FIZIKA IN KEMIJA 


za 

yišia runde ljudskih šol i~ za mešvcnsl(o šole. 


V nemškem jeziku spisa l 

AVGUST DECKER, 

ravnatelj c. kr. ueitelji v Olomucu . 

Posloveni l 

S 87 leoo s 

DUNAJ. 
Tiskal in založil Karola Gerolda sin. 
1876 . 



Predgovor k tretjemu (remškenu) natisu. 

Mnogi popravki in dostavki pri tem tretjem natis u 
kažejo, da je bila resna volja pi.sateva, to delce vedn o 
bolj in bolj doveršiti in tako za poduk v fiziki in kemiji. 
v višjih razredih narodne šole pripraviti prav rabljiv o 

učno knjigo. Iz predgovora k pervemu natisu si dovoljujem 
tu sledeče navesti : 

Razume se samo ob sebi, da se mora poduk v teh 
predmetih s poskusi ujemati, in da se mladina napeljuje ,

da vzroke prikazni kolikor mogoče sama razlagati more, 
posebno takrat, kedar se razlaganje na kaj znanega opira . 
'živo razgovarjanje nastane na ta način med učenci inučiteljem, kar poduk pospešuje, pazljivost vzderŽuje in 
mladino v razsojenji uri. " 

V zadevi razredbe učnega gradiva sem od navad nega 
postopanja odstopil. Stara teorija : Ti se hočeš v 
naravo podati, pa še ne veš, kaj je narava?" mora nehati. 
Ne vódi naj se mladostni duh po zamotanem potu 
razlaganj, katerih dete ne more razumeti, v prelepe naravoznanske 
vednosti ; začne naj se marveč kar s predmeto m 
samim in sicer s takimi prikaznimi., katere se pogostoma 
mladini prikazujejo in zato mladino zaminivajo . O dosedanji 
navadi, da se je pri fiziki razlagati začelo najperv o 

o pojemih narave, teles, fizike in kemije, splošnih lastnostih 
teles, o različnih oblikah skupnosti i. t. d., govori 
dr. Ivan Crix ge r v svojem duhovitem delu: „Ein Beitrag 
zur methodischen Behandlung des ersten Unterrichte s 
in der Physik” tako-le : Ta način je radi tega, da učencu 
daje darov, katerih ne more rabiti, prav radodaren ; po 
tudi zavirajoč, ker otroku odteguje, kar on,. iŠ'e; malo 

duhovit, ker govori o tem, česar se ne razume, ponuja 
samo gladke besede brez reči . 


vi 

Podobna je ta metoda temnemu hodniku, ki vod i 

v učilno sobo srednjeveškega učenjaka, prihaja iz časov, 
v katerih se naravoslovje ni na izkustvo opiralo, marveč 
bilo brezplodna špekulacija, nekaka „philosophia natura-
lis”, kateri je bilo take utemeljitve treba" . 

Naj zadostujejo te preresnične besede duhoviteg a 
pedagoga na polju fizike, in naj se podučuje v fiziki 
zlasti, na pervi stopinji tako, da postane neresnični stavek : 
„Homines neque admirantur neque requirunt rationes earum 
rerum, quas semper vident.” (Ljudje ne občudujejo in ne 
preiskujejo vzrokov onim rečem, katere vsak dan vidiio . 

Naj bode tudi tretji natis tega delca od strani učiteljstva 
tako z veseljem sprejet, kakor oba perva natisa . 

V Op avi meseca decembra 1871 . 

Pisatelj. 

Predgovor k petemu natisu. 

Vsled pogostnega popraševanja je bilo treba hitr o 

peti natis iz * radi, tega ni bilo mogoče pisatelju drugih 
popravkov uverstiti, nego to, da se je povsodi na novo 
mero oziralo. 

Tudi ta natis živo priporočuje sodrugom, ter s e 
srečnega čuti, da je s tem delcem za pospeh fizikaliénegain kemičnega poduka v ljudskih in meščanskih Šolah 
nekoliko pripomogel . 

V Olomucu meseca julija 1875. 

Pisatelj. 


§. 1. 
§. 2. 
§. 3. 
§. 4. 

Obseg. 


Težnost . . 
Vodoravna namer . 

Občevalna posoda 

Težkota . 

§, 5. Tlak atmosferičnega zraka 

§. 6.Natega . . . . 

§. 7. Tlakomer . 

§. 8. Poraba tlakomera v navadnem življenj i 

§. 9. Heronova sklenica . 

§. 10. Pumpa sesaljka 

§. 11. Pumpa tlačil] k a 
§. 12. Gasilna brizglja 
§. 13. Meh. . . 
§. 14. Pihalnik in pokalica 
§, 15 . Dihanje . 

§. 16. 
§. 17. 
§. 18. 
§. 19. 
§. 20. 
§. 21. 
§. 22. 
§. 23. 
§. 24. 
§. 25. 
§. 26. 
§. 27. 
§. 28. 
§. 29. 

Prožnost zraka 
Potapljalski ali morski zvon . 
Raztegovanje teles po toploti 

Luknjičavost . 

Prevajanje toplote . 
Toplina ali temperatur a 
Toplome r 
Poraba termometra 
Razgrevanje in vrenje tek o 
Papinov lonec . . 
Vodena para kot gibalna mo č 
Parna maein a 
Lokomotiva . 
Hlapenje . 

15 

. 17 
18 

1. 9 
19 
. 20 
21 
22 


VIII 

Stra n 

30. Čad, megla, oblaki . . 23 

31 . Dež, sneg, toča 24 

32. Rosa, slana . . . 25 

33 . Ohlajenje tekočin 25 

34. Taljenje . . . 26 

35. Razgrevanje zraka . . 2 6 

36. Vetrovi . . . 27 

37 . Zguba težkote terilnih teles v tekočini . . 28 

38 . O različnih terilnih telesih v tekočini . 29 

39 . Plavanje teles, ki so specifično težja od tekočine 30 

40. O tekočinah v drugih tekočinah . . . 30 
41, Terilna telesa v atmosferičnem zraku . 

42 . Zračni balon . 

43. Gibanje in zakon stanovitnosti . 3 3 

44. Enakono, pospegevano in pojemalno gibanje 34 

45. Najvažneje ovire gibanju 34 

46. Nihalo ali kolebalo . . 3 5 

47. Poraba nihala pri urah . 36 

48. Udar prožnih teles na terdno steno 37 

49. Istočasno delajoče sile . 37 

50. Srediče vsporodnih sil 38 

51. Majine ali stroji 39 

52. Vód 39 

53. Kramarska naga 40 

54. Vaga_ s kemblji 4 1 

55. Skripmc . 42 

56. Koloturnik . 4 3 

57. Enoramni vod . 43 

58. Rolo na vratih' 44 

59. Sterznina. . 44 

60. Vijak ali šravf . , . . 45 

61. Klin . . . .46 

62. Zvok . 46 

63. Kako zvok nastane . 46 

64. Visočina tona . . 47 

65 . Hitrost zvočnega razširjevanja 47 

66. Odboj ali refleksija zvoka 48 

67. Jeka ali odmev . . 48 
68, Piskala ali trobila . . 48 


Stra n 

g. 69. Svetloba in njeno razžirjanje v ravni čerti . 

g. 70. Odboj svetlobe in ravna zercal a 

g. 71. Vbokla zercala 
§. 72. Lom svetlobe . 
'.


g. 73. Leče 

g. 74. Lega podobe pri lečah zbiralkah in pri lečah razmetalkah 

g. 75. Kratkovidnost, daljnovidnost in očala . 

g. 76. Temna kamera . 

g. 77. Drobnogled ali mikroskop . 
§. 78. Daljnogled . 


g. 79. Razdelitev solnčne svetlobe v barv e 

g. 80. Mavrica . 

g. 81. Pogoji razločnega videnja 

g. 82. Magnet . . 
§. 83. Konice ali poli magneta . 


g. 84. Imenovanje magnetovih konic ali polov 

g. 85. Zakon o konicah magneta 

g. 86. Kako se magneti narejajo 

g. 87. Električna privlaka . 
,§. 88. Električno nihalo . . 
§. 89. Pozitivna in negativna elektrik a 

90. Prevodniki elektrike . . 

g. 91. Elektronos ali elektrofor 

g. 92. Električni kolovrat . . 

g. 93. Nekateri poskusi z električnim kolovrato m 
,§. 94. Huda ura . 
§. 95. Strelovod . 
§ 96. Na kaj je paziti med hudo uro . 


g. 97. Elektrika, vzbujena z dotikanjem 


g. 98. Elektromagnet . . 


g. 99. Telegraf ali berzojav 


g. 100. . . 


g. 101. Pervine . . 


g. 102. Atmosferični zrak 

g. 103. Okisi . . 
§. 104. Žveplena kislina . 

g. 105. Solitarna kislina . 

g. 106. Ogljenčeva kislina 

g. 107. Kalij . . 

• 49 
. 51 
. 52 

. 53 
. 54 

• 54 
55 

56 
57 

. 57 
58 
59 
60 

. 60 
61 
61 

62 
62 
. 63 
. 64 

64 

66 

. 

66

• 
. 67 
68 
70 

• 

. 70 

71 

• 72 
73

. 

. 75 
76

• 

76

• 
. 78 
. 79 
80 

• 
80 

82

• 


Stran 

• .82 
83 
. 83 
. 85 
. 86 
. 87 
. 87 
. 88 
. 89 
. 89 

• .90 
• 90 
• .92 
. 93 
. 93 
• 94 
. 94 
. 95 
. 95 
§. 115. 
§. 116. 
§. 117. 
§. 118. 
§. 119. 
§. 120. 
§. 121. 
§. 122. 
§. 123. 
§. 124. 
§. 125. 
§. 126. 

§ . 108 . Natron . 

§. 109. Apn o 
§. 110. Soli . 
§, 111. Klor 
§. 112. *Jod . 

§. 113. Fluor, Brom . . 

L 114. Voda 

Vodenec 

Solna kislina 

Vodenčev veplec 

Amonijak . 

Sveteči pli n 

Vrenje . . 

Ocet ali ki s 

Gnjiloba 

Mleko. . .. 

Električna razkrojitev ali elektroliz a 

Galvanoplastika 

Kemični učinki svetlobe . 


§. l. Težnost. 

Vsa telesa padajo k tlam, ako ne počivajo na kakov i 
podlogi ali pa ako niso obešena . Zemlja jih privlaci,
in ta privlačnost zemlje se imenuje težnost. 

Namer, po kateri telesa padajo, določuje se po svinčnici 
(plajba) . To je nit, na kateri visi svinčena krogla . 
Ako se nit terdno z roko derži, nategne se nit na tisto 
stran, proti kateri bi nepriterjena krogla padla. Ta namer 
je navpična ali vertikalna. 

Navpična namer na vsakem kraju zemlje gre, dovolj podaljšana, 
skozi središče zemlje. — Ali so navpične nameri na različnih 
krajih zemlje paralelne? — Ali je precejšnji pogrešek, ako se vertikalne 
nameri bližnjih krajev kot paralelne smatrajo? — Ali je prav,
ako govorimo, da telesa padajo proti središču zemlje ? 

§. 2. Vodoravna namer . 

Namer, ki dela z vertikalno namerjo pravi kot, zove 
se vodoravna ali horizontalna. 

Pod.L B Vodoravno namer določujej o 

zidarji in tesarji z u r a v n i l om 

(Schrotwage). To je tristra%a 

deska, pri kateri je zlasti spodnj a 

plošča .ČIC skerbno uglajena. V 

točki B se priterdi svinčnica ,

IIHHIIMEIIIIIMH[IIMMIHEIHEEH in postavi se uravnilo na ploščo,
katero se hoče preiskovati in to na ta način, kakor kaže 
podoba I. Ako pade kroglica svinčnice v središče čerte 
AC, t. j. v točko D tedaj je plošča vodoravna . 

§. 3. Občevalna posoda. 

Poveršina tekočine, ki se v miru nahaja v posodi ,
je vodoravna. Ako ste posodi AB i CD tako med sebojv zvezi (pod 2), da se tekočina pretaka po obeh, tedajste poveršini v obeh posodah v vodoravni legi . 

Deok er. Fezika. 


2 

Dve ali več poso d

Pod. 2. 

tako v zvezi, da s e 
tekočina v njih z 
druge v drugo pretakati 
more, zove 
se občevalna po soda 
; posamezne 
posode se imenujej o 
ramena, zvezajoča 

11111111111111111111111I1111 MM !I!II MMII li)1111 

cev se pa zove 
struga ali kanal občevalne posode. Tekočina v o bčevalni 
posodi, merjena od vodoravne podlog e 
BO (pod. 2), stoji v vseh ramenih enako visoko, 
(Poskus.)

Pod. 3 . 

Ako se vodi tekočina iz 
shrambe a skozi cev b (pod . 3)
v cev d, ki ima pri o odpertino, 
potem je vsa ta priprava občevalna 
posoda . Tekočina se hoče v krajšem 
ramenu d tako visoko vzdigniti, 
kakor stoji v daljšem d, za to 
skače pri o v visokem curku kvišku . 
Taka priprava se zove vodomet. 

Da se voda pri o ne more vzdig


e 

niti do visočine v shrambi a, temu j e 
vzrok, da vzdigajoče se kaplje ovirajo druge na nje padajoče . Še drugi 
vzroki so zračni tlak in dergnenje pri odpertini o . 

§. 4. Težkota. 

Vsled tega, da telesa proti tlam padati si prizadevajo , 

tlačijo na podloge. Tlak ali tisk teles na vodoravne 
podloge zove se njih teŽkota. 

Od enega in istega telesa imajo kosi, ki so 2-krat , 
3-krat, 4-krat tako težki, tudi 2-krat, 3-krat, 4-krat tak o 
veliko prostornino (Volumen). (Prostornina je velikost 
prostora, ki ga telo potrebuje.) 4 kilogr. težak kos sladkora 
zaseda 4-krat tako veliko prostornino, kakor kos , 
ki tehta samo 1 kilogr. Kosi enakih prostornin imajo 
enako težkoto. 

'Važno je preiskovati, ali je pri različnih telesih tud i 
tako. V ta namen si naredimo čveterovoglato škatljico , 
ki derži na tanko 1 dekagr. vode. Ako v to škatljico 
živega srebra vlijemo, pa tehta 13 .6 dekagr. Ta mera 
alkohola tehta pa samo 0 .8 dekagr. 


Čveterovoglati kosi jelovega, jablanovega lesa, kosi 
iz peščenca, železa, svinca, ki so enake velikosti, p a 
tehtajo 0.5, 0.7, 23, 7.5, 11 .3 dekagr. Te prikazni kažejo,
da različna telesa enakih prostornin nemajo enakih težkot . 
Tež-kota posameznih teles se z vodo primerjuje . ~tevilo,
katero izražuje, kolikokrat je kakovo telo težj e 
od enako velike množine vode, zove se primern a 
(specifična) težkota (tudi gostost) telesa . 

Primerna težkota (gostost) nekaterih snovi : 

Jelovi les 0 . 5 Kositar 7 . 3 
Jablanovi les 0 .7 Lito železo 7.5 
Alkohol 0.8 Topovina 8'8 
Voda 1 .9 Baker 8 . 9 
Kamenena sol 2. 2 Srebro 10.25 
Peščenec	 2 .3 Svinec	 11.3 
Demant 3. 5 zivo srebro 13 .6 
Kremen 2'6 Zlato 19 . 5 

Koliko tehtajo 4 kem . topovine? (1 kem . čiste vode vaga 1 gram. ) 
Koliko tehta 20 kem . novega zidovja iz opeke, ako je njegova primerna 
težkota 1 . 712 ? 

§. 5. Tlak atmosferičnega zraka. 

