[Ptarelko Mistook pi H§@g i fi®Mk LMM ibita U@ii m Dr. Miha Potočnik Pavle šegula Tono Andrejčič Dr. Lev Svetek Karel Bajd Jurij Senegačnik Matjaž Lenarčič Sonja Lojen Miša Felle Stanko Sreš Peter Markič Naslovna stran Ostenjc Kanlavca s T-g a vom Naša GRS 34g GRS kot člen družbene samozaščite 351 Partizanske planinske poti — »Transverzale« 353 Potovanje cd Mrkopolja do Zakrlža nad Cerknim v vojnem letu 1944 358 Spomini na planinstvo pred pol stoletja 363 Middagsfjellet 371 Mesečna noči 376 Turisti na transverzali 378 Raduha, Raduha 381 Lepa zelena Begunjščica 384 Psiholog na alpinistični odpravi 385 Društvena novice 383 Varstvo narave 397 Iz planinske literature 399 Alpinistične novice 402 Razgled po svetu 405 Na kratko ... 40g Avtor Marko Kcrenčan yir®(sMifeo ©dtoir _ Lastnik: Planinska zveia Slovenije. Ljubljana - Glavni In odgovorni urednik; Marijan KriselJ. p p. 44 61109 Ljubljana. Uredniški odbor: ing. Tomaž Banuvoc, Ing Jarez Duja*. AIsb Doberlet (futografllal. Stanko Hribar, dipl occ. Božidar Lavnč prof Evqen Loviin. prof. Tine Orel Itennlčnl urednik). Iztok Osojnik. dr Miha Potočniki Nada Praprotnlk (raratvo narave in okolja). Janez Pretnar, prof. Janko Ravnik, Franci Süvt'Tc, Ing. A.bert Susmk (fotografija], Freno Vogelnik, dr. Tone Wraber - Naslov-Planinska zveza Slovenijo, 61001 Ljubljana. Dvorakova 0 p p 214 — TekočI račun pri SDK 50101-679-47046. telefon 3)2 553 - Planinski vestnik Izhaja pravilne vsak mesec. Letna naročnina 450 din, plačljiva tudi v dveh obrokih, za tujino 30 8 Reklamacije upoštevamo dva meseca po izidu številke. Sprememba naslova javljajte upravi glasi.a; navedite vedno tudi stari naslov s t skani.nl črkami. Odpovedi med etom ne sprejemamo. Upoštevano pisn-ena odpovedi do 1. decembra za prihodnio — Rokopisov n slik "9 vračamo. - Tiska ln klišaja izdeluje Tlsk»ma -Jože MOSKnc* v Ljubljani. Mangrtsko sedlo Foto Jocti Balant NAŠA GRS DR MIHA POTOČNIK Pninžai Gorske reševalne službe (GRS) v sklopu Planinske zveze Slovenije — razen ■ntimo vstatutu PZS in pravilih GRS - v odnosu do družbe in do Javnost, po drug, "ve to vn i voj ni do I g on ib i iure j e n In primerno priznan. Posebej so bile nenehno^težave JlSe financiranja njenega delovanja in opremljanja, še slabše |b bilo drugod po 5o1e?v sporazumu z našo komisijo GRS pri PZS pripravil ^stavek ozlroma poro-čdo za plenum Planinske zveze Jugoslavije, ki je bil 9. In 10. aprila 1960 v Matkl pn SkoDiu Pod naslovom »Gorska reševalna služba — javna služba«. To poročilo je v doglednem času prebilo dotedanji led in uveljavilo tam postavljene teze in načela tako da GRS lahko normalno deluje in tudi denarnih težav nima več. Poro-čllo e zelo veliko pomagalo tudi reševalcem v drugih planinskih zvezah ,n druftvHi-Povzetek glavnih misli je še danes temelj našega gorskoreševalnega delovanja. Naj „h — ob 70-lctnici ustanovitve GRS v Sloveniji — na kratko obnovimo. Gorska reševal na služba ki obstoji pri naših planinskih zvezah kot posebna organizacij v njih Spu.e po'svojem namenu In nalogah brez dvoma javna služba oziroma d f^a iavneaa značaja Pravila GRS pri PZS na primer to službo takole definirajo. »Go rsk a reševa I n ashi žba(G R S) je posebna organizacija v sklopu Planinske zveze š?ov0n. e, kS namen je/proučevati nesreče v gorah ob nesreč, P« "«d,t, ponesrečencu Domoč in ga spraviti do prve zdravniške pomoči. GRS tudi išče planince, k "I . Pri svojem delu »GRS tesno sodeluje z državnim, in družbenim organ posebejše z zdravstvenimi organi, enotami J LA, LM. ^dsk^,odboaRKInz dmoimi oraanizaciiami, ki jih kakorkoli zanima vprašanje varnost, v gorah GRS skrb. zaredno reševeJno obveščevalno službo v gorah, ko uporablja pri tem vsa javna ko nfkaciiska sredslva in druge razpoložljive pripomočke za naglo in točno obveščanje«. GRS tudf »slabi da so vse planinske postojanke glede na svojo lego in verjetnost ter znača nesreč v njihovem območju opremljene s potrebno reševalno opremo ,n najnujnejšimi zdravstvenimi pripomočki za nudenje prve pomoči...« Reševanje ponesrečencev v gorah torej prostovoljno opravlja posebna organz a v sklopu planinske organizacije. GRS jo organizacija gorskih reševalcev - prostovol,-cev ki se iz humanih nagibov, pomagati sočloveku v nesreči in stiski, in sicer navadno v zelo zahtevnih terenskih in vremenskih okoliščinah, odločijo za to službo, če ta prostovoljna služba v okviru planinske organizacije ne b. bila organ« rana b. skrb za reševanje ponesrečencev brez dvoma v ccloti padla na rame javn.h oblastvenih 349 organov, katerih normalno delovno področje je, skrbeti za varnost oseb in premoženia Ti organi b, v takem primeru normalno morali tudi zagotoviti vsa v ta namen potrebna sredstva in kadre. Samo požrtvovalnosti in čutu tovarištva do ponesrečencev se ie treba zahvaliti, da je poleg teh primarnih dolžnosti oblastvenih organov nastala še ta amaterska pomožna služba, ki sedaj sicer do malega v celoti prevzema In tudi opravlja službo reševanja ponesrečencev v gorah. S tem pa nikakor ni rečeno In določeno da je na ta način primarna dolžnost (posebej še dolžnost zagotovitve materialnih sredstev) javnih organov prenehala. Nasprotno, GRS je samo dopolnilna pomoč tem organom katerih je se vedno kempetentna in prvenstvena skrb, da se reševalna služba na najučinkovitejši in najprimernejši strokovni način opravlja, to je, da se ponesrečencem nudi vsa potrebna in možna pomoč oziroma da se smrtni primer! čimprej in z vso Dieteto spravijo v roke svojcem oziroma na pokopališče. Položaj je morda vsaj v glavnem podoben, kot Je g'ede dolžnosti preprečevanja in zatiranja požarov, kjer tudi obstaja sicer na široko organizirana in razpredena, pa vendarle dopolnilna, prostovoljna gasilska služba; ni dvoma, da je prvenstvena dolžnost se vedno na javnih organih, ki morajo zagotovili požarno varnost in bi Jo morali v cOoti vzdrževati in zanjo skrbeti, če ne bi bilo prostovoljne organizacijo. Državni organi pa po zakonu o požarni varnosti podpirajo ustanovitev in delo prostovoljnih gasilskih društev. »Občina je dolžna podpirat: prostovoljna qasilska društva pri pre3krbi z gasilnimi napravami, orodjem in opremo « Popolna analogija bi morala veljati tudi za gorsko reševalno službo. Gorska reševalna služba doccla ali vsaj v pretežni meri lahko zagotovi In izšola ter za konkretne akcijo daje na razpolago strokovno izurjene kadre za reševanje ponesrečencev v gorah pri tem pa je odločilno in življenjsko navezana na javno materialno podporo. Vsem se zdi povsem normalno in naravno, da ob prometnih nesrečah v mestih in na cestah poskrbi za pomoč ponesrečencem in za njihov prevoz v bolnišnico, oziroma na dom neka javna ustanova: prometna milica, zdravstvena služba (reševalna postaja) itd in da se stroški ne zaračunavajo ponesrečencem. Enako načelo in samoumevna dolžnost, da se zagotove javna sredstva, mora veljati tudi za reševanje ponesrečencev v gorah I Reševanje ponesrečencev v planinah mora biti poseben vid splošne skrbi družbe. Pomoč živim ponesrečencem in spravilo mrtvih s kraja nesreče do pokopališča je javni interes in je zato reševanje v gorah javna služba. To ni le zasebni interes ponesrečencev, m le interes planinske organizacijo in reševalcev, temveč tudi in predvsem družbe in države, ki ima dolžnost, da skrbi za varnost domačih in tujih obiskovalcev naših planinskih krajev in lepot. Javne ustanove, primarno odgovorne za splošno varnost ljudi in za nudenje pomoči v nezgodah (občina, ljudska milica, organi za notranje zadeve, sanitarni organi), so še slej ko prej odgovorne tudi za sološno varnost in nudenje pomoči v gorskih nezgodah, tako kot so bile, ko še posebne gorske reševalne službe ni bilo. Brez dvoma je njihova stalna dolžnost vsaj skrb za materialno plat gorskega reševanja To posredno sledi ludi iz določb zakona o zdravstvenem zavarovanju delavcev in uslužbencev, po katerem se morajo zavodi za socialno zavarovanje s svojimi skladi zdravstvenega zavarovanja aktivno udeleževati in sodelovati s pristojnimi državnimi organi pri organiziranju in izvajanju splošnih ukrepov za varstvo zdravja zavarovancev zlasti pa pri izvajanju ukrepov za odstranitev vzrokov nesreč. Večina naših ponesrečencev v gorah je zavarovancev; ponesrečijo se, ko iščejo v planinah počitek Zalo ni neutemeljena zahteva, da naj socialno zavarovanje v svojih skladih vsako leto redno in obvezno predvidi potrebne zneske za financiranje gorske reševalne službe. Tudi zavarovalnice naj za Gorsko reševalno službo redno vsako leto prispevajo materialna sredstva GRS je žc večkrat učinkovito pomagala pri elementarnih katastrofah na primer ob plazovih v Borjani v Sloveniji, v Mavrovem v Makedoniji, na Čakoru na Sar planini In ob podobnih dogodkih. Zakon o organih za notranje zadeve med drugim pove, da notranje zadeve kot panoga državne uprave obsegajo .. organizacijo službe — na področiu civilne zaščite« kamor po našem mnenju brez dvoma spada tudi reševanje ponesrečencev v gorah Zakon določa, da morajo organi notranjih zadev in njihovi uslužbenci po potrebi pomagali državljanom, zavodom in organizacijam, če so ogrožene (njihove pravice) življenje ali premoženje. Brez dvoma te zakonite določbe ne samo omogočajo, ampak celo nalagajo kot dolžnost, da organi notranjih zadev organizacijsko in materialno (z opremo in denarnimi dotacijami, z brezplačnimi prevozi, s šolanjem lastnih kadrov za gorsko reševalno službo, s posredovanjem obvestil in stavljanjem na razpolago obveščevalne mreže in sredstev) redno in vsestransko podpirajo Gorsko reševalno službo. Razen tega GRS v svojih tečajih, vajah in seminarjih pomaga vzgajati in poučevati tudi pripadnike LM in notranjih zadev in ilh usposablja za gorsko reševalno službo; GRS :e tako 3 svojimi inštruktorji In s posojanjem rekvizitov že večkrat pomagala tudi Jugoslovanski ljudski 350 armadi. Gorska reševalna služba pri Planinski zvezi Slovenije v imenu jugoslovanskih gorskih reševalcev in planincev aktivno sodeluje tudi v Mednarodni komisiji za GRS (IKAR), kje» si je pridobila dober glas in spoštovanje. Uspelo nam |e skleniti mednarodne dvostranske dogovore z gorskimi reševalnimi službami Nemčije, Italije (obmejni pas 20 km). Južne Tirolske in Avstrije (delno do 30D0 šilingov stroškov), da tudi one rešujejo ponesrečene jugoslovanske planince na njihovem teritoriju brezplačno. Od alpskih dežel samo Švica in Francija, ki imata še poklicno vodniško službo z vodniško tarifo in ki imata ogromen obisk v svojih Alpah pa zaradi tega tudi neprimerno več nesreč in dragih reševalnih akcij, n sla pristali na tak dogovor, sta pa izjavili, da bi posamezne nesreče Jugoslovanov glede plačila stroškov »blagohotno obravnavala«. Seveda pa ima sodelovanje v mednarodni komisiji za posledico tudi