajstkrat sv. zakramente za umirajoče. Stopetdesetkrat ji je zdravnik izžigal rane, da bi zadržal gnilolio. Več ko stokrat je obmirovala, da so vsi mislili, da je že umrla. Na levi strani se ji je naredila bula v velikosti otroške glave. Zadnje tri mesece je bolnica popolnoma oslepela. Vsak dan je bljuvala kri. Odpočiti se ni mogla, ker vsled bolečin ni bilo misliti na spanje. Pa to še ni bilo vse. Telesnim bolečinam so se pridružile še notranje — dušne: bila je popolnoma brez dušne tolažbe, kakor Kristus na križu. Bilo je vse kakor črna temna noč, pa vendar ji je bil Bog bliže, kot je mogla sama domnevati. ♦ * * Misijonar od redemptoristov P. Hayes je prišel za nekaj tednov v Aliwal-North in je obiskal našo bolnico v samostanu sester križark. Bil je ginjen od usmiljenja in sočutja nad tolikimi bolečinami, ki jih je Bog nagromadil na eno samo osebo. Nasvetoval je devetdnevnico v čast N. Lj. Gospe, da bi ona izprosila zdravje. Njegovo zaupanje ni bilo osramočeno. Vsak dan je opravljal sv. mašo v sobi bolnice, p. Duffy pa v kapeli vpričo cele krščanske občine. Sestre in gojenke so I Sestra Evangelina se pelje v misijo« sv. Terezije; tam poučuje otroke in streže gobavim ... darovale sv. obhajila za ozdravljenje. Sestra Evangelina je tudi opravljala devetdnevnico, vendar je imela le malo upanja na ozdravljenje. Sedmi dan je zaspala, kakor da je mrtva; spala je osem ur. Osmi dan je bila slabotnejša kot poprej. Njeno telo je bila ena sama gnila rana, iz oči ji je tekel gnoj, v obraz je bila grozna. Med sv. mašo so se ji bolečine tako povečale, da je menila, da bo umrla. Pa zapoje zvonček ob povzdigovanju. Mašnik izgovarja besede posvetitve. Umirajoča je zdihnila z zadnjimi močmi: »Evharistični Jezus, usmili se me!« — Pri tem jo spreleti po vsem životu kot električna iskra. Božja niilosl jo je zadela ozdravljena je bila. Življenje se ji vrne v srce, odpre oči in jih upre v sv. hostijo v mašnikovih rokah. Namesto solea žalosti, ki jih je zadnja leta toliko pretočila, ji teko solf.e veselja. Mašnik pri oltarju je čutil, da se je nekaj nenavadnega zgodilo. Ko je po sv. maši videl bolnico in veselje v njenih očeh, je takoj vedel, kaj to pomeni. Obraz ji je bil zopet zdrar, po telesu pa so bile namesto ran le brazgotine. Z eno besed«: ozdravljenje je bilo hipno in popolno. Marija, Mati vedne pomoči je s svojo priprošnjo izprosila čudež. Žrtev je bila sledil« Zveličarju prav do vrha Kalvarije in je visela ž njim na krilu. Sedaj je minil veliki petek in nastopila je Velika noč. Sestra Evangelina je takoj zaprosila svoje predstojnik«, naj jo pošljejo v kak poganski misijon, da postavi svoje življenje kot žrtev in zahvalo zopet Bogu v službo. Hes so j« poslali v misijon sv. Terezije v Pretoriji. Tam poučuje otroke in gobavce v krščanskem nauku. Obenem skrbi za olepšave cerkve in vodi cerkveno petje na koru. Neumorna je v delu in samožatajevanju. (Spredaj glejte sliko.) >0 blažena tiha noč!« tako piše v svoj dnevnik, »le v temi vidimo nešteto zvezd na nebu, |>odnevi ne- O blažena noč mojega trpljenja, kako svetle so bile tvoje zvezde. Ako bi bil dan, bi jih nikdar ne bila videla. — Čarobna noč, ki naučiš slavca peti; tudi noč trpljenja ima tisto moč, da nauči človeka najlepših melodij Bogu v čast in v blagor ljudem.