Ker se atmosferični zrak, ki obdaja našo zemljo , 
ravna po zakonih težnosti kakor druga telesa, zato tlač i 
na zemljo in je težak . 

Pod. 4. 

Da zrak tlači o tem se lehko s prav 
prostim poskusom prepričamo . Napolni najse kupica do verha z vodo, in pokrije naj se 
io z listkom papirja, ki naj se z dlanjo dobr o 
pritisne ter oberne naj se hitro kupica . Ako 
se zdaj dlan od papirja odmakne, ne bod e 
voda iz kupice tekla, kajti zračni tlak pritiska 
bolj navzgor, nego teži voda v kupici 
navzdol. 

§. 6. Natega. 

Poskus. Vtaknimo na obeh koncih odperto stek


leno cevko v tekočino in serkajmo na koncu, ki je zunajvode, pa se vzdiguje tekočina po cevi, in pri daljnem 
serkah ji se cela cevka z vodo napolni. 

Kako si moremo to razlagati? S serkanjem sm o 
nekoliko zraka iz cevke odpravili. Radi tega je bil 

zunanji zrak težji in je tekočino v cevko gnal . 


4 


Pod. 5. Ko je cevka s tekočino napolnjena, more 
se ta tekočina prenesti iz posode na ta nači n 
da se cev od zgoraj hitro s perstom zapre, i n 
tekočina ne teče iz spodnje odpertine. To tekočino 
v cevi izderž-uje namreč zunanji zračn i 
tlak. Ako se pa perst odzgoraj odmakne, začn e 
se cev hipoma izpraznjevati . Zračni tlak tiš i 
namreč na obe odpertini enako, in tekočin a 
pada vsled svoje težkote . 

Radi tega ni težko razumeti v podobi 5. 
narisane natege ali levera. Porabljuje se ta pri


prava v to, da se iz večje posode nekoliko tekočine 
vzame in v drugo prenese . 

Kako se to zgodi ? 

§. 7. Tlakomer ali barometer . 

Poskus. Vzame se 84 cm. dolga cevka, ki je odperta, 
samo na enem koncu, in napolni se jo z živi m 
srebrom. Ko se je to zgodilo, zapre se zgornji konec 
dobro s perstom, oberne se cev in postavi se jo v posodo, 
v kateri je tudi živo srebro. Živo srebro v cevi nekoliko 
vpade, vendar še ostane 76 cm . visoko meri se od poveršine 
živega srebra v posodi) v cevi . To živo srebro 

vzderžuje namreč zračni tlak. 

Pod. 6. Kaj bi se pač zgodilo, ako bi se zgornj i 
konec cevi odbil, da bi bila cev potem na 
obeh straneh odperta ? 
Kolikor močnejši je zračni tlak ,
toliko višje stoji živo srebro . Iz tega 
se torej more soditi na večjo ali manjš o 
moč zračnega tlaka . Ako je polegsteklene cevi napravljena plošča, v centimetre 
in milimetre razdeljena, da s e 
more visočina živega srebra na njejčitati, imamo pripravo za merjenj e 
zračnega tlaka ali barometer. 
Ako stoji 'ivo srebro 760 la. visoko, 
imenuje se zračni tlak ali višina barometra 
srednja. Pod . 760 %i je nizka, in nad 
760 % je visoka tlakomerna višina. Pri 
čitanji tlakomerne višine mora bitioko v enaki 
1E1E1 11 
meri s poveršjem živega srebra v cevi . Ako 
je oko nižje, čitamo tlakomerno višino višje , 
e11[II~ in nasprotro pa nižje . 


§. 8. Poraba tlakomera v navadnem Življenji . 

Natančna določevanja zračnega tlaka so potrebna 
samo pri znanstvenih preiskavah. V navadnem življenju 
služi barometer za vremenskega preroka . Zato nahajamo 
pri stopinjah tlakomera poleg razdelivnih čert tudi besede : 
»vihar, dež, veter, nestanovitno, lepo, prav lepo," s čemer 
se naznanja vreme, ki odgovarja dotični tlakomerni višini. 
Vnaših krajih prinašajo severovzhodni vetrovi, ki k na m 
čez velike in merzle planjave dohajajo, suh in težak 
zrak seboj ; jugozahodni vetrovi pa, ki od morja in gorki h 

dežel k nam pihajo, pa privlačijo mokrotne in lažj e 
zračne plasti. Pervi vetrovi delajo vsled pomnoženj a 
zračnega tlaka višjo tlakomerno višino, zadnji pa nižjo . 

Vreme toda ni odvisno samo od velikosti zračnega 
tlaka, kar pa je edino, kar barometer naznanja, zato nis o 
določevanja vremena iz same tlakomerne višine ,zanesl*
iva. Tudi takrat more dež nastati, ko se živo srebro v 
barometru vzdiguje . 

Kateri vetrovi donašajo v naših krajih lepo vreme? — Pri 
katerem vetru je pri nas dež in sneg najpogestejŠi? — Ali bi mogli 
napraviti tak barometer, da bi z vodo (namesto živega srebra) naz


nanjali zračni tlak? Kako visoko bi bila voda v cevi, katero bi vzderžaval 
zračni tlak pri tlakomerni vrini od 760 ',Y,n, ? — Kako velik j e 
tlak atmosferičnega zraka na en kvadratni palec pri tlakomerni višin i 
od 760 ? (V teh dveh zadnjih nalogah naj se vzame specfična 
težkota živega srebra 13 . 598, kar je bolj na tanko, nego 13 .6). Da 
tako velikega tlaka ne občutimo, temu je vzrok to, da tlak po vseh 
straneh z enako močjo pritiska, in da se uničite dve moči, ki z enako 
močjo od nasprotnih strani delujete . V votlih telesih se pa s protitlakom 
v njih nahajočega se zraka ali tekočine razdrobljenje njihovo 
zabranjuje . 

§. 9. Neronova sklenin. 

Sklenita v podobi 7. je s pluto dobro zatvoren.a. 
Pluta se z okroglo pilo preverta . V to pluto se vtakne 

steklena cevka, čegar zgornji konec ima tenk o 

P0d. 7. špico ; spodnji konec pa se mora skoraj skle


.

ničnega dna dotikati . 

. ;R 

V skleniti je voda . Skozi ozko odpertino 
se piha zrak vanjo ; vsled tega je zrak 

nad vodo stlačen. Kakor hitro se je s pihanjem 
prenehalo, žene stlačeni zrak vodo skoz i 
cevko v tenkem curku toliko višje koliko r 
dalje časa se je v sklenico pihalo . 

Ta priprava se imenuje h e r o n o v a 

s k l e nit a, ali v večji meri napravljena tud i 
ve trenik. 


6 


Zakaj je curk kvišku segajoče vode vedno manj i? — Kdaj ne 

bo nič več vode iz sklenice brizgalo? — Kaj bi morali storiti, da b i 
curk nepre'n.ehoma tekel? — Kaj bi se pač zgodilo, ako bi bila sklenic a 
prazna, in ako bi se pri cevi serkalo, in potem sklenico hitro v vodo 
vtaknilo ter jo notri,nekaj časa pustili ? 

g.. 10. Pumpa sesaljna. 

Pampo sesaljko rabimo, da vodo iz globočine zemlj e 
na dan vlačimo. Spodnji del te pumpe je škornjica ali 
cev sesaljna, ki tiči v vodi. Višje je nekoliko

Pod. 8. 

Širja cev, imenovana stoječa cev, v kateri s e 
bat gor in dol pomika. Kjer sta sesaljna cev 
in stoječa cev v zvezi, ondi je zaklopnica a 
(pod. 8), ki se odpira samo 'na vzgor ; druga 
zaklopnica, ki se tudi samo na vzgor odpira ,
je v prevertanem batu . Pri stoječi cevi j e 
tudi pridjana cev za iztok. Ako je bat pri a ,
in ako se ga kvišku vzdigne, potem se vsle d 
tlaka zraka v sesalni cevi zaklopnica a odpre . 
S tem, da se je zrak, ki je bil popred samo v 
sesalni cevi tudi pod batom razširil, zgubil je 
nekoliko od svoje moči, in zunanji zračni tla k 
žene vodo v sesalni cevi kvišku. 

Ako se pa bat zopet navzdol požene , 
stisne se zrak pod njem, zaklopnica a se zapre , 
b se odpre in nekoliko zraka uide pri cevi za 
iztok. 

Pri tem postopanji je razvidno, da se pri vsakokratnem 
vzdiganji bata nekoliko vode v pumpi vzdigne ,

a pri vsakokratnem spušča-nji bata na vzdol izstopi nekoliko 
zraka. Potem, ko se je nekoliko časa vleklo, na polnila 
se je vsa pumpa od dna do bata z vodo . Potem 
se pa, kedar se bat z nova navzdol požene, zaklopnica 
a zapre, b odpre, in voda se tudi nad bat vzdigne. In 
to vodo vzdigne bat še višje, in voda začne pri iztočn i 
cevi teči. 

Kako je treba bat goniti, da voda curkoma teče? Ali se mer e 
voda iz kakoršne koli globočine po tej pumpi sesaljki vzdigovati ? 
Ako se hoče po leti prav f o vodo imeti-, ne vzame se voda, 
ki perva priteče. Zakaj ? 

§. II. Pumpa tlačiljka. 

Ta pumpa se porabljuje za to, da se voda s po 


stransko stoječo cevjo višje more vzdigovati . Bat v tej 


7 


Pod. 9. 

pumpi je cel, in v stoječi cevi je zaklop' 
a b, ki se v naši podobi odpira od 
leve strani na desno. Ako še omenimo 
se pri vzdigovanji bata zaklopnica b 
vsled tlaka v stoječi cevi zapre, pote m 
bode lehko razumeti delovanje te naprave, 

Kako je treba bat goniti, da, voda 

curkoma teče? Kolikor višje naj se vod a 
vzdiguje po stoječi cevi, s toliko večjo 

močjo se mora bat goniti in toliko terdnejša 
mora biti pumpa. Zakaj ? — V čem 
ste si podobni pumpa sesaljka in pump a 
tlačiljka, in v čem se razlikujete? — 
Gasilne brizgaljke s rokami in brizgalnice 
za namočevanje vertov so enako urejene, 
kakor pumpe tlačiljke . 

§. 12. Gasilna brizglja. 

Da se večji ogenj pogasi, treba je nepreterganeg a 
vodenega curka, ki se ga more na vse strani obračati.. 
V to sluŽi g a silil a b r iz glj a, ki je zveza dveh tlačilni h 
pump in enega vetrenika . 

Z drogom, ki se v sredi suče, gonita se oba bat a 
tako, da se eden bat takrat vzdiguje, ko se drugi ponižuje 
. 

10.
Pod. 

1 
111 

Mislimo si v poleg stoječi podobi v napravljeni pri pravi 
omaro z vodo napoljeno. Ako se bat vzdigne, 


odpre se vsled tlaka vode zaklopica c pod tem batom i n 

voda stopi v škornjo tlačilne pumpe. Potem se pa bat 
navzdol požene, in vodo v škornju zapre c, a odpre d ,
in voda gre v veternik. Ker drog pri vsakem gibanji 
en bat navzdol goni., torej voda v vetrenik poganja, zat o 
se pa zrak v njem tako zelcS stlači, da voda pri e iz cev i 
v nepretergan.em curku teče. 

Voda pa toliko višje šviga, kolikor hitreje se pumpa . 
(Zakaj?) 
Pri cevi vetrenika se priterdi na vse strani gibljiva 

daljša cev, ki se obrača kamor koli . 

Pri gasenji ognja je najpervo na to gledati, da je brizglja polna 
vode. V novejsih časih imajo za napolnjevanje brizgelj jako prosto 
pa umno pripravo, tako imenovani transportér . To je pumpi tlačiljk i 
podobna priprava, ki se pri vodi nastavi; od tod vodijo cevi do 
brizglje, in voda se po cevi v brizgljo pumpa . 

§. 13. Meh. 

Z mehom se vpiha ogenj . To je prostor, obdan z 
dvema lesenima pokrovoma, ki imata deržali, in pri stran i 
z usnjem. Eden teh pokrovov se suče ob zgibu, na ta 
način se prostor stesnuje in razširjuje. V drogem pokrovu 
je pa lopata k (Pod. 11), ki se navzgor odpira . Spredaj

je pa kratka cev iz kositra, d. 

Pod 11. 

Ako se pokrov vzdigne, razširi se zrak v mehu, 
zunanji zrak odpre zaklopnico k in zrak stopi v meh . 
Pri stisnenji meha, t. j. kedar se pokrov navzdol potegne , 
zapre se zaklopnica in stisnjeni zrak gre skoz cev i z 
meha . 

Lehko je razviditi, da tu zrak ne deluje nepretergoma . 
Neprenehoma piha zrak iz dvojnatega meha (Pod . 12) . 

Ako se nategne meh B, zvan zajemalni meh , 
odpre se po zunanjem tlaku zaklopnica k in vstopi zunanji 
zrak. Ako se prostor v mehu B stisne, zapre se k, a 
odpre se h in zrak gre skozi A pri cevi vun. Zgornja 
pokrov meha A ali veterne shrambe je obtežen z utežjo , 
da zrak pod to utežjo bolj skozi cev goni . Ako se za



9 


jemalni meh dovolj hitro razširjaje in stiskuje, pote m 

zrak nepretergoma iz cevi teče , 

Dvojnati meh se rabi pr orgijah . 
Pod. 12 . 


§. 14. Pihalnik in pokalica. 

Pihalnik je karih 1 1/4 m. dolga cev, ki je skerbno 
izvotljena. Z platnom in nitjo obvezana dratena špica, 
ki se dobro vjem, z votlino v cevi, vtakne se na enem 
koncu v pihalnik. Ako se pri tem koncu piha, poganj a 
se s tem naprej špica ali pušica. Ako se še močneje piha,
pride pušica na drugi strani iz pihalnika, in leti toliko 
dalje in toliko hitreje, kolikor močneje se je s pihanje m 
zrak stisnil. 

Pokalica je igrača, katero si dečki navadno iz 
bezgovine delajo . Steržen se izpahne, hi iz lesa se nared i 
bat, ki je ravno primeren votlini . Z dvema zamaškom a 
ali zatičema, ki sta večkrat iz surovega koruna, se ce v 
dobro zamaši.. Ako se z batom en tak zamašek v cev 
tlači, stisne se zrak med obema zatičema, toda tlak n i 
tako močan, da se drug zatič odžene. Ako se pa bat 
hitro zažene, stisne se zrak tako zeló, da sprednji zamaše k 
z velikim pokom odleti. 

§. 15 . Dihanje. 

Pri dihanji ali sopenji nam je vdihanj e in izdihanje 
razločevati. Pri sopenji se razširjujejo persa,
pluča se raztegujejo, zrak se radi tega v večjem prostoru 
razprostre in zgubi nekoliko od svoje tlačilne moči. 
S tem dobi zunanji zrak prevago in gre v pluča . To j e 
v dihanje. Ako pa persa stisnemo, se zrak v pljučah 
jako stisne in radi tega gre iz plač. To je potem izdihanje. 



10 


Kako se gibajo persa pri vdihanju in pri izdihanju? — Zakaj 

gre zrak pri raznrjenju pers v pluča? — Zrak gre iz plač pri stisnjenju 
pers? — Ali je mogoče pri zapertih ustah dihati ? 

§. 16. Prožnost zraka . 

Pri vseh do sedaj opazovanih prikaznih se je videlo , 

da se prostornina atmosferičnega zraka spreminja. Zi-ak 
se more stisniti pa tudi razširiti, pa zavzame tudi zope t 
prejšnji navadni prostor, kakor hitro odjenja moč, ki ga 

jebila spremenila. Telesa, katera se po raztegnenj i 
ali stisnenji poveznejo v svojo prejšnjo podobo , 
se imenujejo prožna ali elastišna . AtmosferiČni 
zrak je torej prožen ali elastičen . 