nekaj več stroškov. Moderna gorska reševalna služba vsaj v Sloveniji postavlja že zahtevo po dobrih tele-lonskih in brezžičnih zvezan in po reševanju s helikopterji. Nujno bo v doglednem b.iz-njem času, brezžično povezali na lelelonsko omrežje v delini vsaj tako eksponirane planinske postojanke, kot so Kredarica, Koča pri 7 triglavskih jezerih, Pogačnikov dom. Kamniško in Kokrsko sedlo, Okrešelj, Korošica. To bo velikanskega pomena za GRS in njeno naglo obveščanje, pa tudi za boljše oskrbovanje planinskih domov. Vsekakor želimo, da se viri naših dohodkov stabilizirajo, da redno vsako leto pritekajo na podlagi v prvem delu referata omenjenih načel, stališč in obvez ter tako postane^ normalen in legalen način financiranja GRS. Le na la način se GRS in njeni delavci šele lahko osvobode vsakoletnega prosjačenja, intervencij, negotovosti v planiranju svoje aktivnosti. V takem primeru bo mogoče tudi več storiti za preventivo in za vzgojo ter strokovno urjenje gorskih reševalcev. Plenum Planinske zveze Jugoslavije je ta stališča in zahteve v celoti podprl in se bol| odločno podčrtal. V naslednjih letih so se v neposredno in posredno prizadetih sredinah ta načela v praksi uveljavila tako. da je GRS vsaj v Sloveniji ob 70-letnici svojega delovanja pod prizadevnim dolgoletnim vodstvom načelnika Bineta Vengusta odlično organizirana, opremljena in vsestransko operativno nadvse učinkovita. Uživa vsesplošen ugled in spoštovanje doma in v inozemstvu. Ob jubileju ji lahko zares od vsega srca čestitamo kot reševalni skupnosti in vsakemu gorskemu reševalcu posebej. grs kot člen družbene samozaščite PAVLE ŠEGULA Gorsko reševalno službo je dala potreba. Pomagala naj bi ljudem, ki zabredejo v težave v nedostopnem, slabo prehodnem gorskem svetu, ne glede na to, ali jih tja vodijo delovni opravki ali želja po razvedrilu. Potreba po reševanju v gorah se je v evropskih alpskih deželah pojavila okrog leta 1884, tedaj ko so se nesreče zaradi razvoja alpinizma začele množiti, ko je bilo treba skrbeti za prizadete ter jih spraviti v dolino. Tako je bilo ob prelomu stoletja tudi v naših gorah. Tudi tu se je čedalje pogosteje pojavljalo vprašanje, kako pomagati ponesrečenim, in se je ponujal odgovor, naj si planinci pomagajo sami. Od drugod pomoči ni bilo pričakovati. Tedanje Slovensko planinsko društvo se je odločilo in lata 1912 na lastno pobudo ustanovilo reševalno službo. Ukrep je bil premišljeno dejanje, namenjeno planinski samozaščti. Podobno so nekoč ljudje za obrambo pred požari organizirali gasilska društva, zato najbrž ni napačna trditev, da je bila gorska reševalna služba, poleg gasilcev, med prvimi dejavniki samozaščite že davno pred tem, ko smo v Jugoslaviji ponovno odkrili In ovrednotili njen pomen Bila pa je tudi edina izbira: oblasti si niso mogle privoščiti poklicnih reševalcev, še zlasti ne, ker v javnih službah, kot sta bila policija in žandarmerija, nI bilo najti ljudi 3 primernim znanjem. Tako je ostalo pri amaterjih. Le v nekaterih državah, kjer sta število in pogostnost nesreč presegli zmogljivost prostovoljcev, so ustanovili poklicno gorsko reševalno službo. Ponekod so pritegnili gorske vodnike, drugod policiste in žandarje, ki so jih v ta namen posebej šolali med gorskimi vodniki. V vzhodnih državah so reševalci ponekod prostovoljci, s katerimi v planinski sezoni razpolagajo ustrezne sckcije sindikatov, drugje spet so na plačilnem seznamu Rdečega križa in različnih poklicnih športnih organizacij. Prav povsod pa poklicnim reševalcem pomagajo tudi amaterji. Če bi hoteli razumeti planinsko samozaščito, hitro ugotovimo, da je — vsaj pri nas — večina dejavnosti planinske organizacije namenjena predvsem varnosti planincev. Komisije Plan:nske zveze Slovenije in odseki planinskih društev seznanjajo člane in nečlane z veščino hoje in gibanja v gorah, grade in skrbe za zavetišča, nadelujejo, vzdržujejo in zaznamujejo planinska pota, organizirajo izlete, planinsko šolo. tečaje, seminarje in druga srečanja. Spričo ciljev te dejavnosti slednjo v celoti ocenjujemo kot preventivo, saj je delo usmerjeno k temu, da bi zmanjšali tveganje in preprečili nesreče. Gorski reševalni službi je v planinski organizaciji namenjena vloga operative, ko ukrepa na terenu. Poudariti velja, da so le-ti vedno bolj tudi preventivni. Tako reševalci praviloma spremljajo pohode in izlete planincev in zlasti masovne prireditve planincev. Nadzirajo poti, pomagajo vzdrževati varnost na organiziranih smučiščih, kjer ni poklicnih reševalcev. Vzgajajo javnost s predavanji, filmi, članki, učbeniki in drugo literaturo. Analizirajo nesreče in javnost opozaorjajo na njihove vzroke. Spodbujajo k uporabi in nabavi dobre planinske opreme. Skupek teh ukrepov je, da so občani bolje pripravljeni in imajo trdnejšo varnostno zavest. Oboje nedvomno v veliki meri vpliva na to. da je nesreč manj, čeprav se število obiskov v gorah iz leta v leto nezadržno veča. Najzahtevnejša pa je naloga GRS tedaj, ko se v gorah kdo Izgubi, kadar koga pogrešamo ali če se primeri gorska nesreča. Takrat so pred moštvom — dandanes okrepljenim že tudi s helikopterji — poizvedovalne, iskalne ali reševalno akcije, ki se zaključijo šele, ko najdejo pogrešane, oskrbe in spravijo na varno ponesrečence in mrtve. Znano je, da je GRS pri tem delu uspešna. Za to gre hvala dobri organiziranosti, predvsem pa izurjenosti in požrtvovalnosti reševalcev. Ti v svoje delo vlagajo tudi mnogo zavestnega tveganja in samoodpovedi; jasno pa je, da so potrebne tudi pogoste izvirne rešitve, kot so uvajanje tehnike s helikopterjem in zvezami na čelu, ko namerno prožijo plazove, uporabljajo lavinske pse in tako naprej. GRS nenehno skrbi za posodabljanje opreme za reševanje in osebne zaščitne opreme. Od tega imajo koristi tudi drugi planinci in tretje osebe, ki sicer nimajo opravka z reševanjem v gorah. GRS je med svojimi člani in pripravniki dvignila raven v znanju prve pomoči, združuje pa tudi veliko zdravnikov. Poskrbela je. da se s prvo pomočjo seznani čim več planincev, posebno alpinisti in planinska mladina. GRS je desna roka organov milice, saj njena dejavnost v marsičem pokriva področje javne varnosti. To pomeni strokovno pomoč organom za notranje zadeve, ki v ta namen ne zaposlujejo posebej šolanih delavcev. Seveda je sodelovanje obojestransko in je tudi GRS deležna pomoči teh sodelavcev. V glavnem gre za obveščanje in sklicevanje reševalcev, za prevozna sredstva in sredstva za zvezo, za stalno radijsko povezavo z gorskimi postojankami GRS, za opazovanje in reševanje s helikopterjem. Zelo plodno je sodelovanje pri šolanju lavinskih psov. Spričo navederega je GRS vedno zaželen sodelavec civilne zaščite, ki ji pomaga predvsem v hudih naravnih in drugih nesrečah, pri reševanju iz plazov, pa tudi iz visokih zgradb in ruševin, če nastopijo snežna katastrofe, pri čemer pogosto preseže obseg nalog, ki jih določa pravilnik in ukrepa povsod tam, kjer je potrebno strokovno znanje njenih članov. Vsekakor pa je GRS tudi v tem primeru deležna vsestranske pomoči civilne zaščite: praktične in finančne pomoči pri vzgoji lavinskih psov, letalcev, minerjev snežnih plazov, pri financiranju sredstev za zvezo in podobno. GRS je člen družbene samozaščite tudi v sodelovanju z Zvezo vodnih skupnosti In Hidrometeorološkim zavodom SR Slovenije S prvo tesno strokovno sodeluje pri prostorskem načrtovanju in oceni varnosti posameznih gradbišč in objektov, z drugo je že dolgo v tesnih stikih v zvezi z obveščanjem o nevarnosti plazov. GRS je že mnogo storila za varnost pred plazovi v nekaterih naših središčih zimskega športa. Konec koncev ne moremo mimo sodelovanja z JLA. ki oba partnerja vzajemno usposablja za večjo učinkovitost na področju tehnike reševanja in namernega proženja snežnih plazov. Napotki GRS so dragoceni obmejnim enotam pozimi. Pripadniki GRS so tudi sicer kaj uporabni vojaki JLA, saj so usposobljeni za hojo v brezpotju, znajdejo se v neznanem in težavnem terenu. Zlahka se prilagajajo težavnim terenskim pogojem, so zdržljivi, znajo si pripraviti zasilna zavetja in oporišča, pripomočke za reševanje. Med pripadniki oboroženih sil so to vedno cenjene in upoštevane lastnosti. Po vsem navedenem je delo GRS resnično iz potrebe porojena in vsestransko uporabna dejavnost, ki nedvomno predstavlja pomemben člen naše družbene samozaščite in 352 splošne ljudske obrambe. Končno in brez posebnega dodatnega razglabijania lahko V™™"^ na spremlje. mora vse dejavnL, ki lahko povzroče škodo ^ep« ! ^ ko Gorska reševalna služba je posebna oblika varswa, ^ pragoma Jb|lkova'nju |a_ ÄÄffSSÄrÄfSW samozaščitno in že v kali preprečevale možnost nesreče. partizanske planinske poti - »transverzale« TONE ANDREJČIC V evidenci imam zabeleženih 41 planinskih veznihHr, nevezmh £ toMo Ä£ Äfi Pv glavnem domačo V "vsakem" vodnlku^l^öpisu ^ansve[za': ^^ partizanska!* so'pa'^ne-dogodkl. znani iz NOB. Tako ,e vsaka ^n^rzalaveča^, P« tran£Vflr2ale _. katere posvečene samo »part.zansč.ni«. Tc.so to rej prave p čeprav to ni .partizanke«. Med »parlizanke« fttej«r' »^ansve^alc^kmeckj^«P™™ . J ^ ^•jääsawä stnu. «- - * »Za svobodo slovenskega naroda«. Partizanske transverzale naj bi bile torej: 1 Gorenjska planinska partizanska pot, 2 Transverzala kurirjev in vezistov NOV Sloven,je. 3. Transverzala -XIV. divizije», 4 Kurirska pota Dolomitov, 5 Vrhniška kurirska planinska pot. _ 0 Pet spominov NOB občine Domžale, 7 Pot spominov NOB občine Hrastnik, 8 Pot »Po poti kmečkih upornikov«. rsr-srirüy^ riittsäs ss— sa." "°,ei0" "d- 1 Gorenjska planinska partizanska pot begunjskih zaporov. Povzpnemarno se še na Valvazorjev dom, spuslimo se v dohno pro- Homn na Ratiiovec in Vodiško planino do junaških Dražgos. Čaka nas se poi n« sITrl vrt! Delnice m še zadnji večji vzpon na Lubnik. V Škofji Loki si ogledamo muze) NOB in nadaljujemo potTez Planico in Sentjošt v Kranj; tu se bomo oglasU v pisarn, PD K änj tn i roiin üg03ani dnevnik; po pregledu pa bomo prejeli lepo značko, če smo 353 potovali v obratni smeri, torej od Kranja do Kamnika, bomo to opravili v pisarni PD Kamnik. Pri urejanju Gorenjske partizanske poti so sodelovala vsa gorenjska in primorska PD, na območju katerih poteka pot. Vodja ekipe, ki je trasirala pot, je bil zdaj žo pokojni ljubitelj planin, znani družbenopolitični delavec in udeleženec NOB Andrej Brovč. Pot je označena z običajnimi planinskimi markacijami. Kjer pa je pot samostojna, najdemo ob markaciji še črko G. Dnevnik in vodnik lahko naročite pri PZS, PD Kranj Kamnik in pri nekaterih (večjih) PD. Vodnik omenja, da orenjska partizanska pot ni težavna, niti nI nevarna ne predolga. Pot je speljana po pomembnih krajih, znanih iz zgodovine našega osvobodilnega boja. Zaradi tega to planinsko pot po vsej pravici prištevamo k »partizankam«. 