« Poročila propagande. Nova apostolska prefaktura Navrongo (Zlato obrežje) je bila ločena od apostolskega vikarijata Uaghadugu in preč. gosp. P. Oskar M o r i n od Belih očetov imenovan za apostolskega prelekt«. Misijonska akademija. V škofjeloškem samostanu živi v/^ledna vnema ita uboge poganske misijone. Dne 6. marca t. I. so vnanje gojen k e Marijine kongregacije priredile pod vodstvom prež. gosp. katelieta A. Tometa misijonsko akademijo. Akademija se je vršila v prostorih škofje- loškega ikat. izobraževalnega društva. Udeležilo se je mnogo občinstva. Režiser je bil preč. gosp. katehet. S prisrčnim pozdravom je otvoril slavnost. Nato je imel govor preč. gosp. profesor J. Šimenc, »ipiritual uršulinskega samostana. Z zbranimi besedami je orisal poslušalcem mnogo zanimivega in tudi mnogo žalostnega iz življenja ubogih zaslepljenih poganov, ki ničesar ne vedo o pravi luči sv. vere, a vendar željno hrepene po njej. Navduševal je vse za vzvišeno misel: pomagajmo ubogim poganom — ne le s praznimi besedami, temveč r. iskreno molitvijo in s sodelovanjem za misijone, da bodo tudi oni spoznali pravo pot do Resnice ioi Življenja. — Trdno upamo, da je poslušalcem zanetil v srcih plamen navdušenja in gotovo smo vsi še bolj 6i>oznali, da smo na svetu za ljubezen do bližnjega. — Tretja točka prireditve so bile deklamacije zamorčkov. Govorili so prav živahno, skoro bi verjeli, da imamo pred seboj afriške črnce. Sledila jo lepa deklamacija »Tam r,a oceanom«, ki jo je govornica povedala e velikim navdušenjem. — Akademijo je zaključila igra »Afindra«. Knjižica, katero je izdala Družba sv. Petra Klaverja lansko leto, kroži po naši domovini. Na več krajih so jo že uprizorili, a gotovo nikjer tako lepo in s tolikim uspehom kot v Loki. Gojenke so se povsem oživele v svoje vloge in nastopale izborno. Ker so se trudile M božjo čast, jim jo Bog podelil svoj blagoslov. — Bodi jim izrečeno vse priznanje! Med prireditvijo je sviral loški orkester, kar je vso akademijo poživelo. Lepa misijonska slavnost je napravila na vse navzoče globok vtis; na novo so začutili v srcih milino misijonske misli in potrebo, pomagati in delovati za misijone, k čemur je tako goreče pozival preč. gosp. govornik: »Ne smemo biti za misijone pristranski, delajmo za rešitev duš!« Vsem, ki so sodelovali na tej lepi misijonski akademiji, niš prisrčni »Bog plačaj*. (Uredil.) Deli dobrote še dalje... »Neki duhovnik iz St. G. je trpel že dolgo vsled bolezni, ki je bila zapustila občutljive nasledke. Bral je o uslišanih molitvah na pri-prošnjo ustanoviteljice Klaverjeve družbe v »Odmevu« in si mislil: »Ako jo pokojna misijonska mati pomagala toliko drugim v njih zadevali, bo tudi meni.« Obljubil je devetdnevnico in dar za Klaver-jevo družbo za afriške misijone, in objavo v »Odmevu«. Ze v početku devetdnevnico se je začelo obračati na boljše in tako od dne do dne. Zadnji dan devetdnevnice so se bolečine še vedno pojavljale. Ko je bila devetdnevnica končana, je izginil zadnji sled bolečine. Bogu in pokojnici tisočera zahvala. — 1. K.« »Po priprošnji pokojne grofice Led6chowske mi je bilo po-magano v mnogih zadevah. Njej se imam zahvaliti, da se mi je ozdravil tur, ki sem trpela na njem od 19. do 52. leta. — I. K.« »Po priprošnji blažene grofice M. Terezije Led6chowske nam je prišla pomoč v veliki sili, v zadevi davkov in kupčije. — G. St.