Pihajmo v prazen mehur zrak in zavežimo ga potem terdno . 

Ako mehur tlačimo, stisne se precej, toda raztegne se zopet, kakor 
hitro smo odjenjali. — Peresa v blazinastih stolcih so tudi elastična . 

Tim prožnim peresom podobno pripravo imamo, če žico ali drat 
okrog okroglega lesa navijemo in les potem vun vzamemo. Ta zavita 
žica je tudi precej elastična, ker odskoči, ako smo jo stiskali, in s e 
nekoliko skerČi, ako smo jo raztegovali . 

Telesa pa, ki ostanejo v tej podobi potem, ko smo jih razširil i 

ali stisnili, zovejo se raz t e g lj iv a. Kakaen razloček je med raz


tegljivimi in prožnimi telesi? So telesa, katerih delci se razidejo, ako 

se jih v drugo lego spravlja. To so k e rhk a telesa. Jako kerhko 

telo je steklo, posebno tisto, katero se je bilo pri vlivanji hitr o 

ohladilo. Tako imenovane steklene kapljice, katere so se pri izdelo


vanju še gorke in tople hitro ohladile, so tako kerhke, da se v pra h 

spremene, ako se jim pica odbije . 

Tudi tako imenovane bolonješke skici:dec, ki so sicer iz debelega 

stekla, vsled svoje velike kerhkote kar hipoma počijo, ako se jih s 
kremenom le malo opraska . 

g. 17 . Potapljalski ali morski zvon . 
Poskus. Priterdimo na dno male kupice (pod. 13) 
žico in obernimo to kupico naopak v vodo, katero imam o 

v nekoliko večji posodi. Nekoliko vode stopi v kupico,
toda tlak zraka v kupici zabranjuje, da voda ne stop a 
več v kupico. 

Ako pa žico spustimo, vzdigne se kupica, ker se 
zrak v njej zopet razteguje. 

Enaka prikazen j e pri potapljalsk em zvonu, v 
katerem se ljudje spuščajo v globočino morja, da ondi 
različna opravila izveršujejo . Patapljalski zvon (pod . 14)
je čveterovoglata omara iz litega železa, ki je spodajodperta . 


11 


Zgoraj so odpertine, v katerih je debelo steklo, 
skozi katero prihaja svetloba v zvon. Ravno tu je tudi 
cev, ki sega do poveršine vode. Po tej cevi se pumpa 
zrak v zvon. Ob znotranjih stenah zvona so klopi z a 
potapljalce. 

Pod. 13. Pod. 14. 

Ako se zvon v vodo spusti, vstopi sicer vanj neko


liko vode, toda zračni tlak se temu kmalu vstavi. Da bi 
se pa zvon samovoljno vzdignil kvišku, kakor smo to pri 
kupici opazovali, to ni mogoče, ker je jako težak . 

Jme „potapljalski zvon” izvira od tod, ker so bile te priprave 

v prejšnjih časih cerkvenim zvonovom podobne . 

Zdaj so pa povsodi čveterovoglati. 

Da more potapljalec tudi zunaj zvona delati, postavi si na glavo 
nekako pokrivale iz take snovi, ki ne premaka, n. pr. iz kavčuka. 
To pokrivalo je krog vrata terdno pripeto in po cevi v zvezi z zrakom 
v zvonu. Pred očmi so v tej kapi stekla . — Da se potapljalci porazumč 
z ljudmi na poveršini vode, udrihajo ob stene zvona, kar s e 
dobro čuje od zgoraj. — Na Angleškem imajo že malo teh morskih 
zvonov. Potapljalci imajo namesto teh obleke iz terdnega kavčuka . 
Te obleke imajo v enem kosu čevlje, hlače in suknje in od zgoraj p a 
čelado iz kositra. Ta čelada ima še cev, ki sega do poveršine vode. 

§. 18. Raztegovanje teles po toploti. 

l. Poskus. Medna kroglica a (pod. 15) gre skozi 
obroč e e. Ako pa kroglico na plamenu razgrejemo, obvisi 
na obroču . 
ez nekaj časa pa zopet sama ob sebi pade v 
spodnjo votlino a. 


12 


Toplota je kroglo raztegnila, t. j. njen prostor povekšala. 
Ko se je pa krogla ohladila, stisne se v prejšnj i 

prostor in pade skozi obroč . 

2. P o s,kus. V po-
Pod. 15, Pod. 16. 

dobi 16. je steklena 
cev, ki ima na ene m 
koncu kroglo. To 
cev s kroglico napolnimo 
nekoliko z barvano 
vodo . Visočino 
tekočine zaznamvajmo 
ob cevi z'obročkom 
iz usnja. 

Razgrejmo kroglo nad plamenom 
vinskega cveta. V kratkem 

času vidimo, da se je tekočina na d 
obroček vzdignila. Kroglica se je 
vsled vročine tudi nekoliko raztegnila, 
a ker se je voda kljubu temu 
še vzdignila, raztegnila se je poslednja 
bolj nego steklo. Tekočine se po topli .,'ni Š e 

bolj raztegujejokakor terdna telesa. 

3. Poskus. Vzame se navadni goveji ali svinjski 
mehur in zaveže se ga dobro z nitjo. Ako se mehur nad 
plamenom vinskega cveta ali nad gorko pečjo razgreje, 
napne se v kratkem času. V me-
Pod. 17. hurju se je vsled toplote zrak 

raztegnil . 

4. P o s k u s. Vzemimo dvoje 
steklenih cevi a in b (pod . 17), 
na katerih ste napihnjeni kroglici 
in napolnimo cevko a do točke m 
z barvano vodo . 

V cevki b ločimo notranji zrak 
od zunanjega zraka po tekočini 
n o, Potem naj se obe cevki v 
zatiču d tako vterdite, da ste m 
in o v vodoravni čerti, in utaknite 
naj se v gorko vodo, ki j e 
v sklenici A. Tekočina v cevki 

a se vzdiguje nad m, zrak v cevki 
b se pa tako raztegne, da o kmal u 
višje leži od m. 


13 


Plinava ali zračna telesa se po toploti boljraztegujejokakor tekočine. 

Iz teh poskusov se razvidi, da toplota razteguje 
terdna, kapljiva in plinava telesa, in d a 
se po ohlajenji njih prostornina zopet zmanjša. 

Največje spremembe prostornine so pri plinavih, 
manjše pri kapljivih in najmanjše pr i 
terdnih telesih. 

§. 19. Luknjičavost. 

Iz tega, da se telesa zmanjšujejo, razvidimo, d a 

morajo med delci teles biti prostorčki, v katerih se delc i 
potem približujejo . Ti. prostorčki so luknjice ali pore,
in ta lastnost teles se imenuje luk n j i č av o s t. 

Pri mnogih telesih, n. pr. pri

Pod. 18 . 

kruhu, siru, pluti, plovcu i. t. d. vi


dimo luknjice s prostim očesom, pri 
drugih n. pr. pri različnem lesovju pa 
le z povekševalnim steklom. Pri 
drugih telesih še, n. pr. pri kovinah, 
pri steklu se po nekaterih prikaznih 
sklepa, da imajo tudi luknjice. 

Lep in prost poskus o luknjičavosti 
je ta-le : Vzame naj se (pod. 18)
kos (nekaka škatljica) bukovega les aa, v kateri naj se dobro vdela (n. pr. 
s svedrom) kacih 80 cm . dolga steklena 
cev b. Po cevi naj se v škatljico 
vliva živo srebro. Kakor hitro 
bode precej živega srebra v cevki , 
pokazale se bode zunaj na lesu drobn e 
kapljice živega srebra, ki naj se v 
spodnji skledici m nabirajo. 

Tlak živega srebra na dno lesa je namre č 
tako močan, da predere živo srebro skozi luknjice 
bukovega lesa . 

§. 20. Prevajanje toplote . 

Ako se ogreje en del telesa, razširjuje se toplota 
po njem od delca do delca. T o r a z š i r j e v arij e toplote 
od delca do delca se 'imenuje prevajanj e 
toplote. To se pa ne zgodi pri vseh telesih z enak o 

hitrostjo - pri nekaterih naglo, pri drugih počasi. 


l. Poskus. Derži kos žice v plamenu vinskega 
cveta. Kmalu se bode vsa žica tako ogrela, da je ne 
bodeš mogel več deržati. Toplota se razširjuje hitro od 
delca do delca. 

2. Poskus. Omotajmo pa tisti konec žice, katerega 
derŽimo, s papirjem ali volno, in deržimo drug konec v 
plamenu, pa ne bodemo vročine kovine občutili, kajti toplot a 
se po papirju ,ali volni jako počasi razširjuje . 

3. Poskus. Deržimo pa klinček lesa v plamenu ; 
ta že gori na enem koncu, a mi ga na drugem koncu 
lehko še dolgo derŽimo. (Zakaj? )
Telesa, po katerih se toplota, enako kakor pri žici, 
hitro razširjuje od delca do delca, imenujejo se dobr i 
prevodniki toplote ; telesa pa, kakor so papir, volna , 

les, po katerih se toplota po časi razširjuje, so slab i 
prevodniki toplote. 

Dobri prevodniki' toplote so vse kovine ; slabi prevodniki 
toplote so : zrak, voda, sneg, led, les, oglje, pepel , 
slama, volna, kožuhovina i. t. d. 

Med dobrimi in med slabimi prevodniki toplote je e mnogo 

različnosti glede moči prevajanja. Neenako moč prevajanja gorkote 
pri kovinih dokazuje priprava pod podobo 19. 

Pod. 19. 

To je bakrena palica a b in želesna b c, kateri ste pri b zvarjeni. 
Na mestih I, 2, 3 so priterjene z voskom na obeh palicah v enakih 
odaljenostih male kamenene kroglice. Pri b se zdaj postavi lamp a 
vinskega cveta, ki razgreva. Na bakreni palici odpadajo kroglice 
pred, nego na ielesni . Baker je torej boljši prevodnik toplote, 
nego ž elezo. (Kako to? Zakaj odpadajo kroglice potem, ko so 
se palice razgrele? ) 

Dobri prevodniki se rabijo, kedar se hoče toploto hitro razširjevati. 
Železne peči se prej razgrejejo, v železnih posodah vre vod a 
pred, nego v lončenih. 

Da se o b r a nj uje gorkota, rabijo se slabi prevodniki toplote. 

Likavniki, kuhinjske posode, pečina zapirala imajo lesene deržaje, al i 
pa se prijemajo take reči s cunjami, ker to so slabi prevodniki toplote. 
Pri neizgorljivih omarah se deva med dvojnate stene pepel ; ledenic e 
se pokrivajo s slamo. 

Da se posoda počasi razgreva, obda se jo s peskom . Slabi 
prevodniki se tudi rabijo, da se močno o hl aj e n j e z ab r anj uj e . 
Sneg obvaruje zimske setve pred zmerzenjem. Med dvojnatimi durmi 


15 


in dvojnatimi okni zaperti zrak ohranjuje gorkoto v sobi. Rastline se 
odevajo s slamo, enako se odevajo vodnjaki s slamo in pokrivajo z 
lesom. Jezdec si ovija po zimi stremena s slamo ; naše zimske obleke 

so iz volne in kožuhovine . (Zakaj? ) 

§. 21. Toplina ali temperatura. 

Stopinja toplote kacega telesa se nove toplina al i 
temperatura. Po razgrevanji dobi telo višjo, po ohlajenji 
nižjo toplino. 

Ako ste dvoji telesi različne temperature v zvezi ,
oddaja gorkejše telo merzlejšemu toliko časa toploto, d a 
postane temperatura v obeh enaka . Kolikor boljša prevodnika 
toplote ste ti dve telesi, toliko prej se v nji h 
temperatura izenači, t. j. toliko prej se odvzame toplejemu 
odvišna toplina, katero sprejema merzlejše telo . 

Ako primemo po zimi za kovinsko kljuko ključanico, občutimo 
večji mraz, nego ako primemo za lesene duri, in vendar imata kovina 
in lesisto toplino. Zakaj? — Ako pustimo kos lesa in kos kovin e 
na gorki peči ležati, ogrejeta se oba enako, pa vendar občutimo večj o 
vročino pri kovini, nego pri lesu, ako ju pošlatamo. (Zakaj?) 

§. 22. Toplomer ali termometer . 

Toplo m e r ali termometer j e priprava, s kater o 

se temperatura določuje. uredba termometra se opir a 
na zakon, po katerem toplota prostornino teles povekšuje,
ohlajenje pa jo zmanjšuje, in na to daje prostornina teles pr i 
isti temperaturi nespremenljiva, da se torej iz večje ali 
manjše prostornine telesa tudi na večjo ali manjšo temperaturo 
sklepati more . 

Pod. 20. Najbolj v navadi je termometer z živim srebrom. 
To je ozka steklena cev spodaj s kroglico ; napolnjena 
je z živim srebrom. Napolni se cev na 

ta način, da se od zgoraj priterdi lij, po katere m 
se živo srebro vliva. (pod. 20.) 

Ogreje se na to kroglica, vsled tega odbež i 

zrak iz cevi v podobi mehurčkov. • Kroglica se 
zopet ohladi, da se živo srebro skerči. 

To se še nekaterikrat ponavlja, da se izpravi š e 
iz cevi zrak, in da je živega srebra pri priliki d o 
sredine v cevi. Naposled se še enkrat kroglica 

močno razgreje, da se .živo srebro do verha vzdigne 
in tako ves zrak iz cevi izžene. Na to se cev 


16 


zgoraj zatali. Ako se zdaj vse ohladi, skerči se živo 
srebro v svoj prejšnji prostor, nad njim je zdaj brezzračn iprostor, in Živo srebro se more poljubno po cevi gibati . 

Kaj bi se nek pri večji temperaturi zgodilo, ako bi bil v cev i 
nad živim srebrom zrak ? 

Na to izdela mehanikar škalo ali lestvico . Na tej

sta le diŠ če in vrelišče dve važni točki. Perva naznanja 
temperaturo tajajočega se ledu, druga toplino soparjev, 
ki se delajo pri vrenju vode . 

Ledišče se določuje tako, da se napolnjena cevk a 

v tajajoči se led ali sneg vtakne. Živo srebro pada, toda 
samo tako dolgo, dokler nima z ledom enake topline . 

Točka, kjer se vstavi, se zaznamva in imenuje se le di š če . 
Za določevanje vrelišča se ima z vodo napolnjen o 
posodo (pod. 21), ki ima postranski rameni, po katerih 
med vrenjem nastali soparji uhajajo.

Pod. 21. 

Zgornji konec posode ima pluto , 
sredi prevertano. Skozi to luknj o 
se termometer v posodo vtakne. 
Kedar voda vre, razvijajo se soparji, 
kateri obdajajo termometer krog in 
krog in živo srebro se kvišku vzdiguje. 
Toda samo dotlej, da ima 
živo srebro isto temperaturo s soparji . 

Pri točki, kjer se vstavi, je vrelišč e 
ki se zaznamva. 
Oddaljenost med vreliščem in 
lediščem se razdeljuje po Réaumur u 

(r. Reomiru) v 80, po Celzijusu v 
100 in po Fahrenheitu v 180 delov . Tak del se zove 
stopinja, katerih se zareže nekoliko tudi pod lediščem . 
Réaumur in Celzijus sta ledišče zaznamvala z O, zato im a 
R. vrelišče z 80, C. pa z 100 zaznamvano ; F. pa ima pri 
ledišči 32, torej pri vrelišči 180 ± 32 = 212 . Stopinje 
nad lediščem se imenujejo stopinje gorkote, one pod lediščem 
stopinje mraza . 
Fizikar zaznamva stopinje gorkote z 4-, stopinj e 
mraza z —, in pristavi k stopinjaxn ali R., C. ali F., da se 

ve, po kateri lestvici se je določevala toplina . ± 18° R. 
je 18 stopinj gorkote po Réaumurjevi lestvici, — 4' C . 
so 4 stopinje mraza po Celzijevi lestvici, 4-350 F. je 35 
stopinj gorkote po Fahrenheitovi lestvici. 