2. Transvorzala kurirjev in vezistov NOB Slovenije »Kurirska« transverzala je ne samo najdaljša partizanska transverzala, ampak sploh najdaljša planinska transverzala v Sloveniji. Gre od vasi Gančani v Pomurju in se konča na Slavmku v slovenskem delu čičarije, že v bližini Kopra. Transverzala je precej »krivu-Ijasta« in vključu;e Slovenske Gorice, Maribor, Pohorje, Slovenj Gradec, gre po Koroški po porečju Savinje do Cemšeniške planine, po Zasavju, čez Dolenjsko gričevje na Gorjance, po Beli Krajini, Notranjski, Ljubljanski kotlini. Polhograjskih Dolomitih, Loškem končnoU na%°avnik'drii$kCm hribovJu in Č9Z Nanos v Post°jn°. Potem Pa na Snežnik in Kar 88 žigov je treba pritisniti v dnevnik. Zgradbe, kjer najdemo žig, so označene s pravokotno tablo modre barve in napisom »Transverzala kurirjev in vezistov NOV Sloveniie« Na vrhovih gora in drugod, kjer ni mogoče pritrditi table, so nameščene posebne sxrinjice. Transverzala je označena z običajnimi planinskimi markacijami Kjer pa teh nI in če transverzala ni speljana po znanih javnih poteh, je označena s črkama TV (terenski vod) to je znak, ki so ga imele kurirske postaje pred svojo številko. Kurirska pot je zelo dobro markirana. Transverzala je dolga; potrebno je čez 300 ur pešačenja zalo so predvidene za pionirje in mladince do 18. leta starosti malo transverzalno značke, ki jih podeljujejo, če prehodijo del poti. Zaradi tega Je transverzala razdeljena na stiri odseke: Gančani—Menina planina, Čemšeniška planina—Kočevje Travna gora-Blegoš, in Dražgoše—Slavnik. Menim, da naj bi ta olajšava veljala tudi za »upokojene« borce in za vse tiste, ki so stari 60 ali več let. Organizacijo transverzale kurirjev in vezistov je vodil pokroviteljski odbor kurirjev in vezistov NOB Slovenije pri Združenem podjetju za PTT promet v Ljubljani. Samo tako VODNIK po poti spominov nob občine domžale je bilo mogočo s pomočjo vseh PTT podjetij in njihovih PD opraviti tako obširno delo. izdati I. 1969 začasni vodnik z zemljevidi in uporaben dnevnik Značke podeljuje pokroviteljski odbor in sicer na slovesnostih ob Dnevu republike, 29. novembra. 3 Transverzala »Štirinajste divizije- Kakor je bila težka pot slavne XIV. divizije, se zdi, da so še večje težava, da bi ta pot dolga okrog 150 kiti, zaživela, saj še ni markirana niti nima vodnika, dnevnika, tudi ne kontrolnih točk in ne značke za prehojano pot. Transverzala »Stir.najste« je le še na papirju Vedno pa ni bilo tako! Po pocJatkin, ki sam jih našel v PV, je razvidno, da je bila pot »Štirinajste« v letih 1939 do 1961 v celoti markirana. To potrjuje tudi obvestiio FD Celje maja 1979. leta, saj mi sporočajo, da je bila pot pred leti v celoti markirana Po poteh XIV divizije so bili organizirani ža tedaj in so tudi še sedaj, v več etapah, množični spominski pohodi. Kljub tem zagotovilom o markiranju poti, sem ugotovi-, ko sem hodil v I 1979 po drugih transverzalah, ki gredo deloma po poteh XIV. divizije, da pot ni več markirana. Edino in komaj vidno markacijo, rimsko -XIV- sein opazil na drevesu na travniku pod Zlebnikovo comačijo, kjer je padel partizanski pesnik Kajuh Tudi domačini so mi povedali, da je bilo včasih več »štirinajstic«, ki pa so preprosto izginile. .. . Edino možnost, da bi prehodil kot »samohodec« to pot, ker ni bilo vec markac.j m ne vodnika je bila, da sem si kupil knjiqo Lada Ambrožiča-Novljana »Pohod štirinajste«. Iz te knjiq'a sem izbral 90 točk — krajev, vasi, gora — kjer so se zadrževale Bračiceva,y Tomšičeva in Šercerjeva brigada ter štab divizije. Po neuspelem prodoru pri Sp Doliftu, ko so se štirje bataljoni posameznih brigad prebili čez cesto na sever v smer proti Pohorju qiavnina divizije s šestimi bataljoni, ranjenci, bolniki in pratežem pa je ostala na južni strani ceste je prišlo do razcepa. Poleg tega so se prebijale posamezne brigade ločeno od drug h brigad in hodile tudi v več kolonah. Večkrat je bil potreben umik in treba jo bilo poiskati novo pot. Iz vsega tega sledi, da je možnih več poti, predvsem proti koncu pohoda »štirinajste«. Ko ko sem prebral v TV-15 št. 51/51 (dno 27. 12. 1979} sklep planinskih društev savinjskega MDO da pripravljajo v letu 1980 vse kar je potrebno za organizacijo vezne poti XIV divizije, sam sklenil, da svoj »štirinajsti« samohod odložim. Za nosilca sega sklepa je bilo izbrano PD Laško. Na moje vprašanje, kako izpolnjujejo ta sklep sem dne 21 11 1981 prejel pojasnilo, da so nastale razne težave, med drugim tudi glede dolo- Vodic po gorenjski planinski partizanski poti čitve trase in da je celotno delo prevzel M DO Savinjska. Predvideno jc. da bo delo opravljeno, pot označena na relaciji Sedlarjevo—Ljubno, da bo na voljo vodnik in vse kar spada k »transverzali« To je vsekakor dobra novica in prepričan sem, da bodo marljivi savinjski planinci kljub vsem težavam uspeii. Tudi v športni prilogi dnevnika »Delo« (20. 12. 1981) je v članku »Večjo skrb markiranju...« navedeno, da je prevzela PS v Cinkarni Celje oziroma poseben odbor, ki ga vodi tovariš Adi Vrečar, celotno ureditev »Štirinajste». Prepričan sem, da nam bodo letos kazale pot markacije z oznako — »XIV« približno na trasi Sedlarjevo—2usem—Bohor—Zabukovje—Okroglica—Zagrančnica—Horn— Dram-Ije—Konjiška gpra—Lindek—Paški Kozjak—Plešivcc—Graška gora—Bele vode in od tu dalje na Smrekovec—Ljubno ali na Smrekovec— Kamen (Komen)—Bistra—Podolševa —Solčava—(Luče—Ljubno). Partizanskim transverzalam bi se lahko priključila tudi »Pot I. Celjske čete«, saj je za to pot uredila PS v EMO Celje vse, kar je potrebno za »partizanko«. 4. Kurirska pota Dolomitov To je najkrajša kurirska partizanska pot. do'ga je približno 25 km, kar pomeni dan. dva hoje. Pot ima le 6 kontrolnih točk: Slavkov dom na Golem brdu. Gostilno pri »Jurju« na Topolu (Katarina), Polhograjsko Grmado, Tošč, dom Ivana Mihelčiča na Gcvejku in brunarico na Osolniku (Osovnik). Kurirska pot Dolomitov jc označena z običajnimi planinskimi markacijami, ki jih občasno spremljajo še črke — oznake drugih transverzal. Kontrolni kupon naročite pri »Partizan« PD Medvode; tu dobite po prehojeni poti tudi značko. Predpisano je, da je pot treba opravili v maju, toda tudi sicer lahko žigosate svoj karton. Najprimernejši izhodišči sta Medvode ali škofja Loka. 5. Vrhniška kurirska planinska pot Marljivi člani PD Vrhnika so uredili lepo kurirsko planinsko pot, dolgo približno 100 km, ki jo lahko prehodimo v 30 urah. Pot gre deloma tudi po Ljubljanski mladinski poti, zato moramo slediti planinskim markacijam, ki imajo občasno dodano črko M, kjer pa jo pot samostojna, je markaciji dodana črka V. Pot gre od Vrhnike čez Planino (planinski dom) do Smrečja, na Korcno in Ključ (pla-356 ninski dom), naprej pa na Log in čez Barje na sedlo pod Krimom, odkoder ni več daleč do Rakitne Ob slapovih v Peklu pridemo čez Pokojišče do kurirske postaje TV-17. Pred tem si lahko ogledamo taborišče prvih partizanov na Malem Jesenovcu. Cez Ljud-ijanski vrh se vleče cesta do Verda in do Retovja, kjer je izvir Velike Ljubljanice, ter do Močilnika. kjer je izvir Male Ljubljanice Od tu do Vrhnike ni več da eč Pot obsega 13 kontrolnih točk. Kontrolni dnevnik in op.s poli naročite pn PD Vrhnika, Tržaška c. 11 ali PD Ljubljana-matica na Miklošičevi cesti. Pohodnik, ki prehodi kurirsko pot, prejme prvič bronasti, drugič srebrni tretjič pa zlati znak: za petič, sedmič in desetič prehojeno pot bronasto, srebrno in zlato plaketo. Avtobusne zveze iz Ljubljane so zelo ugodne. 6. Pot spominov NOB občine Domžale Domžalska spominska pot je zelo lepo urejena inizpeljana in toj» =™,uB»°ub^8J™9® odbora ZZB NOV občine Domžale in s pomočjo PD Domžale in Mengeš, Kulturno skupnosti Domžale in nekaterih delovnih organizacij. . .r.lnih toxk Na voljo je vodnik in kot priloga res lepo izdelan zem jev d Pot Ima 19 kontrolnih točk in je razdeljena na štiri osnovne etape: 1.) Domžale-Moravce (7 ur hoje); 2.) Moravco-Trojane (6 ur hoje): 3.) Trojan^-Radomlje (11 ur hoje) in 4.) Radomlje-Rašica-Dom-žale (8 ur hoje). Skupaj torej 31 ur hoje. Pot je markirana s planinskimi markacijami, ki jim je občasno dodana črka »D«. Kdor prehodi pot spominov s šestimi žigi, prejme takoj bronasto, za 12 različnih žigov srebrno, za vso prehojeno pot pa zlato značko Poleg tega prejme pohodnik še večji Vodni k S|i a roč Ue pri občinskem odboru ZZB NOV Domžale, pri PD Domžale, Mengeš in še pri nekaterih (večjih) PD. 7. Pot spominov NOB občine Hrastnik Sam te poti še nisem obhodil, ker sem si kupil dnevnik šele pred zimo 1981/82. Pot spominov sta pripravili in uredili PD Hrastnik in Dol pri Hrastniku s sodelovanjem občinskega odbora ZZB NOV Hrastnik. Pot ima 15 kontrolnih točk in dve smeri, označena pa je z markacijo: rdeča zvezda pot spominov nas popelje v kraje, vasi in planine, znane ne samo iz NOB. ampak tudi iz obdobja, ko je bila partija še v Ilegali in so se morali člani sestajati na skritih krajih Prva smer pot spominov nas popelje od muzeja v Hrastniku v vasi Krnice, Kovk, Kup-ška vas, na Gore (planinski dom) in Kopitnik (planinski dom) in nato naprej proti vasem Turje. Brezno, Bezevo in v Marno, 357 Druga smer gre prav tako iz Hrastnika do Katarine nad Trbovljami in naprej na Kal (planinski dom) ter čez Rečico v Brezno, Vlarno, Krištandol in v Dol. Dnevnik naročite pri PD Hrastnik in Dol pri Hrastniku, dobite pa ga tudi v pisarni PD Ljubljana-Matica na Miklošičevi cesti. Dnevniku je priložen tudi manjši zemljevid Pohodniku pripada značka, vsaj tako je navedeno v TV-15 št. 46 01, medtem ko dnevnik značke ne omenja. 8. Po poti kmečkih upornikov »Fot kmečkih upornikov« ima 12 kontrolnih točk nevezne poti. Te točke so ponekod označene z rdečo tablo, povečan žig, na kater je rumen nep;s »Po poti kmečkih upornikov«. Pot ni posebej označena. Obiskujete lahko posamezne točke in lahko uporabljate osebno vozilo, avtobus ali pa vlak. Pot kmečkih upornikov vas bo popeljala v rojstno vas maršala Tita Kumrovcc. Obiskali boste kraje, kjer so se kmečki uporniki borili s plemiško vojsko, v Krško, Scvnico, Planino pri Sevnici, Brežice, Leskovec, Bistrico ob Sotli, Kerestinec. Ruševine srednje veških gradov: Cesargrada, Susedgrada, grada nad Planino, vas bodo spominjale na grajsko gospodo in na okrutnega graščaka Ferenca Tahija, ki so s trpinčenjem podložnih kmetov izzvali upor. Obiskali boste tudi Stubico, kjer je živel in organiziral ter vodil upor njihov z razbeljeno žarečo krono okronani kralj — Matija Gubec V Gor. Stu-bici še zdaj raste z železnimi okovi cbita Gubčeva lipa V Donji Stubici je zgodovinski muezj kmečkih uporov in spomenik, ki ga vidimo že od daleč, Matije Gubca. Tudi v Brežicah je v gradu lepo urejen posavski muzej. V Ke.