« I. L., laiški brat Družbe Jezusove in misijonar v Afriki, je bil na robu groba. Dobil je vnetje pljuč na svoja stara leta. Silno je kašljal in trpel bolečine v pljučih. Zdravnik ga je bil z zdravili in mazili napol ozdravil, toda bolečine v pljučih še niso izginile. Bolezen *e je ponovila čez mesec dui, kar je bilo zelo nevarno; toda pacijent ni nič povedal o tem, pač pa je mnogo trpel in kašljat, kakor prvič. Prišla mu je misel na devetdnevnico v čast grofici Led6chowski z obljubo, da razglasi v »Odmevu«, ako mu bo pomagano. 2e po treli dneh je izginila bolečina in tudi kašelj. I. L. ne čuti sedaj nikakili bolečin v pljučih in z lahkoto opravlja svoja stanovska dela. »Mnogo sem trpel vsled živčne bolezni na želodcu in v črevih. Moj duhovni sobrat mi je svetoval, naj se obrnem v devetdnevnici na Vašo pokojno ustanoviteljico, in obljubim dar za misijone in objavo. Ker se mi je bolezen v resnici zelo zboljšala, izpolnjujem obljubo in Vam pošiljam dar v denarju za krst zamorskega otroka. — S. E.< »Imel sem neko neprijetno obtožbo pri sodniji. Priporočal sem se ]>okojni grofici Led6ohowski, in stvar se je končala ugodno. Zahvala ji bodi! — P. P.« »V zahvalo za zadobljeno zdravje na priprošnjo grofice Ledo-chowske pošiljam 00 lir za krst dveh zamorčkov. — N. N.t N. N., Cerklje pri Kranju, je na priprošnjo Terezijo Led6chowske nenadoma ozdravel in pošilja v zahvalo 10 Din. »Goreče som se obrnila v važni zadevi na grofico Ledčchovvsko in obljubila dar, če bom uslišana. Z veseljem spolnjujem obljulsi in pošijam 100 Din kot zahvalo za najpotrebnejše misijone. — E. B. Selnica.« »Na priprošnjo Marije Terezije Led6cho\vske sem bila uslišana v neki važni zadevi pri živini. Pošiljam dar 20 Din. — N. F.« »Zopet se mi je vrnilo na priprošnjo blagopokojne grofice Ledo-rhowske ljubo zdravje. Pošiljam kot zahvalo obljubljen dar — 10 Din za misijone. — Z. S. Št. Peter.« »Mojega očeta je leva roka zelo bolela. V tej stiski sem se priporočala blagopokojni Tereziji Lodochowski in obljubila zahvalo v •Odmevu«. Bolečina je ponehala, pošiljam v zahvalo 10 Din za zamorski katekizem. — N. N.« »V jako zagonetni zadevi sem se v devetdnevnici priporočil Mariji Tereziji Led6chowski, ter bil uslišan še prej ko je bila devet-dnevnioa pri kraju. Obljubil sem javno zahvalo v Odmevu«, kar tem potoni izpolnjujem ter prilagam v isti namen 80 Din za misijone. - J. B., Heka.« Kdo daruje kaj v čast Majniški Kraljici za nabavo rožnih vencev, svetilijic in škapulirjev za uboge zamorčke? I'linatU eliinknv I/.,,Odmev« I/. Afriki*" nI dovoljen, iioiihIIk misijonskih plxem lit pnrofll le z mi 1 n ur* n I m podatkom virov. I/.iIhJii K In ver Je v h družim v Itlimi. — Odgovorni urednik : l)r. J. Jerše. /.n Jugoslovansko tlsknrno v Ljubljani : Karel tet. Kruh sv. Antona za afriške zamorce. Družba sv. iPetra Klaverja, ki ima namen podpirati afriške misijone, pošlje vse inilodare, ki jej dohajajo kot »Kruh sv. Aniona«, ubogim iiJriškim misijonom. Sv. Antoai, ki je za časa svojega življenja na svetu tako zelo hrepenel, širiti sveto vero med afriškimi črnci, kaže tudi sedaj v nebesih, kako ljub mu je ta način podpiranja teh nesrečnežev. Brez prenehanja prihajajo namreč manjši in večji darovi za »Kruh sv. Antona za Afriko« kot zahvala za uslišane prošnje v najraanovnstnejših potrebah in stiskah. Obljubi tudi ti, dati kaj za »Kruh za Afriko«, in upati smeš, da sv. Anton usliši tvojo prošnjo, ako je po volji božji. V družbi se pa moli vsak dan po namenu dobrotnikov, da bi uslišal sv. Anton njih prošnje, in vsak torek