30 0 F. je 14%0 R., torej je O pri Fahrenheitovi lestvici, -14% 
0 R. Ako bi se torej Fahrenheitov termometer pri nas rabil, b i 


17 

se malo kdaj mogel delati razloček med stopinjami gorkote in stopinjami 
mraza. Ker Fahrenheit narazje med lediščem in vreliščem 
na 180 stopinj razdeljuje, za to so zareze pri tej lestvici mnogo bliž e 
ena poleg druge, kakor pri R. in C. Pri F. je zato malo kdaj treba , 
drobce ene stopinje na oko ceniti . Kljubu tem prednostim F . lestvic e 
so pri nas lestvice R. in C. sploh v rabi. V znanstvenih knjigah je 
temperatura navadno po C . določena . 

19 R= 5/4° C. = % F. 

. = 4/50 R. = 9/40 F.

1° C 

19F. V9°R. 5/9 C. 

Ako se hočejo R. ali C. stopinje v F. stopinje pretvoriti, treba 
je je množiti z 9/4 ali 9/5 in še 32 k produktu prišteti . (Zakaj?) --
Ako se pa hoče F. stopinje v stopinje R. ali C. pretvoriti, mora s e 
pred multiplikacijo s 44/9 ali 5/9 od F. stopinj 32 Od teti. (Zakaj?) 

§. 23. Poraba termometra. 

Najnavadnejše se rabi toplomer za določevanja 
topline v zraku. V ta namen v senci visi, najboljše na 
severni strani poslopja . Ako se o različnih urah temperatura 
opazuje, vidi se, da je navadno o solnčnem vzhod u 
najnižja, okoli ene ure (po zimi) in okoli dveh popoldn e 
(po leti) najvišja toplina . 

Ako se termometer od polnoči do polnoči vsak o 
uro opazuje in ako se te opazovane stopinje soštejej o 
in svota s 24 dividira, dobimo src d nj o dnevno toplino. 
Ker je pa tako opazovanje vsako uro preveč zamudno 
in za eno samo osebo neizpeljivo, zato se samo 
trikrat na dan opazuje, kar po izkustvu tudi zadostuje,
namreč ob 6. zjutraj, ob 2. popoldne in ob S. zvečer. 
Svota teh treh toplinskih stopinj se s 3 razšteje . Ako 
se je toplina vsak dan v mesecu opazovala, dobi se s r e d-
n j a toplina meseca, namreč' ako se te pozamezne temperature 
dni soštejejo in znesek s številom dni dividira . 
Znesek vseh srednjih mesečnih temperatur v letu razšte t 
z 12. daje srednje letno temperaturo za dotično 
leto, v katerem so bila opazovanja . 

V vseh letih na enem kraju ni ena in ista letna temperatura . 

Ako se je pa skozi več, n . pr. skozi 25 let srednja letna temperatura 
opazovala in se potem znesek od vseh 25 let s 25 razšteje, dobi s e 
število, ki je od posameznih let jako malo različno. To število po tem 
velja kot splošna temperatura kraja. 

Naloga. V nekem kraju so bile v enem letu sledeče srednj e 
topline : 

v januarja . — 4 .66° R. 
3 februarju — 2.88° R. 
3 marcu . . 1.38° R. 
3 aprilu . 6'39 0 R. 
3 maju . 4> 9.49° R. 
v juniju . 14.65° R. 


18 

v juliju . . 15'43° R. 

3 avgustu . . 13.85° R. 

3 septemberu . . 11 .59° R. 

3 oktobru . . . 6.35° R. 

3 novembru . 0.71° R . 

3 decembru - 3.93° R. 

Koliko velika je za to leto srednja letna' temperatura? Ak o 

je bila v tem kraju srednja temperatura vsled opazovanja v več leti h 

7.15, za koliko je bila v tem letu srednja temperatura od splam .e 
temperature različna ? (Pri določevanji srednje letne temperature s e 
od svote stopinj gorkote znesek stopinj mraza odšteje in se le ostanek 
z 12 dividira . ) 
§. 24. Razgrevanje in vrenje tekočin. 

Da se more tokočina pri ogrevanji opazovati, naj s e 
voda v kavi stekleni posodi razgreva . Najpervo se razgrej e 
plast vode na dnu posode . Delci se raztegujejo, postanejo lož ji 
in se vsled tega višje vzdigujejo. Merzlejši, tedajtežji delci tekočine pa stopajo na njih mesto. Dvojno 
gibanje delcev je torej tu. Sredi posode se vzdigujej o 
ogrejeni delci navzgor, a ob stenah posode pomikajo s e 
merzle'ši delci navzdol. 

To se vidi posebno razločno, ako se dene v razgreto 
tekočino nekoliko jantarjovega prahu, in prašk i 
se tako pomikajo, kakor smo ravno omenili.. Ako se 
voda do temperature od 80° R. (100° C ali 212° F.) razgreje, 
začne se valovito gibati . To je vr e n j e ali k uhanj 
e. 

Nekaj vode se sedaj v plinavo stanje, t. j. v vodene 
soparje spreminja, to se ne godi samo na poveršji, ampak 
tudi v notranji vodi, in od tod je ravno valovit o 
gibanje. Ako je posoda odperta, se temperatura vod e 
ne zviša nad 800 R., toda soparji se toliko hitreje delajo, 
kalikor bolj se kuri. (Kaj dela torej gorkota vodi?)

Ako je pa posoda zaperta, pa tlačijo pod pokrovom 
nabrani soparji na poveršino vode in zabranjujejo vzdigovanje 
novih soparjev. Gorkota, s katero se zdaj kuri , 
poviša temperaturo vode, ker se novi soparji ne delajo ;
zato se v zapertih posodah voda tudi nad 80° R. razgreti 
more. 

Dvojnato gi banje ekočinskih valov prihaja od tod, da se ogrevanje 
tekočin hitro verši, če tudi so tekočine slabi prevodniki, toplote . 
Sledeči poskus slabo prevajanje tekočin dokazuje. Vzame se posoda 
z vodo in vanjo se vtakne termometer . 

Ako se na vodo nekoliko olja vlije, vzdigoval se bode le če z 
dolgo časa toplomer. Razgrevanje se je namreč tu le po prevajanji 

godilo . 


19 


Vse tekočine ne vrb pri eni in isti temperaturi . Temperaturo, 
pri kateri kakova tekočina vre, imenuje se njeno vrel gče . 

VreliMe živega srebra 280' R. ali 369° C . 
lanenega olja 252° R. 316° C. 
terpentinovega olja 124.8' R. 156° C . 

nasičene razpotine kuhinjske soli*) 86°7 R. 108 . 4° C. 

vode 80° R. 100° C . 
alkohola 60° R. C.

750 

§. 25, Papinov lonec. 

To je posoda iz železa, medi ali bakra, z močnimi 
stenami, ki morejo velik tlak prenesti . Vijak (šravba 
m (pod. 22.) zabranjuje , da 

Pod. 22. se neprodušno zaperti pokrov 
nevzdiguje. Ako se voda v posodi 
razgreje, nabirajo se nad vodo pare , 
ki vsled svojega tlaka daljno iz pari 
vanje vode zabranjujejo . Vsa; 
gorkota, ki se porabljuje, daja le 
večjo vročino vodi, ki se po tej 
pripravi nad vrelišče razgreje . 

Zelenjad, sočivje se v Papinovem 
piskru hitro smehča, kosti 
se z veliko vročino prav mehko, 
kakor kaša skuhajo , vendar se 
iz njih nedobiva tako hranilne 
tvarine, nego iz soénatega mesa. 

Veliko se s tora piskrom prihrani kuriva . Zakaj? — Ako gre 

za to, da se iz neke gotove množine mesa veliko tečne juhe dobi, j e 
posebno dobro Papinov pisker uporabljevati . Zakaj ?	 Iz previdnosti 
ima Papinov pisker tako imenovano ',zaklopnico varnosti" . V pokrovu 
je namreč odpertina, v kateri se dobro vjema zatič a . Na palici , 
verteči se okoli točke o, priterdi se utež q . Ta utež trči navzdol, 
ob enem pa tiči po nekem zobcu blizu o zatič v pokrov. Ako bi 
bil tlak pare v piskru tako velik, da bi utegnil posodo razgnati, za žene 
prej zatič iz pokrova in vzdigne ovo utež, da odide nekolik o 
pare. S pritiskom uteži pa zatič, posodo z nova neprodušno zapre. 

§. 26. Vodena para kot gibalna moč . 

Veliki tlak pri vrenji delajoče pare porabljuje se 
kot gibalna ali pomikovalna moč. Kako je to mogoče , 

°) Ako se ko6'' ček sladkorja v vodo verže, hitro se zapazi, da 
je voda njegove delce razdelila. Iz terdrega, telesa in tekočine postala 
je enakomerna snov, ki ima lastnosti obeh teles. Taka zveza s e 
imenuje r a z t o p i n a . Ali more vsaka tekočina vsako telo raztopiti? 
Ali se more v litra vode kolikor koli velik o soli raztopiti ? 

Raztopina, v kateri je že toliko terdneg a telesa, da ga n o 

mere nič več raztopiti, imenuje se nasičen a . 


20 


to kaže sledeči prosti poskus. V cevi a (pod. 23), ki 

je povsodi enako široka, je pah ali bat c, ki se nepro . 
dušno v cevi vjema in lehko gor in dol pomikuje. Spodaj 
je cev v kroglo b razširjena, v njej je do polovice 
vode. Voda se razreje nad plamenom vinskega cveta 
do vrenja, na kar pritiskujejo nastale pare pah c kvišku . 
Pod. 23 . Ako se pa kroglica od plamena od strani, 
stisnejo se pare pod pahom zopet 
v vodo in zunanji zrak tlači pah 
zdaj navzdol. Ta priprava se imenuj e 
po iznajditelju Papinov pah . 

§. 27. Parna mašina. 

Mašino, katero tlak pare giba, po mika 
ali goni, imenuje se parna mašina 

aHl~jI 
ali parni stroj. K parni maŠini spada 
pred vsem kotel parnik, v katerem vr e 
voda in se delajo pare. 

Para se vali v parni valjar (cilinder), 
v katerem je bat . Ako prihaja 
para pod bat, se ta vzdiguje. Ako se 
potem para izpusti, in nova para nad 
bat napelje, goni ga navzdol. In po 
odstranjenji pare se bat z nova navzgo r 
pomika i. t. d. 

Pod. 24. Pod. 25 . 

Da se to gibanje bata lehko uredi, treba samo pri prave, 
ki napeljuje paro zdaj pod bat zdaj nad ba't. Taka 
priprava je v pod. 24. in 25. narisani raz del j e v 
pare SS. Valjar cd, v katerem je razdeljevalnik, 
nove razdeljevalna omara. Pri tej legi razdeljevalnika 


21 


v podobi 24. stopi para skozi cev r v cilinder d d in 
po kanalu a y pod bat. Nad batom nahajače se par e 
se morajo po kanalu v u v prostor z umaknite, od kode r 
se izpuste. Ako ima razdeljevalnik lego v pod. 25, tedaj 
stopijo pare skozi u v nad bat, gonijo ga navzdo l 
in pod njim se nahajoée pare se odmaknejo po cevi x y v 
prostor z, od koder gredó na prosto . 

Mašina, pri kateri se uporabljena para v prost i 

zrak izpušča, imenuje se mašina na véliki pritisek . 
Take mašine na véliki pritisek so skoro vse premikovalne 
parne mašine, n. pr. lokomotive, ladijne parne mašine. Pri 
stoječih parnih maŠinah napeljuje se porabljena para v 
ohlajeni prostor . Tu se zgosti v vodo, s katero se kotel parnik 
zopet napolnjuje. Prostor, v katerem se para zopet 
zgostuje, imenuje se gostilnik ali kondensator in 
parne mašine te verste kond ensaj oče parne mašine . 

Kakor srno tu parno mašino opisali, ne deluje nepretergoma , 
ampak nekako suvaje. Da enakomerno goni, ima tako imenovani go n 
(kolo). Batov drog gre nepredeno skozi kapico b (pod. 24) in goni 

tu vodoravni drog (balaneier), ki se ob eni točki verti . Nekako taka 
priprava, kakor je pri vsakem kolóvratu vidimo, verti potem balancier 
gon. To kolo se enakomerno verti in vleče vsled svoje velik e 
težkote vse druge dele stroja enakomerno seboj. 

§. 28. Lokomotiva. 

Med premikovalnimi parnimi stroji je posebne važnosti 
lokomotiva (pod. 26.) 

\~‘‘W\> . ,NW‘W~‘‘~' 

Podolgatemu sodu podoben prostor od dimnika do 

ognjišča A je kotel parnik. V njem je več kovinskih 


22 


cevi. Ogenj sega v te cevi . in močno razgreva vodo . 
Pod dimnikom sta na obeh straneh lokomotive vodo ravno 
IeŽeča parna cilindra z razdeljevalniki (Podob i 

24. in 25 misliti si je tu v vodoravni legi). Para stopi 
skozi FGGv razdeljevalne omare in parna cilindr a 
in goni v obeh bat K od desne na levo ali nasprotno .,
Posebna priprava pri batovem drogu verti potem velik o 
kolo gon in s tem teče vsa lokomotiva. 
Na kotlu parniku sta varovalni zaklopnici N N, 

iz katerih se para izpušča. To se zgodi, kedar se je 
preveč pare nabralo, da bi se bilo bati, da se kotel razžene, 
ali pa kedar se vlak postaji približuje. Hipoma se 
pa lokomotiva ustaviti ne more, če tudi para ne prehaj a 
v parni cilinder, kajti lokomotiva se sama še dalje giba 
vsled stanovitnosti v pomikanji. 

Para, ki je bat gonila, gre v cev D O in od to d 
po dimniku E v zrak . To se godi v prenehlejih, ka r 

proizročuje poseben glas, posebno bučenje, ki je znan o 
vsakemu, ki je pomikajočo se lokomotivo opazoval . 

§. 29. Hlapenje. 

Vode, katero pustimo v odperti posodi, bode vsa k 
dan manj in manj. Na poveršji se spreminja v plinav o 
podobo, t. j. izhlapeva. To je torej ista prikazen, 

kakor pri vrenji, samo s tem razločkom, da se tu vs e 
po malem verši, in da se v sredini vode ne delajo pare. 
Te pare, ki so nastale pri navadni zračni toplini, s e 
imenujejo hlap ali so puh . 

Vse tekočine ne hlapé enako hitro. Eter hitreje 
od alkohola, in ta zopet hitreje od vode. Vlijmo si na 
eno roko nekaj kapljic vode, na d r u g o nekaj kapljic 
etra. Na obeh čutimo pri izhlapenji nekoliko mraza , 
toda na roki, kjer je eter, nas bolj merzli Za v sako 
izhlapenje treba toplote,ki se odteguje te-. 
lesu, na katerem tekočina hlapi . Kolikor hit-
r eje se to verši, toliko hitreje se mu gorkot a 
odteguje. 

Ako zapustimo kopelj, občutimo mraz. Zakaj ? žnjeci ovijaj o 
posode, v katerih imajo na polji vodo, z mokrimi cunjami. Zakaj pa č 
to storé ? V čem je sušenje mokrega perila? Zakaj se perilo na 
gorkem zraku hitreje suši nego na merzlem? Pri vetru je večje iz hlapenji 
nego pri tišini, kajti veter hitro odstranjuje nastali hlap , 
kar pospešuje delovanje novih sopuhov. Pri vetru se čuti večji mraz , 
kedar se kopelj zapusti, kakor pri mirnem zraku . Zakaj večkrat 
zbolimo, ako se razgreti v močni zračni prepih podamo ? 