-astincu jc znamenit renesančni dvorec ErSedijev — sedaj vojašnica; tu je bilo med NOB ustaško taborišče. Dnevnik za »kmečko pot« naročite pri PD »Bohor« Senovo. Ko obiščete vseh 12 kontrolnih točk, čeprav povsod ne boste dobili žiga, vam pripada lepa značka. Tako, zdaj smo na koncul Morebiti se vam zde nekatere partizanske transverzale predolge. Res je, nekatera so res precej dolge. Toda. saj ni treba, da jih prehodite naenkrat. Razdelite jih na posamezne dele pa bodo takoj krajše. Nikjer tudi ni napisano da morate obhoditi transverzalo v celoti. Prehodite samo tiste dele, ki vas zanimajo' Značke res ne bo, pa saj transverzale niso organizirali zaradi značk; namenjene so vsem starim in mladim, borcem in neborcem. Lahko hodite sami ali kar je še lepše v dveh ali pa tudi v večjih ali manjših skupinah Fredvscm šole in sindikati bi lahko organizirali izlete po teh poteh. Namen vseh teh transverzal je, da spoznavamo našo domovino, da uživamo v svobedi, v lepotah naših planin, da negujemo in razvijamo tradicije narodno osvobodilnega boja! da pri posameznih spomenikih in obeležjih počastimo s tihim molkom žrtve in da se končno tudi utrdimo za napore, ki nas morebiti v današnjih nemirnih časih še čakajo potovanje od mrkoplja do nad cerknim v vojnem letu (Zapiski iz partizanskega dnevnika. II. dol) DR. LEV SVETEK Od Laž do Rsudolje Med šalami na račun najinega »beiogardizma« smo po kakih štirih kilometrih hoje prišli v oenozeče, kjer začuda takrat ni bilo sovražne postojanke in kjer so se nama priključili štirje Ljubljančani, ki so potovali na primorski pokrajinski komite Od njih smo zvedeli najnovejše ljubljanske novice: o nezaslišanem nemškem terorju pa kako so naše tovarisice skoraj v celoti prevzele aktivistično delo v okupirani In z žico obdani Ljubljani o junaškem odporu aktivistov pa tudi o reprcsalijah nemškega okupatorja, ki kljub vsemu ni mogel povsem zadušiti organiziranega ilegalnega gibanja v mestu in njegovi okolici. Tudi oni so se smejali najini prigodi v kurirski karavli in potrdili naša sklepanja, da so belogardisti hoteli na vsak način preseliti vsaj nekaj svojih vojaških enot na primorska tla Znano je. da se jim to ni nikdar posrečilo in da so doživeli svoj dokončen poraz na tem ozemlju septembra 1944 na Črnem vrhu nad Idrijo, kjer so im prav te enote IX. primorskega korpusa zadale smrtni udarec. zakriža 1944 Z ljubljanskimi političnimi aktivisti — vodil jih je tovariš Platon — smo nadaljevali pot skozi Dolenjo vas med hriboma Ješnico in Terom ter po kakih štirih urah hoje prišli do naslednjo kurirske karavle na Razdolju. Novica o prilatalievi smrti Nekje nad Dolenjo vasjo smo s kurirji počivali za kamnito ogrado, ki jih je na Krasu dosti. Naši kurirji so čakali na zvezo z one strani, da bi prevzeli pošto in se nato vrnili v svojo karavlo. Ograda nas je vsaj nekoliko varovala pred kraško burjo, ki je s silovitimi sunki pometala po kraških goličavah. Naenkrat zaslišim iz nasprotne strani hitre kerake in nato pritajeno šepetanje: očitno so prišli na »javko« kurirji iz naslednje karavle, da bi nas prevzeli v varstvo. Našpičim ušesa: Ni to znan glas iz še mirnih časov v Ljubljani, ko smo prepevali v tedanjem slovitem Akademskem pevskem zboru in po italijanski okupaciji snemali z ilegalnim oktetom za ROF (Radio Osvobodilne fronte)? In res — j2 teme se pojavi slok olicir s podpolkovniškimi našitki. Da, to je dr. Slavko Zore; zanj sem vedel lo to, da je nekje na Primorskem. Prisrčno se pozdraviva in si izmenjava sredi besnenja kraške burje nekaj zadnjih novic. Dr. Zore odhaja prav iz štaba IX korpusa na Glavni štab NOV in POJ v Eelo Krajino, kjer bo prevzel šo bolj odgovorne dolžnosti. Vendar prvo veselje se je skalilo ob nov ci, da je prod dvema tednoma ob neposrednem napadu sovražnika na štab IX. korpusa padel najin znanec, moj prijatelj iz mladosti, dr. Samo Lovše, član sodnega odseka štaba IX. korpusa. Ko sem tisto noč sredi divjanja kraške burje zvedel za prijateljevo smrt, ml je bilo, kot da bi se ml ustavilo srce. Sele pred nekaj dnevi sem bil zvedel, da je tudi njega zanesla partizanska pot na Primorsko in komaj sem čakal, da bi se srečala in si izme-najala misli in izkušnje zadnjih mesecev, odkar so 3e najina pote točila. Koliko ur sva pred vojno presedela skupaj pri knjigah kot študijska kolega, koliko nepozabnih planinskih tur sva napravila kot ljubitelja naših gora, koliko iskrivih domislic je padlo v naši družbi, ki smo ji bili nadeli pcmembno ime »Mladost«. Leto pred odhodom v partizane se je oženil in pustil doma komaj dva meseca staro hčerkico. Zdaj ya ni več, pokosila ga je neusmiljena vojna vihra visoko v primorskih hribih, na Laznah. V zadnjem boju, ki ga je bojeval, ga je zadela sovražna krogla naravnost v srce. Zdaj počiva v slo venski zemlji, ki ji je daroval poslednjo kapljo svoje krvi, šc no tridesetleten, takorekoč na pragu življenja. Kogar bogovi ljubijo, ga vzamejo mladega medse — tako sem se skušal "tolažiti s starodavno modrostjo starih Grkov. Bila je to jalova tolažba in največ, kar sem mogel tedaj storiti, je bila obljuba, da poiščem, če preživim, njegov grob in popeljem k njemu njegove najbližje, da mu skupaj uredimo dostojno zadnje bivališče,1 Od Razdolja na Križno goro Noč od sobote 5. februarja na nedeljo 6. februarja smo prebili v svislih nekega hleva v Razdolju Vsaj zame je bila ta noč ena najbolj nemirnih, saj me je še vedno spremljala misel o prijateljevi smrti. Koliko žrtev bo še potrebnih, koliko obetajočih mladih življenj bo še ugasnilo, preden bomo dosegli svoj cilj? Vendar je bila resničnost močnejša cd spominov in jutro nas je našlo spet na poti proti skupnemu cilju, ki pa je bil še precej daleč. Pot nas je vodila naprej na visoki greben nad Vipavsko dolino, na katerem čepi kakor ptičje gnezdo vasica Stijak. Povzpeli smo se prav na vrh grebena. In glej! Daleč, daleč pod nami zagledamo sinjo, brezbrežno gladino, večno valujočo gladino našeca morja, pomnika naše zgodovine In našega stoletnega hrepenenja Oko se nam ni moglo dovolj nagledati lepot našega bisera, našega morja, čeprav se je odpiral pogled z visokega razgledišča tudi na druge lepote primorske zemlje: na prelepo vipavsko dolino z mogočnim ozadjem Angelske gore in Nanosa pa v šentdanijelsko dolino, prav tako posejano z belimi vasicami, ki so se kopale v zimskem soncu. Toda morje, naše morje, to je še prav posebno doživetje, saj teče naša pravda tudi za slovenski emporij, ki na; omogoči našim, slovenskim ladjam, lastna pristanišča, ladjedelnice in sidrišča pa svobedno plovbo po našem in po vseh svetovnih morjih. Tako smo dolgo stali nad vasico štijak In se opajali s pogledom na to živo, večno valujočo glad no Spomnil sem se nekega spisa še Iz šolskih dni: Planine, puščava in morje, z obeležjem teh treh prirodnih fenomenov Pisatelj se odloči na koncu za morje kajti to je življenje, včasih mirno in prizanesljivo, a včasih razburkano in nevarno, da prav takšno, kakršno je naše sedanje in morda tudi bodoče življenje. ■ Riss i.fsni kirvilu |ir> firihudii v fstah IX. korpusa puitskal na Laznah nau Lokvami skjpni grob žrtev takratnega nemškega napada na štab korpusa in zabeleži Samov grob, ki ml ga |e pokaztr temkajSnil temno:, pn takratnem iiliičaju z listkom z njegovim Imenom, vtaknjenim v narobe ODrn;enD stek enico dodal sem še svoje posvetilo, pesem -Prijatelju-, ki sem |o napisal na večer nred obiskom ™ laznah. In ros. pn osvu boilitvl smo zlahka našli tako obeležen Samov grab, in ga prepeljali v Ljubljano. Fotografija ja nastala leta 1914 v Beneški Sloveniji. Od leve na de9no so: dr. Lev Svelek-Zorin, Janko Vc-ldI« |2 Črnifi v v Vipavski dolini. Dušan Likar ix Ljubljane. Leo Pnnikvar iz Ljubljane. Jože Erjavec iz Novega mesla. Andrej Komel I? Bitj v Vipavski dolini «er Juuo Turk iz okolice Trsta 2al nismo imeli na pretek Časa za občudovanje edinstvenega razgleda z grebena nad vasico Štijak. Naši nestrpni spremljavalci-kurlrjl so nas priganjali, ker so imeli pred seboj točno določeno uro naslednjega srečanja s kurirji karavle onstran vipavske dolina. Poslovili smo se od gostoljubnih domačinov in se spustili iz Štijaka v dolino. Po kakšnih dveh urah smo prišli v vasico Goče tik nad vipavsko dolino in tam počakali prvega mraka. Vipavsko dolino smo morali namreč prekoračiti zvečer, v temi, kajti po njej so neprestano prehajale sovražne enote s kamioni pa tudi z blindiranimi vozili in celo s tanki, saj so morali okupatorji za vsako ceno vzdrževali tako važno prometno zvezo, kot je bila tedaj med Gorico in Ljubijano. Tako smo se zvečer, ko se je spustil nad vipavsko dolino prvi mrak, previdno sestopili najprej do vasice Slap, nato pa prekoračili reko Vipavo in glavno cesto med Ajdovščino in Vipavo ter kmalu dosegli na drugi strani nekoliko nad dolino vzvišeno vasico Gotov-Ije. Nato smo v zimski noči, ki jo je osvetljevala luna s svojim bledim sijem, spešiii v strmine Angelske gore proti naslednji kurirski postaji na Križni gori, kar je terjalo dobre tri ure hoda. Tudi tu nas je spremljala silovita kraška burje, naša zvesta spremljevalka skoraj na vsej poti po Primorski. Na Križni gori Tisto noč smo prespali v kurirski karavli pod Križno goro, naslednji dan, bilo je v ponedeljek. 7. februarja smo se sprehodili po slikovitem naselju — Križni gori. Imeli smo kaj videti! Na daleč razpotegnjena vasica s samimi mogočnimi kmečkimi domovi, skoraj podobnimi graščinam, ki so raztresena po pobočjih Trnovske planote tudi tisoč metrov visoko. S Tomažem sva sklenila, da si po tednu dni dolgih maršev z vso partizansko opremo in orožjem privoščiva dan počitka, za kar je bilo slikovito okolje Križne gore kot nalašč. S tovariši, ki so prišli iz Ljubljane, smo se čez dan domenili, da priredimo vašča-nom in kurirjem zvečer pravi pravcati partizanski miting, ki ga ta, od sveta in ljudi odmaknjena vasica, najbrž še ni doživela. In res. zvečer smo se zbrali v bahati kmečki hiši približno na sredi vasi. Soba jc polna mladih, prijatenih obrazov primorskih fantov-partizanov, kurirjev iz bližnje karavle. ter starejših vaščanov, ki so ostali doma, medtem ko je skoraj vsa mladina odšla v partizane. Sredi med njimi pa mi, Ljubljančani. Besedo povzame politični delavec tovariš Platon in razloži cilje našega boja in trenuten položaj na bojiščih in na svetu sploh. Nato smo so zvrstili ostali z recitacijami partizanskih pesmi. Globoka tišina je zavladala, ko sem recitiral svojo v Gorskem kotarju spesnjeno pesem »Rdeče rože«, posvečeno trem mladim partizanom, ki so padli v patroli v Gorskem kotarju Rdeča rože — krvave rane partizanskih borcev po vsej naši domovini, ki so se razcvele kot prečuden cvet po temačnih grapah in sončnih pobočjih slovenskih dolin in planin! In še tisto: Mi gremo naprej kot silen vihar v široka, svobodna obzorja, Ija prek gora in prek voda, vse dalje do našega morja! In ko sem povedal še tisto »Vstajenje Primorske«, je izbruhnil pravi 360 val navdušenja, saj je bila ta pesem napisana prav Primorcem na srce. Potem nas jc ŠT 8 o v c 1 i l n i •LjSl5«)ss£c" v ž t a ix. Vor pasi. dovolilnic» velja od 33.1.1344 do J5.P.1344. Po «•!.