se daruje sv. maša po namenu dobrotnikov in na čast sv. Antonu. Darovi naj se blagovolijo poslati na naslov: Družba »v. Petra Klaverja, Ljubljana, Miklošičeva cesta 3. Kdo lahko postane pomožna misijonarka? Za pomožno misijonar ko so sposobna dekleta bodisi z višjo ali tudi navadno šolsko izobrazbo, samo da imajo pravi poklic za redovno življenje in so pripravljene iz ljubezni do Boga z vso vnemo delati za razširjenje sv. evangelija ter se v junaški samoodpovedi, ponižnosti in pokorščini posvetiti rešitvi neumrjočih duš. (Natančnejše podatke nam nudi ibrodurica: »Poklic pomožne misijo narke za Afriko«. Dobi se pri Klaverjevi družbi v Ljubljani, Miklošičeva oesta 8. Cena Din 4-—, L 1-30, S —60. Prošnje za sprejem je treba poslati vrhovni voditeljici Družbe sv. Petra Klaverja, Rim <28), via dell'Olmata 16. ZAHVALE Z DAROVI za uslišane prošnje so dospele v čast presv. Srcu Jezusovemu In Marijinemu sv. Antonu, sv. Mali Tereziki in blagopokojnl grofici Mariji Tereziji Lodtichoweki: V. B Z. — A. O. — A. in M. K., Sv. Peter — IPr. S., Oirkovce — A. J., Maribor — T. Š., Griže — N. F., Cerne — G. F., Sv. Vollbenk, krstni dar — M. B., Podnart, dar za misijone — M. H. Zioe, krstni dar za deklico »Marija Tereaija« — A. K. iz N. — iK. K. iz Č. POPOLNI ODPUSTEK, ki ga lalvko dobijo udje Družbe sv. Petra Klaverja pod navadnimi pogoji: Dne L maj«, na praznik sv. apostolov Filipa in Jakoba. Dne 5. junija, na binkoštni praznik. Dne 11. junija, na praznik hv. apostola Barnabu Dne 2D. junija, na praznik sv. apostolov Petra in Pavla. IWWWVVVVVWWVVWA Birmski botri! Ali veste, kakšno darilo bo najlepše za Vaše ljube birmanoe? Lepo vezani letniki »Odmeva« in »Zamorčka« lanskega leta 1926. Odmev« lanski letnik ima genljivo igiro »Vijolica ob Kongu«. Živa slika iz življenja črne zamorske deklice. Lahko j: uprizorljiva na vsakem ljudskem odru. »Zamorček« ima razen drugiih lepih zgodbic in slik nadvse lepo in resnično povest »Mala Emica«. Mislim, da vsi želite, da bi bili Vaši otroci kot mala Emica. Cena vezanemu letniku »Odmeva« 12 Din, 6 L, 2-50 Šil. Cena vezanemu letniku >Zamorčka« 8 Din, 3*50 L, 1-30 Sil. Poštnina posebej. Dobijo se tudi prejšnji letniki. Naročite, cenj. botri in botre en letnik »Odmeva« ali »Zamorčka«, ali pa oboje skupaj. Lepe knjige so več vredne, 'kot slaščice, ki jih j; že drugi dan ni več. Naroča se pri Družbi sv. Petra Klaverja, naslov glejte na :j drugi strani ovoja. V molite^ se priporočajo: Pristava — Griže pri Celju — Prelog — Javornik — Janžev vrh — 2vire©, p. Križe — Ltskovec — Sv. Vančeslav — LJubljana — St. 11 j — Hudine — Mengeš — Studeno — Studenec pri Mariboru — Ziri — Celje — Olib — Sovjak — Trebelno — M. B. iz N. — T. S. — Stanljed na Krasu — M. D. — Ptuj — K. A. — T. F. - R. M. — S. 'A. — Fr. 2 — d. A. — Podkraj — Sv. Lorenc na Pohorju. — Vse zadeve milin dobrotnikov. Katekizem za zamorčke. Kdo izmed blagih Čitateljev, velikodušnih čitateljic, bi hotel kateremu ukaželjnemu zamorčku pomagati do toli zaželjenega Katekizma in Zgodb sv. pisma? — »Hm, do, boste dejali, bi že, toda kako?« — No, da, prav lalvko, ako pristopiš k »Zvezi afriškega tiska« aH pa pomagaš z milodari v ta mimeai. Redni udje prispevajo letno 5 Din; podporni udje letno 20 Din: doNiiirtni udje enkratni prispevek 500 Din; ustanovniki enkratni prispevek fiO(X) Din. Pristop je naznaniti Klaverjevi družbi v Ljubljani, Miklošičeva cesta 9.