23 
§. 30. Čad, megla, oblaki. 


Ako pridejo pare, dvigajoče se iz vrele tekočin e 
v dotiko z merzlim zrakom, stisnejo se v majhne voden e 
mehurčke. Iz njih nastanejo mali oblačiči, katere bi zvali čad . 

V navadnem življenji se med čadom in soparjem ne dela raz ločka, 
iz stališča fizike se temu -ne more priterditi, kajti čad je zgo š 
čeni sopar. Čad je naša po zimi izsopena sapa, čade vidimo tudi , 
ako po zimi odpremo dure gorke izbe, gorke kuhinje . Ali niste 
tudi pri konjih, ki so dolgo tekali, isto prikazen opazovali? Kako s i 
to prikazen tukaj razlagamo ? 

Voda v potokih, rekah, jezerih in morji hlapi neprenehoma. 
Ako pride ta puh v dotiko z merzlim 

zrakom, delajo se vodeni mehurčki iu to so megle ali ob laki. 
Megla nastane pri tleh, oblaki pa v precejšnji visočini. 
Megle in oblaki so sopuh, stisnjen v vodene mehurčke . Razločujejo 
se samo po oddaljenosti od zemlje . Megla je tako rekoč 
nizko plavajoči oblak, a oblak je visoko plavojoča megla. Večkrat vidimo 
verh gore obdan z oblakom, toda dospevši gor potujemo v megli , 

Podobe oblakov so : 
l) Pernati oblaki. Ti plavajo med vsemi ob laki 
najvišje, sestavljeni so iz progastih, pernatih vlaken. 

Imenujejo se tudi ovčice *). 

Pod. 27. 

2) Kupičas ti oblaki so polookrogli kupi. Ti oblaki 
nastanejo pogostoma dopoldne po leti. Popoldne navadno 
izginejo, kar si nekateri tako razlagajo da njih voden i 

*) Vsled velike visočine (20 .000'), v kateri plavajo, je jako verjetno, 
da obstojé iz jako malih ledenih igel . 


24 


mehurčki, potem ko se ogrete zračne plasti ne dvigu jejo 
več kvišku, vsled svoje težkote padajo, toda do gi 
v gorkeji zrak zopet spuhté. 

3.) Plastni oblaki ; to so vodoravne proge, ki 
se navadno o solnčnem zahodu prikazujejo in katere je 
vsled njih krasnih barv prav lepo gledati. 

4.) D ež' ovni oblaki so navadno zelo raztegnjen i 

in večkrat je vso obzorje od njih temno. 

§. 31 . Dež, sneg, toča. 
Ako pride oblak z merzlejšo ali z zeló vlažn o 

zračno plastjo v dotiko, zgosté se njeni vodeni mehurčki . 
Kakor hitro pa je oblak poln jako stlačenih mehurčkov,
združijo se ti mehurčki v kapljice, katere kot dež n a 
zemljo padajo . Med padanjem se kapljice povekšujej o 
s tem, da ohladé v zraku puh in ga zgosté . Dež debelih 
kapljic se zove ploha, drobnih kapljic je p e r š av i c a. 
Nadalje se razločuje prehodni. in povsodni d 
pervi je samo v enem kraju, drugi se razširjuje po večji h 
pokrajinah . 

Oblaki, iz katerih pada sneg, so iz malih ledenih 
kristalov, ki med padanjem vodeni hlap ohladijo, se po


vekšajo in združijo v snežne mačice . Ako so spodnj e 
zračne plasti gorke, razstopijo se snežne inačice, in pada 
dež' namesto snega. V goratih krajih se lepko večkrat 
opazuje da na gorah snežuje, med tem ko v dolini 
dežuje. 

Pod. 28. Ako pri tihem vremenu 
sneg redko pada, imajo snežne 

mačice prekrasno in lepo podobo 
(pod. 28.). To se more 
tedaj najboljše opazovati, ak o 
pade sneg na trakov temen pred met, 
čegar temperatura je po d 

O . V mesecu marcu in aprilu 
navadno podajata sodra ali 
babje pšeno (kaša) je iz zgoščenih 
ledenih iglic. 
Iz nekako sivorudečkasti h 
oblakov, ki delajo veliko temoto , 
padajo nekaterikrat v največji 

poletni vročini ledena zerna precejšnje velikosti in tezkote 
ki veliko poškodujejo. To je toča. Toča je iz 


25 


prozornega ledu, a na sredi je neprozorno zerno, podobn o 
sodri. Točina zerna so okrogla, pa tudi stisnjena 
in oglata . 

Toča pobije večkrat po dnevu, kakor po noči, in pred toč o 

čuje se v zraku neko posebno ropotanje . Leta 1822 7. maja je pa 


dala v Bonu taka toča, da so posamezna zerna tehtala 24 do 26 loto v 

Do sedaj se naravoslovcem ni posrečilo, da bi si zadostno raz . 

lagati mogli to prikazen, ki je za kmeta huda šiba. 

§. 32. Rosa, slana. 

Po solnčnem zahodu se zviša temperatura vseh te les 
pod prostim nebom vedno bolj in bolj . Trava in 
listje se najbolj razhladi, ker je njih poveršje v primeri 
s prostornino jako veliko in več gorkote oddajo neg o 
druga telesa. Vodeni sopuh, ki pride s temi ohlajenimi 
telesi v dotiko, se zgosti v male kapljice, nekake voden e 
biserčke, katere roso imenujemo. Največ rose je na 
travi in listju . (Zakaj ?) 

Ako je nizka temperatura, zmerznejo rosne kapljic e 

v male ledene iglice, in to j e slana. 

Ako vlijemo po leti ali pa v gorki sobi merzle vode v kupico, 
vidimo na njej nekako roso . V navadnem življenji se to imenuj e 
„potenje” stekla, Kako si to razlagamo? Ali je dov oljni vzrok t o 
da se iz potenja stekla poleti sklepa na dež ? 

V jasnih nočeh se naredi več rose, kakor pri oblačnem vremenu, 
kajti oblaki varujejo pred ohlajenjem, enako strehi, s katero 
se večkrat nekatera telesa pokrivajo, da jim toplota ne uide . Tako 
zabranjuje tudi veter delanje rose, ker odpihuje puh od ohlajenih teles. 
Rosa se torej dela največ v jasnih in tihih nočeh, in to zlasti 
proti jeseni, v goratih krajih, kjer kmet pozneje spravlja pridelke radi 
merzlej6''ega podnebja. Tu se je radi tega bati večkrat pogubljive 
slane, ki sadeže močno poškoduje . 

§. 33. Ohlajenje tekočin. 
Ohlajenje se verši po enakem načinu, kakor ogrevanje. 
Tekočinski delci ohladijo se najpervo na poveršji, 

postajajo radi tega težeji in podajo nižje, a nižji stopaj o 
na njih višje mesto, kar se potem tudi pri teh ponavlja 
i. t. d. 
1edar se temperatura na ± 30 R. zniža, se voda 

več ne skerčuje, ker je pri tej temperaturi najbolj zgoščena. 
V tistem trenutka pa, ko voda v led zmerzne,
raztegne se jako. Od tod prihaja, da je specifična tež" kota 
ledu manjša, nego vode, in da vsled tega led na 
vodi plava. Ledena skorja je slab prevodnik toplote, 
zabranjuje hitro ohlajenje vode pod njo, in le počasi debeleja 
postaja . 

2 


26 


A ko bi bila specifična teikota ledu večja nego vode, padala b i 
ledena sKorja, narediva se na poveršji, in vsa tekočina bi v kratkem 
času zmerznilá, a vse vodne živali bi tedaj poginiti morale. Tudi 
tajenje take množine ledu bi jako dolgo terpelo, kajti za to je treba 
veliko toplote. (En funt ledu potrebuje za staljenje toliko toplote, 
kolikor 79 funtov vode za zvi'4anje temperature od 0' do 1 0 C.) Rodovitnost 
zemlje pospeuje zmerznjena voda, kajti po raztegljivost i 
zmerznjene vode se temeljni delci zrahlajo . 

Najmočneje posode, z vodo napolnjene, razpokajo, kedar v nji h 
voda zmerzne, ako se voda ne more dovolj raztegniti . celo železne 
bombe, z vodo napolnjene in dobro zaperte, so popokale . 

§. 34. Taljenje. 

Spreminjanje ledu v vodo je taljenje ledu . Tak 
prehod iz terdnega telesa v kapljivo telo zapazimo tud i 
pri drugih- telesih, n. pr. pri vosku, dnu, svincu, kolofoniju 
i. t. d. Temperatura, pri kateri se začne telo ta liti, 
imenuje se njegovo tališče . 

Tališče nekaterih teles : 

svinec 209 .6 do 257 .6° R. 
surovo maslo	 20.8 do 25.6° R. 
kolofonij 180° R . 
led O° R. 
zlato	 1000° R. 
živo srebro -32° R. 
žveplo	 85.6 do 89.6° R. 
srebro 800° R. 
rumeni vosek 49.6 do 50 .4° R. 
beli vosek 56° R. 
cink 288 do 320° R. 
kositar ali cin	 182 .4° R. 

§. 35. Razgrevanje zraka. 

Ogrevanje zrak razteguje, in zrak dobiva manjš o 

specifično težkoto. 

Vsled tega se vzdiguje kvišku, enako vodeni plasti , 
ako se voda razgreva. ( . 24.) Ako se v sobi toplina 
s termometrom preiskuje, najde se ob stropu višja temperatura, 
nego blizu tal. Ako se torej duri gorke sob e 
odpró, vali se spodaj merzel zrak v sobo, med tem ko 
zgoraj gorak zrak odhaja. O tem se lehko z gorečo 
svečo prepričamo. Zgoraj pri durih je plamen vun 
obernjen, pri tleh pa ga v sobo vstopajoči zrak notr i 
nagne . 


27 


Pod. 29. 

Plesoča kača, neka otroška igrača, dobro kaže ,
kako se razgreti zrak vzdiguje . 

To igračo si lehko tako-le naredi. Razreži 
okroglo ploščo iz lahkega papirja (pod . 29), po pikčastih 
čertah in skozi točko o vtakni pletenko al i 
tenko leseno palčičo. To pletenko ali palčico priterdi 
v leseni plači, pa ima tako papirnato kačo . 
(pod. 30 .) 

Pod. 30. 

Ako se ta igrača postavi na gorko peč 
ali pa se nad plamenom vinskega cveta derži , 
vzdiguje ogreti zrak zaviti papir, ki se pav sled , 
težkote zopet 'rii'ž'uje i. t. d. 

Da gorkota iz peči živo žari in da s e 
soba enakomerno razgreva, obdajajo se peči 
z lončenimi ali železnimi plašči, karih 16 cm . 
od peči. Ti plašči imajo od zgoraj in spodaj 

polno luknjic. Zakaj to? Steklene cevke, s katerimi 
obdajamo plamen naših svetilnic, gos


pešujejo zračni prepih, kar dela svitlejši plamen. 
Ogreti zrak se namreč vzdiguje, a merzlejši 
vedno pristopa. 

Enako je tudi pri dimnikih. Razume s e 

da mora visočina in širjava dimnika ter ognjiŠee 
v pravem razmerji biti, na kar je staviteljem 
paziti . 

§. 36. Vetrovi. 
Ako se v enem kraju zrak ogreje, vzdiguje s e 
kvišku, a merzlejše zrak piha od strani na to mesto. Gi


banja velikih zračnih plasti se zovejo vetrovi, ki se imenujejo 
po straneh sveta, od koder pihajo. Imenujejo se 
torej severni, severovzhodni, vzhodni, jugovzhodni, južni , 
jugozahodni, zahodni, severozahodni . Ako priterdimo na 
drogu, ki se more lehko na vse strani verteti, lehko ko sitem() 
ploščo, kateri se da navadno podoba zastave, 
obrača se ta plošča po nameri vetra . Taka priprava se 
imenuje vet ern i ca, ki nam večkrat tudi vreme naznanja, 
kajti vetrovi so v zvezi z bodočim vremenom . 

Na strehah starejših hiš, zlasti po vaseh imajo te veternic e 
podobo petelina, ki ima isti namen. 

Vetrovi, zlasti močni vetrovi nastanejo, ako v ene m 
kraju ploha lije. Pri takem dežji se namreč sopuhi ne znano 
hitro zgosté, kar specifično težkoto zraka jako 
zmanjša. Od vseh strani začne torej težji zrak pihovati . 

Silni vetrovi so v i ha j r j i. Pri ver tine i h, ki nastajajo 
navadno pred hudim vremenom, se zrak posebno n a 

2* 


28 


okrog verti, kakor nam to prah, listje, slama in dr . kaže, 
kar se z zrakom vred kvišku vzdiguje . 

Kopna zemlja je bolA prevodnik toplote, nego voda, in solnčni 
žarki pervo prej razgrejejo nego zadnjo . Zato pihajo v primorski h 
deželah vetrovi čez dan od morja po deželi. (Zakaj ?) To so 
morski v e t r o v i, Kopna zemlja pa se nasproti prej ohladi neg o 
morje, zato pihajo po solue'nem zahodu vetrovi od suhe zemlje prot i 
morju (deželni veter). 

§. 37. Zguba težkote terdnih teles v tekočini . 

Vtaknimo kos Železa v vodo ; teko] moremo zapaziti, 
da železo pod vodo manj tehta nego zunaj vode. 

Dokler je verč vodnjakov v vodi, ga ?ožje vzdigujemo, kakor 
potem ko je že nad vodo. Vse to kaže, da telesa 
v vodi nekoliko od svoje težkote zgubé. 

Pod. 31 . Da se ta zguba 

,,, 


težkote določi, rabi 
se prav občutljiva 
tehtnica, pri kateri 
je ena skledica na 
krajših vervicah i n 
ima spodaj kaveljček. 
Tu se priterdi tisti 
košček svinca, ki s e 
je rabil že pri poskusu 
v §. 4; na drug o 
skledico se dene to liko 
uteži, da nastane 
ravnotežje. Ako se 
pa svinec vtakne v 
vodo, poniža se skledica 
z utežmi. Svinec je torej v vodi nekoliko težkote zgubil. 
Ako se pa en dekagram iz skledice odvzame ali pr i 
skledici s krajšimi vervicami dodá,, nastane zopetravnotežje . 

Zguba težkote pri svincu je torej enaka težkot i 
enako velike prostornine vode (§. 4.) Ista zguba se pokaže, 
ako ta poskus ponavljamo s kosi železa ali peš


čenca (§. 4.) Ako bi bili pa terdno telo v olje ali alkohol 
pomaknili, bila bi zguba enaka težkoti dotičn e 
prostornine imenovanih tekočin. 

Vsako telo zgubi tedaj v tekočini tolik o 
od svoje tež kote, kolikor tehta enako velik a 
prostornina te tekočine. 

Ako je košček svinca, priterjenega pri skledici, za 
l dekagram na 2 . skledici navzgor potisnil, tako je bila 


29 


njegova težkota zal dekgr. manjša. Reči se more torej 
tudi : Vsako telo v tekočini tlači navzgor, 
in sicer s tako velikim tlakom, ki j e enak težkoti 
tekočine, od njega premaknjene. 

§. 38. O različnih terdnih telesih v tekočini. 