«>i»r«« «a«^"iS"VoSibIVSSSSjSJ HÖfö* irW* hr»o. S*tt faSixiu - svobod» nSrcdu! svobodo, sem ginjen ob spominih na prav tako pesmi, ki smo J h peli v neskrbn. mia dosti?čeprav se mi zdi, da je cd tega že minilo mnogo, mnogo let... Skozi Trnovski gozd v dolino Trebuše Drug, dan, v terek. 8 februarja, - « —^ ^zf^epTeg-^ Ä ' v vojni ft ä aa ssrj-a ääs &s ss celo na sam Triglav. Takrat koosušila do zadnjega vlakna p r e i močen o b?e k o i i? čev I Je ter s e ö d p o č i I a od naporne poti skozi globoko zasnezen, Končno'sva^gledala pred ^^^^^^^ mmtmmm K hi ^nova zamed^ vse po?i, pa tud" hišo. kjer J, tisto noč našla toplo, pr,-jetno zavetje Po dolini TrebuSe in Idrilce do Zelina in Čela . n („h^.-riH in c Tomažem sva spala kot ubita do poznega ipssssssssh S Opise toh vzponov sem objavil v -Planinske,« vestniku-. !976-1»76l prisrčnem slovesu cd domačih odšla po dolini rečice Trebuše navzdol Ca'ila sva ob šumljajoč, vodi vse niže in niže, dokler nisva prispela do njenega so oC-a z nekoliko m'mp'ii h i» .' co P°d slikovitimi Velikimi Skopicami. Tu sva se ob?nHa ob Idrijci navzgor in pred bližnjim srečanjem s primorskimi tovariši iz štaba IX. korpusa tudi ie uilba'a bova vžive,a v - * äs dol,na, dolina reke Idrijce, obkrožena z vseh strani s strmimi sSmi coram? id kater h kaio^trak see v^' ^'.S02110 "TP* SOncal Kakor ^ozeZ, lSo°sc s e l -nfi^ f ,e rečlRa ldr,jca P° dolini' ob nJei hiti bela. zdaj zasnežena cesta kakor h lice ZdnELkoraiUnre ver »ZV^^ - ^ ^ * nad n imn ^e b^ nisice, cm skoraj ne vermes svojim ocem in se vedno znova sprašuješ za-tai iih ce k^rfakcr^hnile^n,^ V ^ P-edasežrB viginc! Na 3 sÄih bile ä vtäkärä k" mTtsr^ Ärrsk1trÄ.kd°Vek0d in tG Zdramil - —■'-- v kolero ^e ^ zasanfal Molče stopava s tovarišem po zasneženi cesti ob živahni ročici in srce se nama Sin ,ai-ÄlU na Prc ee° do11™ in sore okoli naju. Al, je mogeče da nam ?e lue" Oliko lepih nas,h krajev, z našimi ljudmi, z našimi šegami, z našim n a er nlm iezikom in slovensko nac.ona no zavestjo in da jih hoče še danes obdržati v svoji obTaiu* Nc ne bo se mu posrečilo, kajti uprlo sc je to ljudstvo in z njim vsa Sloven ia ^a luno' slav,,a m ves svet proti nasilju fašizma in nacizma. Pravica mora zmaaa , tako v-najin,h srcih n kot potrditev odmeva od strmih hregorrddaUrno nrmcie lono'. za to smo pripravljen, preliti tudi zadnjo kapljo naše krvi' grmenje topo/, za P°dobnsJmisli zatopljena sva prehodila s tovarišem že kak,h petnaist k lo metrov, ko se pred nama naenkrat prikaže majhna vasca ki lež „™7k Idr. ce s še manjšo rcčico. takorekoč potokom. Na karti.Tnlju sp fmlja ^e od odhoda o, n0rtP »amrtbereVa' da Je t0 rasica Žel,n' P°,ok Pa se imenu|e Cerkntščfca in prUečc prav od tam kamor sva namenjena, to je od Cerknega, tedanje primorske oartlzan^ prestolnice. Sama Idrijca pa prihaja tja od svetovno znane Idrije k??e eden naiveliih rudnikov živega srebra, v tem trenutku Pa tudi izredno močna okupa orjeva postojanka Pla;J P° 'ei Cesti iz lari'9 2el,n v Most na Soči inTolmin er v Soško dolino; ta je bil zanj v vojnem času zaradi neposredne zveze z i aliiansko fronto zelo pomemben. Zato sva se s Tomažem napotila še kake tri Setre ob Cerk- Da ne b?X v rfrtT"* ^ Cerkmn v '^novanem Ce S. P? P.r'š;a I Cerkn° v večernih urah - saj se je že mračilo - sva skleniia da si bova privoščila še zadnji »prosti dan«, preden naju zagrnejo nove dolžnosti in obvez-:lv,sla u . ' primorskega korpusa Na slepo sva potrkala na vrata ene od bolj odmaknjenih hiš, ki se je stisnila ob strm breg nad vasjo. Odprl nama ie stareiš Ä5L S» n0!er' Pom,dil nania Krstil jo je Fika Na bo z, 3p0_ min ^e rekeL žejo sva pa tudi takšno trpela ves čas, ko. da bi pleza a po puščavi. Tokrat sva do vstopa imeli družbo Cigi je dvema pripravnikoma pokazal vstop v »Mlcin hämpatssv« wisäwä O, Irena, še se bo kadilo iz najine smeri! Pn.ler Rinke K, ga imam na steni, me spominja zadnjega AF2 pohoda: Irene. Zlate in Melde ter naš vsakoletni pohod. Dvanajst mesecev smo dajale na stran po deset Iv,ajde ter nas vsaRoem » skupaj, smo ugotovile, da se e nabral kar feonkuoU£ek i "če bfnam kdo na 'začeTku de aVda bomo" moralo primakniti še kaj iz « ihI b ™ rekle da je nor Startale smo v Slovenj Gradcu, ki ni ne koroški ne štaierskf da ne bTbi o zamere. Z avlostopom smo se prebile do Ančke pod Rinko vmes Da rekle marsikatero pikro na račun Savinjčanov, ki ne pob,ra;,o avtostopark. Imele smo celo čas Tnra i karte na cesti od planinskega doma v Logarski dolini do Rinke. Po em so bMe potrebne ure in ure. da smo se odpravile in prebile do Okreslja, imele tam »conversation« z britansko skupino planincev, ki jim kar ni ^o v glavo da smo ,h povabile k mizi na kozarček rdečega, doživele smo tudi to, da je dal Škot za liter. ia spre memboso tisti večer iz koče prihajali odmevi: »My bonnie is over the ocean«, »Oh, Sesana«, »Klementine ...«. Naslednie iutro smo se od Okrešlja do ostenja Brane recitirale in se čudile, koliko najrazličnejši h ve°zov premorejo naše glave in z njimi dražile slavist,ko. ki marsikaterega avtorja ni utegnila prepoznati: »Sklad na skladu se vzdiguje, golih vrhov kamniti zid ..« Vodnik! Ja vam pišu. čevo žo bolje ... — Puškin! „Sach ein Knab ein Roeslcin stehn ...---Goethe! »Nekoga moraš imeti rad...« — Minatti! »Bil pozni maj je...« — Macha! Niti dež nas ni zmotil; da smo pozabile na moreča meglo okoli nas, so nam pripomogli ^ še Baudelaire, pa Vogel. Baumbach, Wordsworth ... Nenadoma smo se znašlo pred kočo na Kamniškem sedlu in še preden smo utegnile vstopni, so nas prijazno pobarali, če smo za palačinke. Strela, takšna prijaznost je pa tudi v hribih že prava redkost in kdo bi se odrekol palačinkam na skoraj dva tisoč metrih višine? Le Zlata, ki je imela na skrbi »blagajno«, je za trenutek podvomila v naše finančne zmogljivosti za takšno »špase«. Potem smo, dobro podprte, nadaljevale pot proti Korošlci, vmes pa smo imele priložnost ugotoviti, da so že trem počile pumparice na kočljivih mestih in smo si vzele cas se za šivanje in preoblačenje. Kdo ve, kaj ob tem vplivalo na naše razpoloženje saj je Ma|da šele naslednji dan ugotovila, da je ostala — brez hlač Na Koroš ci je bila gneča kot vedno, pa smo si hitro zagotovile prostor na »skupnem« Potem smo, čeprav smo antitalentke za petje, zapele našo. k nam najbolj ubrano gre iz ust: »Ojstrica, kraljestvo ti moje...« in zaslužile celo aplavz še pomembnejše pa je to, da smo potegnile za sabo vso kočo in spet nam ni zmanjkalo besed,I. Ko je nastopila kriza, smo jo zamašile z »Marie, ne piši pesmi več « Navzočim smo zagotovile, da resnično nismo članice nobenega pevskega zbora v zahvalo pa so nam »poslušalci- zavzel ves prostor za spanje. Nismo se pritoževale, ne bo ne prva ne zadnja noc na klopi In smo se zavile v spalne vreče. Trde klop, bi še prenesle nikakor pa nismo mogle prenesti hrupa, k ga je zganjal nesrečnež in ni vedel da tudi na iei višini velja »hora legalis«. Zbudil nas je veter, ki je tulil okrog bajte. Misleč, da še spimo so se duhoviteži moškega spola norčevali: »Ej, slišite kok' babe hrčijo?« Pa babam ni bilo do spanja, ko so videle, kako zunaj sneži. Tako je bilo na Skarjah snega zo za dober čevelj, a kljub vsemu smo na poti proti Klcmenči jami še malicale Se skokcc do Logarske, do Fikanovcga spačka, ki je pristal na Koroškem, pri Pravhartu kjer se navadno ustavimo, kadar so vračamo z Raduhe. Tu smo zaključile kot se spodobi, in si bile edine, da je ta pohod AFŽ pa kakovosti vsekakor presegel vse dosedanje Sodim v sobi, tla so pokrita z orientalsko preprogo, skozi okno prihaja klic muezina ki vabi k večerni molitvi. »Salam aielkum,« vzkliknem in rečem: »Ej, da bi vi kdaj videli' mojo Raduho!« Tako pa ne morete vedeti, kaj zmorejo tisti, ki jo poznajo Plezajo v Himalaji, v Andih, plezajo na najvišje vrhove svojega vsaknana na cilje ki si jili zastavljajo na svoji POTI, kot si jo je bil Naje in z njim vred na tisoče drugih, le da so ti cilji različni; pri nekomu so večji, pri drugih spet skromnejši. Moji vedno vodijo k Raduhi, tako ji pač od tukaj kličem: »Masalama!« Nasvidenje! lepa zelena begunjščica STANKO SRES Lepo julijsko jutro je S Tomažem sva na stezi blizu Prešernove koče, za nama ie vrh Stola v rahli meglici, gledava pa proti Degunjščici. »Tomaž, tja greva,« pravim. »Na lepo, zeleno Begunjščico.« »Saj ni zelena, same skale so in grušč je tam čez,« se protivi Tomaž. »Čakaj, da prideva čez rob, pa boš videl, kdo ima prav.« Prejšnji dan sva prišla s Pristave mimo Valvazorja do Prešernove koče. 2e zvečer sva stopila na vrh Stola; precej vetrovno je bilo in rr.eqla nama je le za hip dovolila razqled Prenočila sva pri prijaznih in skrbnih Kelblih v Prešernovi koči. Zdaj pa sva žc na nogah in gledava na Begunjščico in Zelenico. Lep pogled imava na cilj in pot ki e pred nama. ' ' In potem sva šla. Se nekaj časa po grebenu s pogledom proti Begunjščici, potem pa zavije 3teza na levo po grušču, po katerem kar divjava Tomažu je zelo všeč to hitro spuščanje. Kar naenkrat sva globoko v zeleni dolini, v Kožnah. kjer se odcepi spodnja pot na Zelenico. Nekam hladno nama je, zato oblečeva puloverje; no, pulover oblečem JÖ4 le jaz, ker je Tomaž izgubil svojega nekje na poti, tedaj ko sva divjala. »Tu te bom počakal, ti pa hitro ponj, saj ga boš našel.« Tomaž odhiti po strmi stezi navzgor Sedem v travo ob poti in ogledujem okolico. Kako velike skale ležijo sredi zelenja Velikanski pravokotni balvan je tu ob poti, kjer sedim Sam sem in tiho |C. To je počitek, res. Naslonim se na nahrbtnik in uživam. To so trenutki, zaradi katerih hodimo v planine, v to divjino, med te skale. Kar prehitro se vrne Tomaž, ves srečen, da je našel pulover. Greva naprej, zdaj naju čaka strm vzpon po kratkem žlebu. Potegneva se gor in Begunjščica je že bliže; čez Veliki plaz vidiva tanko črto — steza je to, kjer bova hodila. Najprej pa morava še do doma na Zelenici. Prijetna steza je vdelana v pobočje Vrtače kjer cvetijo dišeči klinčki. Ne moreva so jih nag'edati! Kmalu zagledava med macesni dom, okrog katereca se pase nekaj krav Tomaž se jih zelo razveseli. Tako rad ima živali. Kako vesel je bil včeraj, ko sva v gozdu pred Valvazorjem srečala srnjacka. Tiho sva hodila, ko sva zaslišala korake. »Patsem zab čal Tomažu, in obstaneva. Koraki se bližajo In nenadoma je pred nama čisto blizu — mlad srnjak Nekaj časa se nihče ne gane, samo gledamo se. Končno je srnjak le skočil in izginil v gozdu. . „Tako blizu še nikoli nisem videl srne!« Prav srečanja z živalmi ga vlečejo z mano v gore, Dom na Zelenici pa je zaprt. Komaj potolažim fanta Razložim mu, da je tu odprto vso zimo zaradi smučarjev In nekaj časa jc zato poleti dom zaprt. Počivava na klopi pred domom in sc ozirava na skalno pobočje Begunjscice. Nikjer ni nikogar, le kravji zvonci pozvanjajo. Potem greva naprej. Vedno bolj vroče jc, še posebej, ko se obrneva na levo navzgor ob robu melišča in se prebijeva skozi rušje proti vrhu. Razgled je vse lepši Gledava proti Vrtači kjer se vije steza, po kateri sva hodila, In proti Stolu. Pazljiva sva, ker jo tu svet prccej krušljiv. Saj tu sploh ni mogoče hiteti, če hočeš uživali v tej samoti s tako lepim razgledom. Večkrat se ustaviva. Kmalu je pred nama veliko melišče. »Zdaj pa bova kmalu na robu. Se malo pa bova na zeleni strani Begunjščice,« prigovarjam sinu, ki ga je vročina precej zdelala. In res. Se kratek vzpon in prevalila sva se čez greben na stezo, ki drs; z vrha do »Robleka«. . . .. .... »Ja, tu je pa čisto drugače,« priznava Tomaž, »Vse je bolj zeleno in tudi veter hladi in ni tako vroče,- »Malo bova tu posedela, potem pa greva na vrh. Tako bo bolje. Saj vrh ni daleč « Leže na travi ob poti občudujeva planike, ki se skrivajo med travo. Tomaž jih je prvič videl. Sama sva še vedno. Nikogar še nisva srečala — od Prešernove koče do sem. To jc pa res nekaj! 2al mi je le, da tudi drugi ne najdejo poti v to samoto. Sicer pa imaš srečo, če prehodiš sam v lepem vremenu vso to pot. Dolgo tako uživava in se pogovarjava. Doma ni nikdar toliko časa za pogovor! Nato se ie odločiva za vrh. Zdaj nisva več sama; nekaj planincev prihaja z vrha. Tomaž se jih hoče na hitro izognili pa se spotakne. In komaj se je ujel. sicer bi sc skotalil po travnem pobočju »Pazi in nc tako hitro!« mu kličem. Tudi ostali so se prestrašili. Fant se pa samo smeji in gre naprej. Na vrhu je dosti vetra. Razgled pa je — kako naj zapišem — no pač tak, kot je razgled 7 Bequn ščice Spet sva sama, le tam proti zeleni Begunjški Vrtači vidiva veliko čredo ovac To je spel nekaj za Tomaža. Mrzel veter naju je prepodil z vrha; spustila sva se do Robleka. V koči nisva dolgo, morava še na Dobrčo. Pot po zeleni Begunjščici je prijetna. Pa tudi samotna je canes. Le Tomaž je spet površen; le s težavo se obdrži na stez;. »Zdaj bova pa prišla na veliko planinsko razpotje na Prevalu.« mu pravim, ko se približava gozdu in koči. Nekaj časa sediva na klopi ob koči. Nato pa zavijeva v gozd. Kar zaželela sva si ga že, ker je bilo na južnem pobočju Begunjščice precej vroče Prijetno je hodit, po gozdu potem ko sva skoraj ves dan preživela na stezah brez sence. Tu in tam vidiva skozi veje Begunjščico in Stol. Vrhovi že imajo meglene kape. Greben, po katerem hodiva, se preccj zoži in potem: »Pst, Tomaž tiho bodi!« šepetam, ko slišim korake na desni ob poti Obstaneva. Zagledava tri gamse. Nekaj trenutkov se gledamo, potem pa žvižg in topot in — gamsov ni več. Tomaž verjetno spet ne diha. Kako srečen je. Srečanje z gamsi iz oči v oči! To jo nekaj zanj. In tudi zame. Pod tem vtisom nadaljujeva pot Večeri se že. Utrujena pa tudi srečna prideva do Kostanjškove koče na Dobrči. Čeprav sva žejna in lačna, naju prelep razgled zadrži še nekaj časa pred kočo. Strmim na gorenjsko ravan. Sonce je že izginilo za oblaki na zahodu. Dan, ki mineva, pa bo ostal v srcu in spet bo lažje prenašati puščobo delavnikov. Danes pa je bil praznik. Mangrt. Jalovec in Zaliodni Julijci Folo Joco Bataul psiholog na alpinistični odpravi PETER MARKIČ Psihološko raziskovanje alpinističnih odprav ni nova stvar. V svetu obstaja že precej raziskovalnih projektov o tej temi. Večinoma so pod »pokroviteljstvom« vojske, zalo rezultate ljubosumno čuvajo. Tudi pri nas so bile že opravljene take raziskave. Žal pa potem rezultati niso bili analizirani in dostopni tistim, ki jih to zanima Prav tu se naš pristop začne razlikovati od vseh prejšnjih. Koristnost se meri po uporabnosti. Po kriterijih za izbor članov odprave Lotse 81 sem bil izbran tudi sam. Ker sem sicer tudi psiholog, smo skupaj z nekaterimi profesorji in asistenti Oddelka za psihologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani sestavili načrt za psihološko raziskavo te odprave Osnovni cilj je bil, odkriti tiste faktorje, ki vplivajo na uspešno delovanje odprave. Raziskavo smo tematsko razdelili v tri skupine: 1. Ugotavljanje osebnostnih lastnosti članov — tu smo uporabili nekatere klasične psihološke tehnike, druge pa smo priredili specifični situaciji. 2. Ugotavljanje sociodinamičnih faktorjev, ki se pojavljajo na alpinističnih odpravah in vplivajo na učinkovitost skupinskega sodelovanja — sem sodijo različne oblike socio-grama. Prav sociogram je gotovo eden najbolj učinkovitih načinov zbiranja podatkov. Rezultati so nam v veliko pomoč pri sestavi skupin za dalo na hribu, čeprav moramo pri tem upoštevati še druge faktorje, ne le želje posameznikov. Za ilustracijo le en podatek: od vseh zvez, ki so se v 60 dneh dela na hribu pojavile med člani, smo jih kar 76% predvideli s tremi sociogrami. Tematika pa je zelo občutljiva, zato moramo pazljivo izbrali sociomotrično tehniko. 3. Druga področja — sem sodi vprašalnik motivacije, inteligenčni test, ocena kriterijev za izbor, ocena deia v pripravljalnem cbdobju in med odpravo, usmerjeni dnevniki, razne ocenjevalne lestvice... Vzporedno s snemanjem EKG, ki ga je opravljal zdravnik odprave, smo ugotavljali tudi subjektivno oceno utrujenosti in lokacijo le-tc. Časovno smo raziskavo razdelili na Iri obdobja: — pred odpravo — ugotavljanje lastnosti članov, — med odpravo, — po odpravi — analiza sprememb, nastalih med odpravo. Glavna težava pri vsem tem je pomanjkanje ustreznih psiholoških instrumentov. Situacija je namreč tako specifična, da klasični postopki, razen redkih izjem, ne dajo ustreznih rezultatov. Na podlagi izkušenj smo priredili nekaj instrumentov in ti so se izkazali, kot dobri. Potrebna pa bi bila večkratna uporaba. Priložnosti za to bo v prihodnje vse več. Želimo se zahvalili še članom odprave za sodelovanje. To jim je vzelo precej časa. 3B6 vendar so skoraj vsi dobro sodelovali. Pri sestavi posameznih delov programa in analizi rezultatov co sodelovali: prof. Dorul Sali docÄ Brenk in psiholog Benjamin Jurman. Celoten program pa je spremljal ReBz9ultPaneUnTsokv celoti obdelan.. Za primer poglejmo rezultate ene od ocenjevalnih Ke Po končani odpravi so se člani med seboj ocenjevali glede na kriterije. »ä-sw? ä'e sffij iL rang glede na objektivni dosežek članov - dosežena višina, število ob.skov v posameznih taborih. Fiz. prip Psih. prip. Delavnost Zrel. et>n. Ob) das. Fiz. prip. Psih. prip Delavnost Zrel. obn Uspešnost 0.96 0,78 0,80 0,47 06B 0.78 0,60 0.94 0,86 0,70 0.89 0,61 0,56 0,40 0,54 Obj. dos. Vsi koetlcienti so statistično pomembni. Obširne še poročilo bo izdelano po obdelavi vseh rezultatov. Triglav s sosaščino z bivaka II. Tote Jcco Rnl.mt (#llflite[fi)(§ TOTO: Tinetu Omanu v hvaležen spomin častni č.an feVkofjiTo^™8" T,n6 ^ d°l9°letnl č'a" in od 24' 2 1962 Gorp «« LM 19°5 na SLihi pri šk0,ii Loki in že kmalu začel zahaiali v gorski svet s^iiär-8 orsanizacija pa pri,jubijen° de'wno !6 hUd0 P,rizaKA öSTRii:* K^jN ^ {; -"-] PIONIRJI v It. ,.v i ,-U/ 3rf W"iNf ti.iRM . m^rJ-ST -UiO.' jpj KnÄJSfflk, Dr,./ . 003 r»k£? O tireduie.tgc boci xo.koya 3 <3 { c c c 3B0 cicibanov planincev s svojimi tnvarlSIcaml vjgojiteljicami in 250 pionirjev planincov vom piše svo|e naJprlsrSneJSe pcidrave! AVSTRIJSKI »POHODNIKI« V SLOVENIJI Aprilska številka avstrijske alpinistične zveze, sekcije »pohodnikov«, prinaša tudi nekaj sporočil, ki se nanašajo tudi na našo deželo. V vabilu za izlet v Slovenijo (6 dni od 20. do 25. avgusta letos) najavljajo, da bodo tedaj obiskali Maribor, Ljubljano, Bohinj, se povzpeli na Vogel, šli do Komne in se spet spustili mimo slapa Savice v dolino. S slovenskimi prijatelji bodo obiskali Uršljo goro, potem pa se bodo odpeljali v Postojno. Nameravajo hoditi tudi po delu poti E-6 {Janče, Trebeljevo, Jevnica). Domov se bodo vračali skozi Titovo Velenje, mejo pa bodo prestopili v Radljah. LETOŠNJE SREČANJE EVROPSKE POPOTNIŠKE ZVEZE Predvideno je za september in sicer med 23. in 26. na Finskem — Fjällzentrum Kiilopäa, Ivalo (Finska Laponska). V ta namen je organizator razposlal vsem članicam te evropske zveze vabila za prijave z natančnimi navodili In cenami. K temu srečanju so priključili tudi »Tedon popotništva«, ki bo trajal od 15. do 22. septembra, ko bodo lahko udeleženci spoznali zanimivo deželo na področju Saanselkä, na severu Finske PEŠAČENJE PO SLOVENIJI V reviji (jan., febr. 1982) Sierra, ki jo izdaja Sierra Club iz Amerike, lahko beremo tole (povzetek): Ameriški Sierra Club je lani marca organiziral tri tedne dolg izlet po Jugoslaviji; udeleženci so obiskali Julijske In Kamniške Alpe. se vzdolž Jadranske obale odpeljali v Črno goro in preživeli zadnje dni izleta v črnogorskih hribih. 29 izletnikov je uživalo ob naravnih lepotah gora ter na vož-njl po Jadranu veselilo pa jih je predvsem pešačenjo po dolinah in gorskih grebenih. Pešačenje jo predstavljalo glavni namen izkušenih izletnikov, saj so si posamezniki ogledali peš že vsaj 23 držav zunaj Združenih držav Amerike. Zaradi lepe pokrajine, prijaznih vodnikov in gostoljubnih planincev, ki so jih srečavali na planinskih poteh in v gorskih kočah, je ia izlet vsem ostal v res lepem spominu. 405 V Kamniških in Julijskih Alpah je ameriške izletnike spremljala študentka sociologije iz Ljubljane, dekle, ki je izletniki niso mogli prehvaliti zaradi njena prijaznosti, sposobnosti za organiziranje in zato, ker jim je bila na osemdnevnem izletu v Sloveniji neizčrpen vir informacij. Vtise z osemdnevnega izleta v Sloveniji, opažanja in mnenja ob spoznavanju dežele in njen:h naravnih lepot, ob hoji in ob počitkih in prenočevanju v kočah — Američani so menili, da izraz »koča« vse premalo pove o prijetnem vzdušju in udobju v pravih manjših hotelih — je v članku za revijo združila novinarka in fotografinja Bee Lon-gey. Iz Ljubljane so se izletniki z avtobusom odpeljali do Kamnika, iz Kamnika pa nadaljevali pot peš na Veliko Planino in so prvič ustavili na višini 166 m: s te točke so pot nadaljevali opremljeni s klini in vrvmi. Za vsak primer! Naslednja postaja je bil Konj. Uživali so ob prelepem razgledu z vrha, nemalo strahu pa jim je povzročil spust z gore, ki izkušenim alpinistom pomeni komaj kaj več od lahkega nedeljskega izleta. Vseeno pa so bili zelo veseli, ko je bila zanje težavna naloga za njimi. Noč so preživeli v koči na Korošici, naslednje jutro pa krenili v dolino, potem pa do Bleda in naprej do Bohinjskega jezera ter na Vogel in z Vogla z vmesnim postankom oB Črnem jezeru do Triglavskih Sedmerih jezer. Nekateri izmed njih bi se radi povzpeli na vrh Triglava, toda vreme je bilo za takšen podvig preslabo. Čeprav so večkrat hodili po dežju in megli, po ozelenelih pobočjih pa tudi po zasneženih poteh, ni moglo nič skaliti njihovega dobrega razpoloženja, v kakršnem so se osmi dan izleta poslovili od slovenskih vodičev ob vznožju Triglava. M. G m DAN POMURSKIH PLANINCEV PD Lenart in TD Rudolf Maister-Vojanov sta v nedeljo. 