Na terdno telo, pomaknjeno v tekočino deluje dvoj e 
moči : njegova težkota navz dol in tlak tekočin e 
navz o r. Pri pomakanji terdnih teles v tekočino je rad i 
tega gledati na to, katera imenovanih moči je močnejša . 
Pri tem bodemo najložje razločevali, ako primerjam o 
specifično težkoto terdnega telesa in tekočine . Tu so 
trije slučaji mogoči . 

l) Terdno telo je specifično težje nego te.ko 
čina. V tem slučaju je težkota terdnega telesa večja 
nego težkota enako velike prostornine dotične tekočine , 
ali tlak na vzgor. Terdno telo se zato na vzdol pomika , 

t. j. vtone. 
Ako je terdno telo specifično težje neg o 
tekočina, vtone telo v njej. 
2) Specifična težkota terdnih teles j e 
enaka tež/koti tekočine. Težkota terdnih teles in tis k 
navzgor sta enako velika, telo ne vtone, toda vsa nje gova 
prostornina je pod vodo. Reče se v tem slučaj u 
da telo v tekočini plava . 

Ako je specifična težkota terdne ga teles a 
enako velika težkoti tekočine, ted aj plava 
terdno telo v tekočini. 

3) Terdno telo ima manjšo specifično tezk 
oto nego tekočina . Tlak navzor je tedaj večji, neg o 
tekočina terdnega telesa, tedaj se vzdiguje kvišku, d a 
nekaj iz tekočine moli. Govori se v tem slučaju, da telo 
na tekočini plava. 

Telesa, ki so specifično ložja od tekočine, 
plavajo na njej. 

Riba plava v vodi, ladija na vodi, — Železni žrebelj se v vod i 
potopi, na živem srebru plava . Zakaj? Moč, s katero tekočine terdn o 
telo navzgor tlačijo, imenuje se njih nosilnost. Ali je nosilnost 

morske vode ali sladke vode večja ? (Spet . težkota morske vode 1 . 026) . 
Ali ima globočina vode kaj vpljiva na njeno nosilnost? Struge za 
vožnjo z ladijami, ki vežejo reke ali morja med seboj, iskopljejo s e 
samo tako globoko, da se ladije tal ne dotikajo . 

Moč, vsled katere se specifično ložja telesa, kvi.š'ku vzdigujejo , 

porabljaje se, da se potopljene predmete na dan spravlja. Ako se s 

pomočjo morskega zvona na potopljeno ladijo dovoljno število dobr o 

** 


30 


zamašenih praznih sodov obesi, vzdignejo ti ladijo na pover šino . Težko 
obložene ladije se pod morsko gladino obdajo s neproduthlá in ne


premočljivo vrečo . Po posebni cevi se s pumpo vanjo zrak goni . 
Zrak se napenja, vzdiguje se kvišku in zabranjuje, da se ladjic n e 
pogreza. Votle čveterovoglate omare na obeh straneh ladije delujejo 
enako. Take omare porabljujejo Holandci, kedar svoje vojne ladije 
Črez peščena kleščeta v Zujderskem jezeru spravljajo . 

Ako se prostornina tela pri isti težkoti poveUa, zmán,Oa se 

njegova specifična težkota . Riba more svoj mehur razširiti in skerčltl 
Nakošen upljiv ima to na prostornino njenega trupla? Razložite mi, 
kako se riba v vodi vzdiguje in potapljuje ? Truplo utopljenca začn e 
na dnu vode gnjiti. Pri gnjijenji se telo napne po nastalih plinih, in 
se vzdigne na poveršji vode, ako ga kakošne korenine ne prideržujejo . 
Plini toda zbeže, prostornina se zmanjša in trup se zopet pogrezne. 

§. 39. Plavanje teles, ki so specifično težj a 
od tekočine . 

Ako košček železa (n . pr. cvek) združimo z zadost o 
velikim kosom plute, tedaj ti zvezani telesi plavate na vodi . 

Plavanje takih j teles, ki so specifičn o 
težja, se lehko naredi, ako se svežejo z ložjimi 
telesi zadostne veličine. 

Ako se telo izvotli, zmanjša se njegova težkota . 

Na ta način postane njegova težkota manjša od težkot e 
enako velike prostornine vode, radi tega plava na vodi. 
Tudi na ta način se torej more učiniti, da specifično 
težja telesa plavajo na vodi . 

Pod. 32 . 

Na ta način je mogoče, da votle krogle iz želez a 
ali medi, steklene cevke in druge reči iz stekla v vod i 
plavajo . 

V stekleni kupici (pod . 32.) napolnjeni z vodo, j e 
votla podoba iz stekla, ki ima navadno podobo maleg a 

hudička. Sredi te figure je zakrivljena cevka z neko votlino. 
Ako se posoda s kavčukom dobro pokrije in terdn o 
zaveže, in ako se na ta pokrov s palcem pritiska, gre 
voda v hudička, ki postane radi tega težeji in se na dn o 

potaplja, Ako se pa palec odzdigne, gre voda vsled zračnega 
tlaka zopet iz njega, hudiček je IoŽji in se kvišk u 
vzdiguje. 

Da se podobica med vzdigovanjem verti, do izvir a 
od iztakanje vode iz zakrivljene cevi. Ta, igrača je znan a 
pod imenom ',Karte sij a ns ki po ta p lj ale e." 

§. 40. O tekočinah v drugih tekočinah . 

Ako vlijemo vodo v vino, ali mleko včaj ali čern o 
kavo, nastane s tem nekaka enakomerna tekočina, v 
kateri je spoznati lastnosti obeh snovi. Take tekočine 
se dajo mešati. Olje in voda, voda in živo srebro se 


31 


pa ne dajo mešati. Vlijmo si v kupico živega srebra, 
vode in olja, tedaj vidimo na dnu živo srebro, nad nji m 
vodo in nad vodo olje . Ako tudi te tekočine dobro stresemo, 
bodo se čez nekaj časa ravno tako razverstile. 
Voda plava na živem srebru, olje na vodi . 

Tekočine, ki se ne dajo mešati, razverst é 
se torej tako, da ložje ležé nad težjimi. 
Ako sta zrak in kaka kapljiva tekočina v eni posodi, postav i 
se zrak najvgje . Na to se opirknaprava v o d n e v 'Igo ali li vela 

Pod. 33. (pod. 33.). To je nekoliko zakrivljena 
steklena cevka a b, 
ki je skoro vsa z barvanim 
alkolom napolnjena. L i v e l 

je za to, da se p1oče vodo ravno 
postavljajo. Ako je 

 1 plo'éa, na katero se livel po 


stavi , vodoravna, potem je točka o najv gje mesto v zakrivljen i 
cevki, in ondi mora biti zračni mehurček, in sicer v enaki dologosti 

na obeh straneh od o . 

§. 41. Terilna telesa v atmosferičnem zraka. 
Tudi v atmosferičnem zraku zgubé telesa nekoliko 
od svoje težkate. Ta zguba je toda dosta manjša od 
zgube v vodi, kajti zrak je specifično dosta loŽje. V navadnem 
življenji se pri vaganji na to zgubo še ne ozira . 

To zgubo si tudi lehko razlagamo kot nekak tlak 
na telesa na vzgor, torej tudi tukaj velja zakon : Vsak o 
telo tlači zrak na vzgor, ta tlak je enak težkat i 
od telesa premaknjenega zraka. 

Ako je pa telo specifično težje od zraka, pade n a 
tla. Ako ima pa enako teŽkoto z zrakom, visi v zraku,
dokler ne postane po kaki spremembi drugačna zračn a 
gostost. Ako je pa specifična tež-kota telesa manjša, neg o 
zračna, vzdiguje se telo tako dolgo, dokler ne pride v 
zrak, ki je njim enake težkote. 

Po primeri s §. 38 bode učencem mogoče to ložje razumeti . 
Da zrak v vseh viinah ni enako gost, to je lehko sprevideti . Vsak a 

zračna plast mora vzderžavati tlak, ki je toliko velik, kolikor tehta 
zračna plast nad njo . Kolikor bližje zemlje je torej plast, tolik o 
več zračnih plasfi je na njej, toliko težji je . Barometer je na verh 
gore veliko nižji, nego ob podnožji. Zakaj? (Merenje visočin z barometrom 
.) 

. 42. Zračni balon. 

Priprava, ki je Iožja od atmosferičnega zraka, vzdiguje 
se v visočino in se imenuje zračni balon ali 


32 

zračna ladija. Iznajdba njegova se pripisuje bratoma 
M o n tg o l f i er, posestnikoma papirne fabrike na južnem 
Francoskem. 

Izdelala sta leta 1783 kroglo iz platna, ki je ob segala 
72.64 km. Spodaj je bila krogla odperta in s slamo 
se je zrak v njej ogreval. Vsled tega se je krogla napela 

Pod. 34 . 

in v zraku do 
1900 m. visoko 
vzdignila. Francoski 
naravoslovec 
Rozier priterdil 
je spodaj 

na balonu čolnič 
za osebe. 15. oktobra 
1783 podal 
seje sam, 21 . novembra 
istega leta 
pa z Marquis 
d' Arlandes v balonu 
na pot po 
zraku, in obe potovanji 
sta srečno 
doveršila. Poznejše 
potovanje n i 
bilo tako srečno, 
kajti zagrinjalo s e 
je vžgalo in Rozier 
je nesrečno-končal 
življenje 
pri tem prederzmem 
podvzetji. 
Profesor Char les 
v Parizu j e 
prišel na to mi


sel da je naredil popolno zaperti balon (pod . 34.) in ga 
napolnil s plinom, ki je specifično lažji od zraka. Najprimernejši 
mu je bil vodenec, ki je 14 krat redkejši 
od zraka in sicer tudi najložji plin. Zagrinjalo balona 
se dela iz tafeta in povleče s kavčukovim lakom, da 

plini skozi luknjice ne predem. Zgoraj ima balon zaklopnico, 
ki se opira po vervi, segajoči do čolnička 
spodaj. 

Potov alci po zraku morejo balon samo v vertikalni 
nameri kermiti ali voditi, t. j. oni morejo samo to učiniti, 


da se balon vzdiguje ali da pada . V ta namen imajo 

pri sebi vreče s peskom. Ako se noče balon več vzdigovati, 
iztresajo pesek iz vreč. S tem postaja balon 
ložji in se zopet vzdiguje . Ako se pa hoče na vzdo l 

spustiti., odprti zaklopnico. S tem zbeži nekoliko plin a 
iz balona, čegar prostornina se na ta način zmanjša in 
balon začne padati . Ako plava balon nad takim krajem , 
kamor je prilično pasti, tedaj se izpušča neprenehoma plin , 
dokler tal ne doseže . 

V zadevi vodoravne nameri balona ravnajo z nji m 
vetrovi poljubno . Kljubu vsem trudom' se še ni doseglo 
balon v vodoravni nameri poljubno vravnovati . 

V novejšem času se na predlog angleškega potovalca 
po zraku. Gr eena (r. ,G-rina) balon napolnjuje 
s svetilnim plinom. Ker je svetilni plin samo za polovico 
ložji od zraka, zato je treba veliko večje balon e 
delati; toda v velikih mestih, kjer svetijo s tem plinom, 
dobiva se lepko po ceni, med tem ko je tvorenje vodenca 
drago in zamudno bilo . 

§. 4 Gibanje in zakon stanovitnosti. 
Mesto, kjer se telo nahaja v prostoru, imenujem o 
njegov kraj . Ako ostane telo nepremično na svojem 
kraju, tedaj pravimo, da je v miru. Ako ga pa kakošna 
moč spravi s tega kraja na drug kraj, imenujemo t o 
sprerainjevanje kraja „gibanje”. 
Nobeno telo se ne more samo začeti gibati, za t o 
je vselej neke pomikovalne moči treba . Ravno tako ne 
more mertvo telo, ako se giba, samo po sebi svoje gibanje 
pospešiti, drugo namer izvoliti ali pa vstaviti se. 
To morejo le zunanji utisi učiniti. Ti utisi, pokaterih se telo v gibanji zaderŽuje, imenujejo se op o vire 
gibanju. Iz tega sklepamo na oni imenitn i 
zakon, po katerem hoče vsako telo v tiste m 
stanju, v katerem je, tudi ostati. Ta zakon, po 
katerem se ravnajo vsa neživa telesa v naravi, je z a k o n 
stanovitnosti. 

Gonilno kolo pri parni marini (§ . 27) . 

Ne mogoče je, da bi se železnični vlak hipoma ustavil (§ . 28 . 
Ako pride čoln do brega in se vstavi, nagnejo se osebe v čolnu naprti 
kajti spodnji del telesa se hipoma vstavi, a zgornji bi se dalj e

(3 

gibal. Kako se giba zgornji del na'ega telesa, kedar se voz vstav i 

in kedar voz začne derdrati? Kedar hočemo s peresa tinto otresti , 
zaženemo pero navzdol, pero vstavimo, tinta pa se otrese, ker seti 

3 


34 


dalje pomika . Kladivo se natakne na deržalo večkrat tako, da s e 
deržalo navzdol skozi luknjo kladiva zažene n. pr. na kakov kamen, 
da se s tem hitro vstavi. 

Kako je to? Ako se hitro bežeči konj jezdičev hipoma vstavi , 
v nevarnosti je jezdec, da ne pade čez konjevo glavo na tla. Zakaj ? 
Da kako visoko reč preskočimo, zaženemo se zato, da nas gibajoč e 
telo pri poskoku podpira. — Ako se pri hitrem bežanji nad kaci m 
predmetom spotaknemo, pademo navadno čez njega . Zakaj? 

§. 44. Enakošno, pospeševano in pojemalno gibanje. 

Gledé hitrosti so pri gibanji trije slučaji 1.nogoe'i : 
I) Hitrost je vedno ista, 2) hitrost je vedno večja in 
3) hitrost je vedno manjša. 

Ako ostane hitrost vedno enaka, imenuje se gibanj e 

enakošn o. 

Zedinili so se v tem, da se pri enak ošnem gibanj u 
hitrost naznanja s številom, ki pove, koliko dolga je pot , 
v eni sekundi storjena. Hitrost zvoka je 340' , to po meni 
: zvok prehodi v eni sekundi 340m . 

Ako preteče lok omotiva, v eni uri 38 Km ., kako velika je sajena 
hitrost? (t. j. koliko je lokomotiva v 1 sekundi pretekla?) 

Mož naredi v eni sekundi 0'85' dolgo pot, koliko časa se potrebuje, 
da en Km. prehodi? 

2) Hitrost gibajočega telesa je vedno večja. V tem 
slučaju je gibanje pospeševano . 

Tako gibanje opazujemo pri padajočih telesih ali pri telesih , 
ki se navzdol po stermini valé. 

3) Hitrost pojema. Tako gibanje se imenuje poj e-

ma ln o, kije tedaj, kedar neka moč telo pomika, a drug a 
pa ga v gibanji zavira . 

Ako se telo kamen kvišku zažene, zavira težnost njegovo gi


banje v navpični nameri. Telo se radi toga vzdigne samo do neke 
visočine, od koder vsled težnosti zopet na zemljo pade . Gibanje 

navzgor je pojemalno, navzdol pa pospeševano . 

Lehko je sprevideti, da se pri pospeševanem ali pojemalnem gibanje 
o hitrosti prav za prav ne more govoriti, ker se tu gibanj e 
vedno spreminja. Tu se more samo prašati, kakano hitrost ima gi


banje v določenem trenutku, in hitrost telesa na koncu določeneg a 
trenutka se imenuje končna hit ro st . 

§. 45. Najvažnejše ovire gibanju . 

Vsako telo more iz prostora, po katerem se giba, 
pregnati zrak, ali pa vodo, ako se v njej pomika . Ker 
sta pa zrak in voda težka, treba je za njuno odstranjenj e 

neke moči, in ta okoliš-čina je ovira gibanju . Ta oporiva 
se imenuje „up or sredstva,” kajti snov (zrak, voda), 
v kateri se telo pomika se nove sredstvo gibanja . 