3D. maja letos, priredila na Zavrhu v Slovenskih goricah Dan pomurskih planincev. Osrednja slovesnost to prireditve je bila prav golovo proslava ob 15-letnici Pomurske poti ob novem razglednem Maistrovem stolpu. V tej pomurski planinski prireditvi so sodelovali še MDO pomurskih planinskih društev, PD Maribor Matica Zveza tabornikov iz Po-murja. Letalski center Maribor (padalci), OK ZSMS Lenart, ZTKO Lenart in druge družbenopolitične organizacije kraja. V ne- 406 wlncßm^ deljo 30. maja ob 11. uri dopoldne pa je imel MDO PD Pomurja na Zavrhu v Slovenskih goricah slavnostno sejo. PLANINSKI POHOD V ČAST DNEVA ŽELEZNIČARJEV PD Železničar iz Ljubljane je letos organiziralo 3. pohod planincev-železničarjev od postaje Verd, mimo Pokojišča (Stampetov most) do železniške postaje Borovnica. S posebnim vlakom se je iz Ljubljane prepeljalo dosti čez 200 planincev med katerimi so bili tudi predstavniki iz Zagreba. Vreme je bilo zahtevno, saj ja bilo vso pot dosti snega. Na kontrolni točki — Partizanska bolnica — TV-17 — so udeležence borci iz Vrhnike seznanili o pomenu tega objekta med NOB. Pohodniki so v Borovnici prejeli značko in dnevnik. 1. pohod je bil 12. aprila 1980. leta (Črnuče—Vikrče— Ljubljana), 2. pa je potekal v obratni smeri kot letošnji tretji. Po zapisu Josipa Sakomana iz Zagreba DUKOVICA — ORIENTACIJSKO TEKMOVANJE Za praznik OF je PD Žalec organiziralo orientacijsko tekmovanje. Start je bil v Žalcu pred Hmezadom, cilj pa na Bukovici, z okoli 300 m vzpona. Sodelovalo je 14 ekip iz treh planinskih društev. Pionirska proga je šla mimo spomenika Nadi Cilenšek. Bilo je kar 11 ekip Predsednik Ivan Jurhnr razglaša rcznltnto (PD Polzela 6, Zabukovica 2, 2alec 3). Prvo mesto so osvojili pionirji OS Polzela. Mladinski ekipi sta bili le dve. prav tako samo iz Polzele. Članska ekipa pa je bila le ena (PD 2alec). Opisi posameznih KT in naloge so bili sestavljeni zadovoljivo, saj so skoraj vsi poznali zahtevano število vrhov jugoslovanske planinske poti. Vsi pa niso vedeli, koliko naših planinskih društev ima žalska občina. Verjetno bi morali v planinski šoli pri organizaciji planinstva bolj natančno spoznati svojo občino, svoj MDO. B. J. Foto B. Jordan ZAGREBŠKI PLANINCI NA CEMŠENIŠKI PLANINI Skupina zagrebških planincev-železničar-jev je na zadnjo soboto v aprilu obiskala Cemšeniško planino. Do železniško postaje v Zagorju so se pripeljali z vlakom in so odtod odšli do Doma dr. F. Goloba. Izkoristili so priložnost in si šli ogledat spominsko obeležje I. rudarski četi, obiskali so tudi Dom borcev na Vrheh, se ustavili v Partizanskem domu in se namenili še do Čebin. Od tu pa so se spustili v dolino, v vas Kotredež. Odnesli so dosti lepih Skupina zagrebških plenlncev-Jeleznlčarjev na čebinali foto J. Sakoman vtisov, pripominjajo pa, da je pot do Ko-tredeža nekoliko preskromno označena, saj so markacije že precej obledele. Po zapisu I. Salkomana RODNA GRUDA. 6/82 V tej reviji tudi tokrat lahko preberemo to in ono na planinsko temo. V vaših pismih najdemo dva zapisa s Triglava — Dragoceni spomini hoje na Triglav {Milena KriS-nič-Strgar) in Najbolj srečna na vrhu Triglava (Zora Uljanic). V Naravnih zakladih Slovenije najdemo prispevek Petra Sko-berneta Naravni most v Lučkem Dedcu — to pa je tudi vse o planinstvu v tej številki Rodne grude. PRVI MAJ NA KRNU Kobariški planinci že več let organizirajo prvomajski vzpon na Krn. Čeprav je vzpon zahteven, ob tem času namreč vrh Krna pokriva še debela snežna odeja in je pot po trdem, zmrznjenem snegu nevarna, se lega pohoda udeleži vsako leto več planincev. Lotos jc bilo na tem pohodu 4U planincev. Letošnjega vzpona sta se na vabilo ing. Pavleta Sivca udeležila tudi dva planinca iz Malezije. Okrepčali so se v Gomiščkovem zavetišču pod vrhom Krna, potem pa so se vrnili spet v Kobarid. Pri prihodu v dolino je dvanajst planincev s predsednikom PD Zdravkom Likarjem in tajnikom Zeljkom Cimpričem obiskalo v Idrskem bolna člana UO PD Ivana Kurin-člča in Jožico Manfreda. Z vrha Krna so jima prinesli šopek s pozdravi in željami za čimprejšnje okrevanje. Motiv s Krnom Toto Ivan KurlnSIč Za ta obisk se oba zahvaljujeta, Kobariš-kim planincem pa želita varno hojo po naših gorah. PLANINSKA SOLA V SNEGU NA STOLU PD Kobarid združuje okrog 400 članov skupaj z aktivnim mladinskim odsekom na šoli Simona Gregorčiča v Kobaridu. V njem delujejo Zdravko Likar, Marjan Perat, Nuša Rot, Danica Strgar, Lada Jukič in Jana Kurlnčič. Od aprila do junija lani so organizirali planinsko šolo; obiskovalo jo je 36 mladih planincev, izpit pa je opravilo 34 planincev. Danilo Koren in Ana Rošlč iz Kobarida ter Jana Kurinčič iz idrskega so obiskali še 8-dnevni planinski tečaj v Bavščici, v organizaciji PZS. Letos v aprilu so na Ko-bariškem Stolu organizirali šolo v zimskih razmerah, Solo so vodili Zdravko Likar, Franci Koren, Marjan Perat, Peter Koren in Karel Miklavčič. Ivan Kurinčič Na KobarlSkl stol, '668 m zelo pogosto zahaja tudi mladino. Na sliki bivši predsednik PD Kobarid Vojka Rut — govori mladini pred planinsko kočo na vrhu Stola Foto Oskar Sturm VODNIKI PO TRANSVERZALAH, HRIBOVJU IN VEZNIH POTEH SO DANDANES NEPOGREŠLJIV DEL PLANINČEVE OPREME! Planinska založba Planinske zveze Slovenije ima v zalogi tele najnovejše izdaje vodnikov po planinskih poteh: Planinski vodnik Julijske Alpe, 1978 100 din Planinski vodnik Kamniške in Savinjske Alpe Tretja popravljena in dopolnjena izdaja, 1982 350 din Planinski vodnik Po gorah severovzhodne Slovenije 1. izdaja, 1980 240 din Planinski vodnik Karavanke 2. izdaja, 1975 100 din Planinski vodnik Slovenska planinska pol 4. popravljena in dopolnjena izdaja, 1979 130 din Planinski vodnik Vodnik po Zasavskem hribovju 1. izdaja, 1978 120 din Vodnik po Transverzali kurirjev in vezistov NOV Slov. 1. izdaja, 1980 150 din Planinski vodnik šmarna gora 1. izdaja, 1981 50 din Vodnik po Poti spominov NOB občine Domžale 1. izdaja, 1980 50 din Loška planinska pot 1. izdaja, 1973 30 din Jezerska planinska pot 1. izdaja, 1980 50 din Šaleška planinska pot 1. izdaja, 1974 40 din Vodič po Gorenjski planinski partizanski poti 1. izdaja, 1974 30 din Rabat ob nakupu najmanj pet izvodov ene edicije je 15%. Naročila sprejema Založba pisno (z naročilnico) ali po telefonu (061) 312 553 in pošljemo po povzetju. V Planinski založbi, Dvoržakova 9, Ljubljana, so vam na voljo ob ponedeljkih med 14. in 18. uro ter vsak dan, razen sobote, med 8. in 12. uro. V Sloveniji je blizu 40 planinskih veznih poti in transverzal. Toliko je tudi možnosti, da se odločite za eno izmed teh, vendar nikoli ne brez potrebnega Vodnika po planinski potili NESREČE V GORAH SLOVENIJE 1981 Zap. St. line in priimek ponesrečenca Rojstni podatki Držav- Kra| nesreče — pogorje nesreče datum, kraj ljanstvo 1. Vogel, 2agarjev graben 11. 1. 1981 Igor Malier 4. 2. 1963 L|ubl|ana Jugosl. 2. Kokrška Kočna 17. 1. 1981 Luka Krničar Krničar Jugosl. Jugosl. 3. Mariborsko Pohorja, 1050 m 21. 1. 1981 Franc Horvat 1970 Maribor Jugosl. 4. Pir malice 26. 1. 1981 Peter Balukčič '19. 1. 1939 Jugosl. S. Vil rane — ob zg. žičnici 29. 1. 1981 Blaž Mali 1970 Jesenice Jugosl. 6. Komna—Savica, na poli 30. 1. 1981 Boris Feme 9. 7. 1946 LJubljana Jugosl. r. Vogel 31. 1. 1981 Vera Mešiček 29 . 5. 1940 Zagreb Jugosl. t. Brana 15. 2. 1981 Edo Peternelj Emil Kralj Jugosl. Jugosl. B. Radulia 17. 2. 1981 Roka Kolar Janez žallk Jugosl. Jugosl. 10. Vogel. Žagarjev graben 26. 2. 1981 Helena Sel 19. 5. 1963 Solčava Jugosl. 11. Brana — Basova grapa 6. 3. 1981 Stane Kragclj Janez Mežan Jugosl. Jugosl. 12. Peca 1. 5. 1981 Matjaž Capuder 6. 7. 1956 Črna Jugosl. 13. Orairiov vrh 13. 5. 1981 Rafael žaze 3. 9. 1936 Črna Jugosl. 14. Travnik, Cadov steber, direktna 1. 6. 1981 Igor Hercog Dušan Vukovič 3. 10. 1950 3. 11. 1953 Ljubljana Jesenice Jugosl. Jugosl. 15. Planjava — zapadna smer 28. 6. 19B1 Franc Muiič 18. 5. 1955 LJubljana Jugosl. 16. Pod Golico — suho sedlo 28. 6. 1981 Franc Spitak 29 . 7. 1925 Jesenice Jugosl. 17. Triglav — Slovenska smer 3. 7. 1981 Davorka Vujevič Vesna Sesar 9. 1. 1959 Zagreb Jugosl. Jugosl. 18. Jalovec — Hornova smer S. 7. 1981 Wolfgang Schuster 24. 9. 1945 Garmisch ZRN 19. Triglav — Nemška smer 14. 7. 1981 Milica Markovlč Slobodan Petrovič Zoran Petrovič Vesna Marjanov tč Miodiag Laklčevič 7. 12. 1954 1. 9. 1940 14. 10. 9. 11. 1958 10. 5. 1955 Ljig Sarajevo Sarajevo Beograd Cačak Jugosl. Jugosl. Jugosl. Jugosl. Jugosl. 20. Triglav — Sedmera jezera 14. 7. 1981 Liesete Kafelaar 18 12. 1952 Sneek Holandija 21. Triglav —na poti čez Prag 19. 7. 19B1 Bernard Osredkar 29 . 4. 1969 L|ubljana-Vič Jugosl. 22. Triglav — Sloserska smer 23. 7. 1981 Janez Batista Mitja Kanelapolus 19. 1. 1954 2. 7. 1950 Ljubljana Postojna Jugosl. Jugosl. 23. Prisojnik — sestop po Hanzovi 24. 7. 1981 Martin Kiefer Wolfgang Boehm ZRN ZRN 24. Prisojnlk — sestop po Hanzovi Zvone Kukovec Janez Kuster Jugosl. Jugosl. 25. Prisojnik — na poti Pogačnikov dom—Vršič 2. 8. 1981 26. Sito — smer Jeslh-Potočnlk 6. 8. 1981 Suzana Hravatkova dr. Karel Sykora 7. 6. 1962 13. 7. 1950 Ostrov O. Yitkovice CSSR CSSR 27. Vogel vrh 1922 m 6. B. 1981 Milica Djordjevič 28. 8. 1934 Beograd Jugosl. 28. Zelenica, |. vznožjo Vrtače B. 8. 1981 Jože Meterc 15. 2. 1931 Smokuč Jugosl. 29. Kriški podi 10. 8. 1981 Bridge Sarah 15. 12. 1958 London Anglija 30. Vrh Komarče na poti 12. 8. 1981 Marjan Iglič 7. 4. 1950 Ljubljana Jugosl. 31. Triglav — Ljubljanska smer 15. 8. 1981 Hine Kranjc 12. B. 1962 LJubljana Jugosl. Vzroki nesreče Poškodbe Prebivališče kra|. ulica Ljubljana. Cankarjeva 7 pndec pri smučanju__«lom desne noga v gležnju^ Jezersko snefni plaz >"ez Pc5kodhn Jezersko Maribor, Regentova 16 pomanjkanje tel. vzdriajlvosli - nelzkuSenost lažje omrzline - podhlajenoat Tržič. Podllubelj 101 pri gozdarskem delu____smrtna___ Hlebce zdrsnil na poledenelem snegu v smuč. čevljih smrtna Ljubljana, Dimičeva 12 neiBvest — oslabelost Zagreb. Margaretska 3 padec pri smučanju_______bvlnta««. kolena smrtna Izčrpanost izčrpanost Solčava 58 padec pri smučanju __poškodbe na glavi in desno koleno "šnežnTpl až «poškodovan Ikuii nnna nr»sl , , c ■" , rv,v, p leva nosa poškodovana Šentvid pri Stični. Dob _ _________________r___ Mežica. Prežilrova 9 pomanjkljiva telesna vzdržljivost — bolezen____ Črna, Bistra 23 samomor smrtna Ljubljana, Zaloške 1 ~ odlomil ae |e oprimek prvemu v navezi - ™ <>rsih' no»ah Radovljica. Prešernova 5 padec ca. 15 m nepoškodovan rapadno kamenje '«• nB <»lavi ~ p,etr" mo}Qarov ln v,a,n8 Trzin, Jemčeva 25 zapadno kamenje lublenice Jesenice, Bokalova 4 naravna smrt ______smrtna^ Zn(]rcb. D, Hotko 7 zdrsnila na gladki skali »nutna brez poškodb BorovIjeTIČolodvorska 3 Izpulil »e |e varovalni klin - padec 15 m poškodba hrbtenice, zlom siopala na dasni Beograd, Tatoviča 4 padec v navezi ÜÜJ!!!! Beograd, L. šercerja 9 padec ob sestopu nnnavezan «mrtna N. Beograd, V. Mitka 26 padec v navez, " B Beograd. Volvode Mltka 26 mESS N. Beograd, Bulevar 215'B ____izčrpano»!___ Sneek-Morrahem Strael II b zdr» na poti _P^«"» Mena _ „ ~ „, . . „, poškodba glave, odrgnine po celcm telesu, Gorenja vas, Rovte 21 zdrs na poti pretrgane vezi v desnem kolenu Ljubljana. Tugomirjeva 78 padec v navezi smrtna Ljubljana. Tržaška 18 padec v navezi ____""""* ___ brez poškodb brez poškodb brez poškodb brez poškodb smrtna Valasske Mezirlčl padec v navezi Rornoy pod Rndhostem smrtna smrtna N. Beograd Srem odred 16 9 zdrs na poti __llom de6n9 P0d90lenl_ Smokuč « padac po skalöv,u SÄpÄ.^ k0l,",0■ ** T* zbolela med turo "»P«1 žolčnih kamnov Portorož. Lucija 35 zdrs - hilrica zaradi vremenskih razmer _zlomjlesna podgoleni_ Cerkno 260 zdrs na ilovnati skali desnega gležnja NESREČE V GORAH SLOVENIJE 1981 Rojstni podatki Krai nnsrsfi. _ „„„„.i- Datum Ime in priimek __Driav- i Kra) nBsre4e p°9Ori0 nesreče ponesrečenca l|enstvo ß datum, kraj 32. Kokreko sedlo na poli 1600 m 17. 8.1981 Breda BlažiS 31.12.1961 Ljubljana Jugcsl. 33. Krliki podi — Pogačnikov dom 18. B. 1981 Teja Jeglič 1962 Jesenice Jugosl. 34. Mangart — Nemški pristop IV. 20. 8. 1381 Heidi Kleber 6 . 3. 1960 München ZRN Ludvlfl Glerlinger ..........ZRN 35. Triglav-Sedmera—Tlčarica 22 . 8. 1981 Zlatan MesaroS 21. 9. 1964 Serita Jugosl. 38. Jezerce nad planino Konjščico 23. 8 1981 JoJe Žagar II. 3.1928 Kamnik Juoosl. 37. Bati lovec - planinski dom 27. 8. 1981 Alo|*IJa Avguštin 1910 Gor. Reteče Jugosl 38. Prjsojnik — na poti Ml. sedlo 28. 8. 1981 Barbel Kryion 28. 9. 1940 Berlin ZRN rrisojnlk 39. Prisojnik — okno 4. g. igsi 40. Triglav —Črno lezero 20. 9. 1981 Edo Klavar 11. 10. 1929 Celje Jugosl. 41. Qrlntovee — j. pobočje 21. 9. 1981 dr. Andrei Gala 16. 4.1939 Maribor Jugosl. 42. Triglav Sedmera jezera s. 10. 1981 — kača pri Sedm. jezerih 43. Mojstrovke* — Vrešova grapa 25.10.1981 Aleksandra Stare Lubnik 16. n. igsi 45. Brana KotliSi — Brezpot|e 23. II. 1981 Aleksander Drole 4 . 4.1953 Ljubljana Jugosl. 1 ~Marko Kragelj 26. 6. 1958 Ljubljana Jugosl 48. Poklluk« — Pokljuška luknja 30.12.1981 Miroslav Vidic 29. 9.1960 Črna Jugosl 47. Skuta — sestop z vrha Skule Tet|ana Nič 48. Okrešelj Milan Kraševec I Prebivališče -- Vzroki nesrečo Poškodbe kraj. ulica Borovnica 241 padec — zdrs na melišču zlom desnega gležnja Radovljica, S. Žagarja 13 Manchen. Wallmerich Str. 31 padoc v navezi 40 m — soplezalec ostal smrtna nepoškodovan brez poškodb Senla, Trg. M. Tita 3 padec v steni — neizkušenost — nezadostna smrtna oprema Kamnik, Levstikova 3 srčna kap smrtna 6k. Loka, Gor. Rateče št. 48 zbolela bolezen Barlin. Alboin Platz 12 zdrs na grušču zlom noge Celje, Celeatinova 18 pomanjkanle telesne vzdržljivosti izčrpanost Ljubljana. Slomškova 19 samohodec smrtna hnlczen — oskrbnica koče pri Sedmerih jezerih bolezen bolezen — oskrbnik doma na Lubniku bolezen Ljubljana. Čopova S zaplezaln — neizkušenost lažje poškodbe, odrgnine po rokah Ljubljana. Plešičevo 27 lažje poškodbe, odrgnine po rokah Bled, Rečica 59 padec čez steno smrtna Maribor padec pri sestopu Titovo Velenje plezal v vinjenem stanju t POIZVEDOVALNE AKCIJE V LETU 1981 POIZVEDOVALNE AKCIJE 1381 Ime in priimek Rojstni podatki Stanuje Postaja GRS Stroški akcije din Vzroki 1. Kamniško sedlo, Koqel, Kokrsko sedlo, Grintovoc, Kamniška Bistrica 2. Brana 6. t. 1981 7. 1. 1981 dr. Andrej Gala Kamnik Kranj 18. 1. 1981 Borut Železnik Tone Štamcar Janez Roš Kamnik 3. Pohorjo 4. široka peč 30. 1. 1981 Robert Marnl» Saša Korošec 1970 1971 Maribor Maribor 5. 2. 1981 Zvone Drobnič Pavle Kozjak Zdene Kedelič Maribor LM 5. Pohorje 8. 2. 1981 Mario Husjak 1975 Zagreb Maribor S. Dalkova špica, Sjvak IV. 30. 7.1981 Štirje Cehi Mojstrana 7. Stenar. Hočeva-jeva smer 8. Pokljuka 3. 8.1981 Kukočna Leon Knrllk Jožef Vunčura Slanov Antnnjin Alcksa Mojstrana 29 . 8.1981 Metka Änderte 3. 7. 1938 Bled. Jemanka 39 Radovljica 9. Od Kriška gore do Grlntovca. Kamniške 13. II. 1961 dijak Kranj 10. Aljažev dom v Vratih 15.11.1981 11. Vrtaška planina — Peričnik 21.11.1981 8orut Slapernik Mojstrana 5978,00 5204.00 se ni vrnil domov pravočasno 3e niso vrnili iz ture v megli zašla, najdena pu S dnoh vrnil se je sam Janez Košir Mojstrana 12. Sorška planina 23. 12. 1981 48 dijakov Skofja Loka 13. Blegoš 10. 5 1981 dijak Skofja Loka SMUČARSKE NESREČE NA ORGANIZIRANIH SMUCISCIH v lolu 1981 Kranjska gnra — ni podatkov Vogel — ni podatkov Kobla — ni podatkov Velika planina — ni podatkov Stari vrh nad Skoljo Luko — ni podatkov Livek — nI podatkov Zatrnlk — ni podatkov Go I le Zelenica Spanov vrh Krvavec Kanin Mojstrana Pohorjo — Maribor — Prevalja 215 ponesrečencev 59 ponesrečencev 26 ponesrečencev 18 ponosrečencev 10 ponesrečencev 132 ponesrečencev 22 ponesrečencev 8 ponesrečencev = 490 ponesrečencev POČITNIŠKI DOM »GLAŽUTA« POHORJE ANDREJ KAMERIČKY 62311 HOČE PRI MARIBORU CENIK uslug, ki jih nudimo planincem 2 veljavno planinsko izkaznico: Enodnevni planinski penzion, zajtrk, kosilo, večerja, zabava v disko do 24. ure, prenočišče — 300 din Večerja, zabava v dlsko do 24. ure, prenočišče In zajtrk — 250 din Zabava v disko do 24. ure, prenočišče in zajtrk — 200 din Spanje v skupinskih ležiščih — 100 din Spanje v sobah — 150 din Kosila po izbiri od 120 din dalje Malice po Izbiri od 50 din dalje Vse potrebne informacije dajemo pismeno ali po telefonu na številki (062) 72 08. »GLAŽUTA« POHORJE Obveščamo vse, ki hodijo PO POTI SPOMINOV NOB OBČINE DOMŽALE, da smo uvedli dežurslvo vsako sredo od 14, do 16. ure v pisarni ZZB NOV Domžale na Ljubljanski cesti 70/11, Domžale, zaradi informacij pohodni-kom, izdaje vodnikov, sprejema vodnikov po opravljenih pohodih, izdaje značk in slično. Vodnike je mogoče nabaviti tudi pri: Mladinski knjigi Domžale, Ljubljanska 83 Mladinski knjigi Ljubljana, Titova 2 Planinskemu društvu Ljubljana-Matica Ljubljana, Miklošičeva 18 Planinski zvezi Slovenije Ljubljana, Dvoržakova 9 a Občinski odbor ZZB NOV Domžale JEKLO TEHNA export-import trgovsko in proizvodno podjetje Maribor, n. sol. o. 62000 MARIBOR PARTIZANSKA 34 Delovna organizacija Jeklotehna opravlja s svojimi temeljnimi organizacijami v Mariboru in Izoli, a predstavništvi doma In v tujini dejavnosti: prodaja na debelo prodaja na drobno izvoz, v uvoz in zastopanje tujih firm inženiring servisne storitve za motorna vozila in gospodinjske aparate TOZD VELEPRODAJA MARIBOR, n. sol. o., 62000 Maribor, Bohova TOZD ELEKTRO MARIBOR, n. sol. o., 62000 Maribor, Cankarjeva 10 TOZD MERKUR MARIBOR n. sol. o., 62000 Maribor, Jurčičeva 5 TOZD OBALA IZOLA, n. sol. o., 66310 Izola, Polje 21 DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB, 62000 Maribor, Partizanska 16 in 34 PREDSTAVNIŠTVA: BEOGRAD, 11000 NOVI BEOGRAD, II. BULEVAR 113 NOVI SAD, 21000 Novi Sad. Dunavska 15 ZAGREB, 41000 Zagreb, Rapska 37 SARAJEVO, 71000 Sarajevo Ul. Darovaoca krvi 21 KRAGUJEVAC, 34000 Kragujevac, Kragujevački odred 24 SKOPJE, 91000 Skopje, Ul. Veljka Vlahoviča 20 LJUBLJANA, 61000 Ljubljana, Titova 38 MAROKO, 5 Rue Emile Dubloye, Casablanca C RAZGLED S TRIGLAVA 2863m Tudi letos bo na vrhu našega očaka mnogo planincev, mnogo obiskovalcev, občudovalcev, občudovalcev prelepe gorske pokrajine enkratnega razgleda. Barvna panoramska risba Razgleda s Triglava jim bo pri tem v veliko pomoč. Priporoča jo Planinska založba, saj stane izvod le 40 dinarjev, pri nakupu več kot 5 izvodov pa daje še 15% popusta. Panoramsko risbo »Razgled s Triglava« zahtevajte pri svojem PD ali pa jo naročite pri Planinski založbi, Dvoržakova 9, Ljubljana. FTone TRIGIAV GOBA IN SIMBOL hrilx*r-lovšin-i>otočnik F. Loviln, S. Hribar, M. Potočnik TRIGLAV, GORA IN SIMBOL Tri|e avtcril — trije različni pogledi na zgodovino osva-lanle In spoznavanja naše najvišje flore, ki pomeri hkrat tudi simbol slovenstva. Besed la spremljajo številne ilustracije. 444 strani. Cena: cpl. 355 din. NAKUPNI POGOJI Naročene knjige lahko poravnate: PO POVZETJU, ob prevzemu poSHIke v celotnem znesku, pri čemer zadošča, da na naroč Inico napišete svoj točni naslov iri se podpi- V OBROKIH, 5 torn da najmanjši obrok znaša 400 din. Za obročno odplačevanje norate izpolniti vse rubrika na naročilnici. Ce slo dijak ali učenec, morajo pri obročnem plačevanju naročilnico izpolnili vaši starši ali skrbniki. Izpolnjeno naročilnico pošljite na naslov: Založba Mladinska knjiga, 61000 Ljubljana, Titova 3, prodaja po pošli. Knjige lahko naročite tudi v kn|lqarnah In prt naših založniških poverjenikih. HVALA ZA NAROČILO! Tone Skar|a EVEREST Naš znani alpinist je v lej knlig strnil vr3to svoiih vtisov z vzpona na Mount Everest. V knjigi so tudi ooaženia in razmišljanja d.ugih članov odprave. 341 slranl z bogatim allkovnlm gradivom. Cena: cpl. 600 din. NAROČILNICA Martian Llpovšek STEZE, SMUCISCA IN SKALE Po slezah in brezpotllh, čez hribovja in predgorja v visoke gore nas peljejo pripovedi te knjige, Spremljajo jih razmišljanja o usodi dežele, njenih ljudi in pesanreznika 399 strani. Cena: cpl. 420 din. France Avčln KJER TIŠINA ŠEPETA Knjiga o radostih hoie v 5 rah, o lepotah planinske sveta, težavnih vzponih, ki je avtor opravil v domačih tujih gorah, o nesrečah, jim |e bit priča, pa o svoj bogatih lovskih doživetjih. Več barvnih fotografij, 592 strani. Cena: Imt. 690 dli n založba mladinska knjiga * DA, želim prejeti knjige, ki sem jih označil(a): □ 0139177 TRIGLAV, SIMBOL IN GORA — 395 din J 0147311 EVEREST — 800 din □ 0139188 STEZE, SMUClSCA IN SKALE — 420 din □ 0147973 KJER TIŠINA ŠEPETA — 690 din Plačal(a) bom: P po povzetju _ (v celotnem znesku ob prevzemu knjig) □ v zaporednih mesečnih obrokih (najmanjši obrok 400 din) Striniam ae z navedenimi prodajnimi pogoji. Znesek fco-n poravnal(a) pod pogoji, ki sem jih označil(a). takoj po pre|enu račur.a in položnic na tekočI račun: Mlad nska krjiga, TOZD Založba. Ljubljana, 50101 603 46i56 Pri naroč lu na obroke se obvezujem, da jih bom piačevaliaj rečna vsak mesec. Ce ne bom plnčal(a) dvoh zaporednih obrokov se strln.am. da celotni znesek zapade v takojšnje plačilo s prištetimi l^/r zamudnimi obrestmi. Morebitre napa