35 


Ta upor je toliko večji, kolikor večja je gostost sredstva. 
V vodi ima gibanje 770 večji upor nego v zraku, kajti voda je 77 0 
gosteja nego zrak . Od podobe gibajočega telesa je tudi upor zel ó 
odvisen. Okrogla ali prgpičena telesa imajo dosta manjši UDOr nego 
plo§nata . telesa . 

Ladija lehko reže vodo s svojim priostrenim koncem, veliko 
težje je ladijo po strani k bregu približati . Tič raztegne pri letanj i 
svoje telo, da težje zrak reže. Zakaj nagnemo pri močnem vetr u 
glavo naprej ? 

Popolno gladkih plošč ni ; na vsaki plošči so višine 
in globočine, če tudi tako tnale, da še le s povekševalni m 
steklom videti morejo . Ako se torej telo po drugem 
telesu pomika, vrivajo se višine enega telesa v globočin e 
druzega. Ako hoče telo svoje gibanje nadaljevati, mor a 
te višine stlačiti ali odmakniti, ali pa se mora iz teh globočin 
vzdigovati . To pa ovira gibajoče telo, in taka 
ovira se imenuje d e r g n je n. j e ali trénje . 

Da se dergnjenje zmanPa, zgladi se poveršina teles . Tudi se 

rabijo razna mazila, ki peršinijo v globočine teles . Med kovinami s o 
primerna mazila olje, loj in svinska mast (poslednja posebno takrat , 
kedar se vlito železo dergne ob vlito železo) ; med lesovi miljo, loj in 
grafit ; med kamnom in kovino voda. Pri dergnjenji se dela toplota ; 
mazila pa to toploto tudi zmanjšujejo, kar je jako dobro, ker bi nekaterikrat 
prevelika toplota slabe nasledke imela . 

Pri mainah se dergnjenje tudi na ta način zmanjša, da so vjemajoč'i 
deli iz različnih kovin ; kajti izkustvo je učilo, da j e med telesi 
enake snovi večje dergnjenje, nego med telesi različne tvarine . 

Dasiravno je trenje pri mannah precejšnja neprilika, venda r 
je na drugi strani za nas precejšnja korist, Brez trenja ne bi mogli 
ne sedeti, ne stati, ne hoditi. Brez trenja ne bi mogli priterjevati cvekov, 
vijakov i, t, d . Zakaj potresamo po ledu s pes kom ali pepelom ? 

Zakaj razsekamo gladek let? Zakaj je težko na oblubljeno drev o 
plezati? 

§. 46. Nihalo ali kolebalo . 

Ako se priterdi na žico kovinska krogla (pod . 35), 

tako, da se vsa priprava verti okoli točke A, imenujem o 
to pripravo nihalo (pendel). Ako je v miru, stoji žica 
vertikalno, ker hoče kroglica B pasti proti tlam. Ako 
Pod. 35. se pa nihalo iz mirne lege A B v poševno 
lego A .D prenese in tako pusti ,

A 

žene težnost nihalo v prejšnjo lego. 

Tu po zakonu stanovitnosti ne mor e 

ostati v miru, ampak se pomika še na 

nasprotno stran do lege A E. Od tod 

pa se vsled težnosti poverne v lego A B, 

pa vsled stanovitnosti zopet v lego A D 

i. t. d. Nihalo se torej neprenehoma sem 
ter tje giblje. 
3* 


36 


Gibanje od D do B je pospeševano, enako kakor , 
ako se telo po &termini pomika ; od B do E pa je gibanje 
pojemalno, ker pri dviganji navzgor zaderŽuje težnost . 
Od E do B je gibanje zopet pospeševano, a od B do E 
pojemalno i. t. d. V legi A B ima nihalo največjo hit


rost, v legah A D in E je hitrost enako ničevki, i n 
ta gibanja trajajo, dokler se nihalo ne vstavi . 

Gibanje sem ter tje, pri katerem se ista 
gibanjska stanja redoma ponavljajo, zove s e 
v fiziki kolebovalno ali nihalno gibanje . 

Nihalo se torej kolebovalno giblje, ako se iz svoj e 
mirne lege primakne in potem samo sebi prepusti. 
Ako se je nihalo od D do E ali od E do D po


maknilo, potem pravimo, da je kolebovanje dokončalo, t ačas se zove tr a j en j e k ol eb ov an j a. Ako to kolebovanje 
eno sekundo traja, imenuje se nihalo s e k u dno nihalo . 

Ker ima nihalo premagovati zračni upor, ker s e 
dalje tére ob os, okoli katere se verti, zato opisuje vedn o 
manjši in manjši lok, dokler se popolnem ne vstavi. Ven dar 
traja kolebovanje, dokler se giba, vedno enako dolgo. 

Ako daljše in krajše ni 


Pod. 36 . 

halo istočasno zaženemo, tedaj

vidimo, da krajše nihalo v is 


tem časa več kolebovanj stori , 

nego dalj še. Krajša nihala kolebajo 
torej hitreje, daljša po


časneje . 

§. 47. Poraba nihala pri urah. 
Nihalne ure so tako urejene, 
da se ob os enega kolesa, ki 
vsa druga kolesa giblje, priterdi 
vernica ali veriga, ki im a 
na koncu utež. Ako se ta vervica 
ali veriga okoli osi ime


novanega kolesa večkrat ovije , 
začne padajoča utež to kolo 
in vsa druga kolesca v uri verteti. 
Toda utež bi s pospešovano 
hitrostjo padala, ako bi 
ne bilo priprave; po kateri bi 
utež enakomerno padala. 

Za to se rabi namreč ni halo, 
pri katerem traja kole


bovanje vedno enako dolgo . 


37 


Nihalo goni najpervo zakrivljen dvojnoti kavelj 
(pod. 36.), ki se vjema tako z zobmi kolesa, da se pri 
vsakem kolebanji nihala kolo za pol zoba naprej pomakne. 
Ker je kolebanje nihala enakomerno, zato s e 

tudi kolo enakomerno obrača. Kar nihalo hitrosti na 
zračnem upora in pri trenji na osi zgublja to nadomestuje 
tlak uteži navzdol. 

Ako zaostaja nihalna ura, tedaj naj se leča nihala nekoliko 
vije pomakne, v nasprotnem slučaju pa niže. Zakaj? Kakošen upljiv 
ima temperatura na ure? (Razstegovanje in skerčenje nihala . ) 

§. 48. Udar prožnih teles na terilno steno . 

Ako zaženemo elastično telo, n. pr. kroglo iz guniilastike 
proti terilni steni, tedaj se krogla potlači . Toda 

zadobi pa svojo prejšnjo obliko in se 
M odbije od stene . 

Ako je namer udara B A (pod. 37 .) 
proti steni M N navpična, tedaj se tud i 
telo pravokotno odbija. Prehodi pripovratku torej prejŠnjo pot, samo v na s 
protni nameri . 

Pod. 37 . 

Ako se pa telo v poševni namer i 
C A. proti steni požene, tedaj se v poševni 
nameri A .D od stene odbija, in 

N sicer tako da A .D s steno M N ali 

s N M paralelno čerto E F enako velik kot oklepa, kakor 
A C. 

§. 49. Istočasno delajoče sile (moči). 

Ako dve sili na eno telo istočasno delujete; lehko 
je ti sili nadomestiti z eno samo silo, katera enako deluje. 
Taka sila se zave posle dnj i c a (Resultirende) . 

l) Utež 5 kilogr. in utež 3 kilogr . imata enaki vlak ,

kakor utež od 8 kilogr. Ako dve sili v isti nameri. 
delujete, tedaj je poslednjiea enaka svoti 

danih sil. 
V kateri nameri bode poslednjiea delovala ? 

Ako vleče sila s 10 kilogr. v vertikalni namer i 
navzgor in druga sila s 6 kilogr. v isti nameri pa navzdol,
tedaj bi ena sama sila s 4 kilogr. vertikalno navzgor z 
istim vspebom delovala. 

Ako delujete dve sili v nasprotni nameri, tedaj je pos


lednjiea enaka razločku danih sil in deluje v nameri večje sile. 

Deckor Fezika. 

4 


38 

Ako delujete v tem slučaju obe sili z enako močjo 
tedaj se'telo nepremakne kajti nastane ravnotežje . 

Pod. 38. 

3) Brodniki hočejo v čolnu 
z ene strani reke na drugo stran 
dospeti. Sila vode goni čoln od 
A proti B, moč kermanja pa ga 
žene od A proti C, čoln pa do


seže svoj cilj v nameri A D 
(pod. 38.) 

Pod. 39 . Tu oklepati dani sili kot. 

Natančni poskusi učé, da se v 
tem slučaju poslednjica najde, 
ako se od danih sil odreže toliko 

kosov, ki pomerjajo toliko dol


gostnih edink (n. pr. centimetrov), 
kolikor imajo dane sile 
edink (n . pr. kilogramov) ; potem 
se s temi éertami paralelogram narisa. Preka ali 
d ia g o n a l a tega paralelograma je poslednjica. Sestava 
poslednjiee v podobi 39 . je po tem takem Iehko razumeti. 
Sestavljati poslednjico gre samo takrat, ako so dane sile enakobe, 
t. j. ako ste obedve enakomernega, ali enakomerno pospeševanega, 
ali enakomerno pojemovalnega gibanja . Ako dani sili niste 

enakošni, tedaj je gibanje krivočertno . 

§. 50. Središče vsporednih sil . 

Ako so pri danih silah različna prijemališča, ki s o 
pa med seboj v zvezi, tedaj se more poslednjica teh si l 
tudi določiti. 

Poslednjica teh paralelnih sil je svota vseh sil, i n 

prijemališče poslednjiee je središče p 'a r al e l nih sil . 

Vsi deli telesa so težki. Moremo si torej misliti, 
da so v teh delih moči, ki dele v vertikalni nameri proti 
tlam vlekó (pod. 40.) naznanja te sile z malimi pušicami) . 

Pod. 40. Poslednjica SA (pod. 40.) je tako 
velika, kakor težkota telesa, in prije


ališče (središče vsporednih težnostni h 
sil) se nove težišče . 

Pri telesih enake težkote jé lego 

težišča lehko določiti. Težišče ravne 
čerte je v njenem središču, težišče paralelograma 
v središču diagonale. Povejte 
središče : kroga, krogle, cilindra. — 


39 


Tudi zunaj telesa je večkrat težišče, !L pr. pri porstanu, 
pri votli krogli, pri votlem cilindru i. t. d. čerta, 
potegnjena navpično skozi težišče telesa, se imenuje namerna 
čerta težnosti ali direkeijska čerta. 

Pod. 43. 

Pod. 41. 

Pod. 42 . 

Ako je ta čerta potegnjena skozi podporno plošč o 
telesa, ali ako je med podpornimi ploščami potegnjena ,
tedaj telo ne pade. Zakaj telo na desno nagnemo, ak o 
levo nogo vzdignemo. Pri ljudeh in živalih, ki imaj o 
noge dosta narazen razstavljene, je nagibanje telesa sem 
ter- tje prav očividno (zakaj ?) . 

Razlagajte različna stanja človeških teles v podobah 
41., 42. 43. 

§. 51. Mašine ali stroji. 

Ako se ima s silo upor premagati, je le malokdaj

mogoče, da sila neposredno na upor deluje. Duh človeški 
je izmislil priprave, po katerih nam je mogoče,
da sile delujejo tudi na take točke, ki niso v namer i 
teh sil. 

Take priprave se imenujejo m a š i n e ali stroji ,

upor se imenuje breme, in moč, katera ta upor premaga ,
si l a. V naslednjih §§. se bode o najenostavnejših mašinah 
govorilo . 

§. 52. Vód. 

Raven negibčen drog, .ki se dá okrog ne premičnega 
naslona verteti imenuje se v ód. 

4* 


40 


Drog A B (pod . 44) je v točki C podpert, in se 
verti okoli nje ; tu je torej vód A .B C je naslon ali vertišče 
voda, in oba dela A C in B C imenujeta se v 
dovi rameni 

Pod. 44. Ako se v točkah A in B obe


; B site uteži P in Q, hočete vód v 

nasprotnem smislu verteti. P vleče 

A_ C navzdol, torej B C navzgor , 

Q pa hoče rame B C navzdol, to 


rej C A navzgor potegniti . 

Ako je točka C v sredi voda 
F Q A B, imenuje se A B e n a k oramni 
vod pri tem je enakotežje, ako ste uteži Pin Qenako veliki. Ako je vód r a zn o r a m n i (glej pod. 44), 
tedaj mora biti na krajšem rameni B C večja utež Q 
od uteži P, in enakotežje bode le tedaj, ako je P v Q 
tolikokrat obsežena, kolikorkrat je B C v A C . (Ali Q : 
P = A C: B C, t. j. sile so z vódovima ramenoma v nas


protnem razmerji.) 
Ako bi bila AC 30 cm ., B C-, 10 cm. in P=2 clgr. 
tedaj mora Q -z= 6 dgr. imeti, kajti 2 je v 6 tolikokra t 

zaderžano, kolikorkrat 10 v 30 . 

Razume se samo po sebi, da ima ta zakon za vód le tedaj po polno 
veljavo, ako nima težnost upljiva na vód. Pri raznoramnem 
vodu, kakor je v pod . 44. je dalji vod A C težji od krajšega .B C, 
in zato se ponižuje. Ta večja težkota se poravnava, ako se primern a 
utež obesi pri B. Ako se je to zgodilo, se lehko o resničnosti zgorej 
omenjenega zakona s poskusom prepriča . Pri enakoramnem vodu 
se na upljiv težnosti ni treba ozirati, samo da ste rameni tudi enako 
težki, t. j. iz enake tvarine izdelani. 

§. 53. Kramarska vaga . 

Vsako pripravo, s katero določujemo težkoto teles, 
imenujemo vago ali tehtnico. Poglavitni del kramarske 
ali navadne vage j e p r e č k a . To je enakoramni vód, 
pri katerem je pod ali nad vertilno osjo in navpik na d 
prečko jeziček, ki kaže, kedaj j e prečka v vodoravn i 
legi. Ker stoji namreč jeziček vertikalno nad prečko,
zato je pri vodoravni legi prečke jezik vsikdar tudi navpik. 
Priprava, v kateri je os priterjena, imenuje s e 
škarje tehtnice, na teh je mala gumbica, s katero s e 
mora konec jezička pri navpični legi stikati . Prib tehtnicah 
za natačna vaganja se giblje jeziček ob loku, raz deljenem 
v éerte; pri vodoravni legi se stika jeziček s 

sredinjskim delom na loku. Podoba 31. predstavlja tako 


4 


pripravo. Ob konceh prečke so vervice ali verižic e 
skledicami pripete, v te se devajo uteži in telo, katero 
se tehta. 

Od dobre vage se zahteva, da je l) pravična i n 
2) o 13 Čuti j iva . Ako stoji prečka vodoravno pri vsaki 
temperaturi, kadar ste skledici namreč piaz ni ali enako 
obteženi, tedaj rečemo, da je vaga pravična. Občutljiva 
je tista vaga, pri kateri se prečka hitro in dosta nagne, 
ako je le malo razločka v težkoti skledic . 

So tako zelo občutljive vage, da se prečka vzdigne, ako s e 

v eno skledico dene mali zrezek papirja ali mali pesek.Pri taki vagi 

mora biti prečka jako dolga, toda teŽkota njena in skledic jako 
mala. Pri vagah, s katerimi se težke reči vagajo, take natančnosti 
ne more biti, kar pa tudi nič ne kodi . Z občutljivimi vagami bi s e 
tudi pri velikih bremenih le čas tratil, kajti en grah nima pri taki h 
rečeh nobenega pomena že . 

§. 54. Vaga s kombiji. 

Vaga s kambiji ali rimska vaga je raznoramni vod . 
Na krajšem vádu je skledica ali pa kavelj (glej pod . 45), 
na katero se breme obeša. Po daljšem vodu se dá premikati 
kembelj. Najpripravnejše je tako vrediti rimsko 

vago, da stoji prečka brez blaga in brez kambija vo


doravno. 

V tena slučaju je treba pri vaganji število delivni h 

čert, kjer kembelj enakotežje vzderžuje z blagom množiti 
s težkoto kambija . 

Kedar je treba take reči, ki obsegajo velik prostor, na tanko 
zvagati, n. pr. Žimo in dr., takrat se taka vaga s posebnim vspeho m 
vporabljuje. Z vago, katero predstavlja podoba 45 ., morejo se vagati , 

taka telesa, ki so vsaj 10 krat težja od kombija . 


42 
§. 55. Škripec. 


Škripec (Rone) je okrogla plošča ali kotač, ki se 
okoli svoje osi verti. Okolo ima žleb, kamor se verv 
deva. Ako se os škripca ne giblje, imenuje se škripe c 
negibni. Negibni škripec se rabi mnogo pri rnašinah , 
da se silam poljubno namer spreminjati more. Pod. 46. 

Pod. 46 . kaže, kako se more sila, v vodo


pravni nameri delajoča, navzdol ali 
na+zor spremeniti. Ako je P večji 
od Q, tedaj se utež (2 vzdiguje, v 
nasprotnem slučaju pa pada. Ako 
ste sili P in Q enaki, tedaj ostane (2 
v miru. 

Ako se os škripca verti, ime 


nuje se tak kotač gibni škripec . 
Tak škripec se sam ne rabi, ampak 
je vselej v zvezi z negibnim škripcem . 

doba 47. predstavlja zvezo dveh takih škripcev. Verv, 
ki je na kaveljnu A. priterjena, ovita je okoli spod njega 
dela B D gibnega škripca in potem okoli gornjeg a 
dela negibnega škripca. Priprave, v katerih so priterjene 
osi škripcev, zovejo se škarje ; pri gibnem škripcu so 
škarje navzdol, pri negibnem pa navzgor obernjene. 

Pod. 47. Na škarjah gibnega škripca je 

4""'"°""""' ""'2obešeno breme Q na koncu vervi, pri 
negibnem škripcu pa deluje breme P, 
ki vzderžuje breme Q v enakotežji ali 
ga pa vzdiguje. Ako ste vervi paralelni, 
razdeljeno je breme Q na obe 
vervi enakomerno. Na A B delujoči 
vlak bremena je po uporu na kavelj A 
odstranjen, a vlak na P .D vzderžuj e 
v enakotežji utež P. Pri paralelni h 
vervéh je torej sila enaka polovici 
bremena. 

Ako je P večji od polovice Qtedaj P pada. S tem se ra vervica A. B .D P in

s 
škripec . B .D z utežjo Q se vzdigne. Priprava v pod . 47 . 

nam dela torej mogoče, da moremo breme vzdigniti s silo ,
ki je malo večja od polovice bremena. Ako je pri mamŠini sila manjšo od vzdignjenega bremena, govori 
se, da se je sile prihranilo. 


43 


Ali se pri negibnem kripcu tudi sile prihrani? Ako niste vervi 
pri gibnem kripcu paralelni, prihani se manj zile. Ako se hoče o tem 
zakonu s poskusom na tanko prepričati, treba je pri negibnem kripcu 
malo utež obesiti, ki zmanjguje težnost i4kripca B D. Ta utež mora 
imeti pri vsporednih verveh polovico od težkote gibnega kripca, pr i 
neparalelnih pa več. 

Pod. 48 . 

Q 

§. 56. Koloturnik . 

Primerna zveza več negi'bnih in gibni h 
škripcev je koloturnik. V škarjah A (pod. 48.)
so osi treh škripcev različne velikosti. To 
so trije negibni škripci. Druge škarje B, ki 
nosijo breme Q, imajo troje gibnih škripcev 
ki so gledé velikost pervim ravno nasprotno 
razverstene. Verv se okoli posameznih škripcev 
tako ovije, kakor kaže podoba 48. 

Breme Q nosi tu 6 delov vervi, vsak i 
del napenja samo šestina od Q, in zato zadostuje, 
da je sila P samo za šestino tak o 
velika, kakor breme Q, pa že vzdržuje ravno težje. 
Ako je P večji, .pada, in škarje B se 
z bremenom Q vzdigujejo . Koloturnik se 
torej z vspehom porabljuje, da se z mal o 
močj o veliko breme vzdiguje. 

Ali je pri vsakem koloturniku sila za estino manj ga 
od bremena, da se vzderžuje enakotd3je? Tudi tu se 
ora pri poskusu priterditi pri P mala utež, ki vzderuje 
enakotež je s '‘;karjami B in s kirpci, ki so v njih . 

§. 57. Enoramni vód. 

Ako je drog (pod . 49.) v točki C pod-
pert in okoli te gibljiv, imamo enoramni vód ,
ki se od onega v §. 52 opisanega v tem raz ločuje, 
da obe sili na eni strani podporne 
točke delujete. Tak vód je enoramni, nas proti 
dvoramnemu, pri katerem je vertišče 
med prijemališčema obeh sil (pod . 44). 
Da pri enoramnem vódu dve sili delujete v 
nasprotnem smislu, priterdi naj se pri B ute ž 
Q, ki vleče A C navzdol . 

Ako se pri A priterdi vervica, napeljana okoli ne


gibnega škripca, tedaj vleče utež P na koncu te vervic e 
drog A C navzgor . P in Q ste torej sili, kakor ste se 
terjali. Da je tu enakotežje, mora biti P v Q tolikokrat 


44 


Pod. 49. 

bsezeno, kolikorkrat je B Cv 
C (ali Q: P = A C: B C; t. j. 
sili ste v nasprotnem razmerji z 

daljavami njih prijemališč do podporne 
točke). Ako bi bila A C= 
40 cm., B C,-10 cm., tedaj bi P= 
1 dgr. ako je Q = 4 dgr. (Zakaj ?) 

Na kateri način se more pri tem poskusu upljiv težnosti n a 
vód odpraviti ? 

Ali je varovalna zaklopnica pri Papinovem piskru enoramn i 
ali dvoramni v,ód? Kako en vod je vzdigovalni kol, gugalnica, noži z a 
zelje rezati? Škarje so iz dveh vodov? Kako to ? 

§. 58. Kolo na vratilu. 

Z cilindrom ali valarjem je kolo tako zvezano ,
da se vsled vertenja kolesa verti tudi valjar, in naopak. 
Pod . 5o . Ako je okoli valjarja ovita verv, k i 
ima na koncu breme Q, tedaj se z verten jem 
kolesa verv navija ali odvija, in 
breme se vzdiguje ali pa pada . Poraba ko lesa 
na vratilu je tedaj lehko sprevideti . 
Da se izve sila, P, ki vzdiguje 
breme Q, je treba najpervo videti za silo, 
ki breme Q pred padanjem varuje . Po


skus uči, da se to zgodi tedaj, ako je P 
v Q tolikokrat zaderžan, kolikorkrat j e 

B C (polomer valjarja) v A C (polome r 
kolesa) (t. j. P: B C: A C ; t. j. 
sila je z bremenom v istem razmerju 
kakor polomer kolesa s polomerom val


jarja). Ako pa sila P večja, vzdiguje se breme Q. 

Da se breme s kolikor mogoče malo močjo vzdiguje, nared i 
naj se polomer kolesa prav velik, polomer valjarja prav majhen . Celo 
kolo nahajamo pri tej napravi malokdaj, navadno je samo nekaj'pic ali matarog; večkrat pa tudi ena sama špica z roč i.c o ali 
kljuko. 

Pri navadnem kolu na vratna je kolo navpik, ali valjar vodo ravno 
postavljen. Ako je ravno na opak, zove se stroj vitel ali 

vinta, ki se pri stavbah večkrat porabljuje . Razmerje med silo P in 
bremenom Q je isto . 

§. 59. Stermina. 

Vsaka ravan A B, (pod. 51.), ki oklepa z vodoravno 
ravanjo A C kot, zove se stermina . Stermine se porabljujejo, 
da se bremena z manjšo moejo na višj a 


45 


mesta prekladajo, n. pr. naloževanje zabojev, sodov na 
vozove i. t. d. Telesa, katera se na sterinine pokladajo, 

hočejo vsled svoje teikote po stermini zderčati . Treba 

Pod . 51 . je torej najpervo zve deti 
za silo, katero to 

zderčanje bremena p o 
stermini zabranjevati\** more. Ako deluje ta 
ila paralelno s ster


ino A B (pod. M:),

tedaj mora sila v tež 


koti bremena toliko krat 
zaderžana biti, kolikorkrat je B C (visočina stermine) 
v A B (dolgosti sterinine) (ali P: B C: AB . 
sila je v istem razmerji z bremenóm, kakor visoČina stermin e 
z dolgostjo njeno). Ako je sila večja, potem se telo vzdiguje. 

Manj vspešno je, ako sila v drugi nameri deluje . 
Ako bi sila v nameri A. C (podlaga stermini) delovala, pote m 
bi morala sila v bremenu tolikokrat zaderžana biti, kolikor krat 
je B C v A C (ali P: Q B C: A C; sila je v istem 
razmerji z bremenom, kakor visotina s podlago stermine) . 

Stermine se porabljujejo, kedar ladije odjadrajo ali kedar j e 

proti bregu vlačijo. V kateri nameri deluje sila, kedar konji navzgor 
vlečejo ? V kateri nameri deluje sila, kedar se samokolnica navzgor vozi ? 

§. 60. Viják ali šravf. 

Da se pozamezni deli maŠine ali sploh deli kacega 
telesa tako dobro stisnejo, da jih le velika mo t 

more ločiti, v to se rabi vij á k ali šravf. Pri vijaku se 
razločuje matica vijakova in vreteno vijakovo . 

Pod. 52. Pri vretenu vijakovem je čerta vijakova 
vzdignjena na celotnem cilindru . 
Matica vijakova pa nastane, da se v 

votlem valjarju izreže vijakova čerta. 
Porabljujeta se matica in vreteno vijakovo 
skupno in sicer se mora vreten o 
v matici popolno vjemati. Pri vretenih 
vijakovih, ki se vertd v les, s o 
ovoji jako ostri. Taki vreteni si pote m 
sami naredé vijakovo matico . 

Pri malih vijakih se tako verti, da se na vretenčev o 
glavo natakne gonilo, katero se verti v tisti nameri ,
kamor se ima vijak pomikati . Pri velikih vijakih je glava 
prevertana in poseben vádov drog (pod. 52.) vedi vijak. 


46 


Vsi vijaki se ne dajo enako lehko vertéti . Kolikor bližji so 
vijakove Čerte druga pri drugi, toliko loŽje je vijak verteti ; kolikor 
bolj narazen so pa ti ovoji, toliko večje moči je treba za vertenje . 

§. 61. Klin . 

Ako se stermina pod breme vriva, vzdiguje se brem e 
kvišku ; taka stermina se imenuje enostavni klin. 
D v o j n a t i. klin si pa mislimo sestavljen iz dveh enakih 

Pod. 53 stermin, ki se ob podkladnicah stikujet e 
(pod. 51.) . Plošča a b (pod. 53.) se imenuje 
h e r b e t klina,- b c in a c pa strani. Ako 
se s kladivom ali sekiro bije po herbtu klin a 
vriva se klin po straneh v telo, n . pr. v leseno 
klado, in jo na ta način razkolje . 

Kolikor ostrejši je klin, t. j. kolikor 
manjši kot oklepate strani a c in b c, toliko 
manj sile treba, da se klin v telo vriva . 

Udarci, kateri padajo navpik na klin, predstavljajo silo ; breme 
pa je upor delcev telesa pri razkalanji . Klin se tudi večkrat za velik 
tisk porabljuje. Da se na pr. kako telo v luknji dobro priterdi, ubijajo 
se v luknjo priostreni leseni klinci, ki s svojim tlakom telo v 
odpertini priterjujejo. 

§. 62. Zvok . 
Vse, kar slišimo, imenujemo zvok ali glas. Da 

nastane zvok, treba je treh reči: l.) Telo, katero dela 
zvok. 2.) Med tem télesom in našim ušesom mora bit i 
neka snov (sredstvo), po kateri se razširja zvok. 3.) Naš 
sluh mora biti dober. 

Med zvok vzbujajočim telesom in na gim sluhom nahaja se navadno 
zrak, zrak je torej sredstvo zvoka. Iz tega pa ni sklepati, da 

atmosferični zrak najbolje zvok vodi. Poidimo konec dalPega droga 
(iz kovine) na uho, a na drugi konec navadno žepno uro . 

Natanko čutimo, kako ura bije, toda potem ne več, kedar drogodstranimo . Ako nemarno tacega droga pri rokah, postavimo uro na 
tla, kamor v neki daljavi uho nastavimo. Tudi na tleh čutimo v precejrmji 
daljavi pikanje ure. — Ako misli divjak, da ga sovražnik 
preganja, nastavi uho na zemljo, kajti čaje korake v veliki daljavi . 
Priterdi sredi vervice kos kovine, n . pr. Žlico, kle ,';ée, ovij konca okro'g 
palcev ter vtakni ju v uho . Ako zdaj z žlico ob kako terdno telo bije g, 
čuti močan zvok, podoben nekakemu zvonenju . 

Tudi po vodi se zvok razirjuje. Potopljalci so čuli pok pigtole 
e 3•8m pod povernno vode. V velikih ribnikih se kličejo ribe na 
kermenje z zvonom. Po vodi se pa zrak slabe razirjuje nego po zraku. 

§. 63. Kako zvok nastane . 
Ako stresemo na obeh straneh zapeto struno s perstom 
ali z goslinim lokom, nastane zvok, ako se je struna 


47 


dovolj hitro tresla. Ako deržimo list papirja ob robu 
z levo roko in proti njemu z desno bijemo, giba se papir 
proti levi in potem nazaj proti desni. Nastane torej 
nekako tako gibanje, kakor pri nihalu, in tudi tu s e 

pri dosta hitrem gibanji papirja čaje zvok. Pri pokalici 
(§. 14) nastane pok na ta način, da se zrak siloma i z 
pokalice zažene in ob zunanji zrak udari. Iz vseh teh 
prikazni spoznamo, d a z v ok p o tresoče m g i banj i 
telesa nastane. 

Samo en močni udarec, ki malo časa traja,
naredi pok, kakor je to pri pokalici, pri streljanj i 
s pištolami., puškami, kanonami i. t. d. Neredni tresi 
zraka se imenujejo šum, ropot, bobnenje i. t. d. 

Kedar pa telo pravilno vzbuja trese, nastane z a 
naše uho prijeten zvok ali glas . Z ozirom na v iso č i n o 
in nižino se imenuje zvok ton . 

§. 64. Visočina tona. 
Ako struna ni močno napeta, dela pri tresenji nize k 
ton, struna se tako po malem trese, da je to gibanj e 
skorej mogoče videti. Pri jako napeti struni., je pa ton 
višji in gibanja strune nam ni mogoče opazovati. V isočina 
tona je torej odvisna od hitrosti, s katero 
se telo trese, in vse kar spreminja to hitrost, 
ima upljiv tudi na visočino tona. 

Najvažnejše okolWine, od katerih zavisi visočina tona pri 
strunah, so: l.) Manjša ali večja napetost. Pri vbiranji gosel se struna 
napne, ako dá prenizki glas ; odjenja se, ako dá previsoki ton. Isto j e 
pri vbiranji glasovira, kitare i. t. d. 2+) Dolgost strun. Kakor dalja 
nihala počasneje kolebajo od krajih, tako je tudi pri daljših struna h 
tresenje večje nego pri kraj gih. Pri harfi, pri glasovira so strune z a 
visoke tone mnogo kraje od drugih, pri večji dolgosti morale bi s e 
sicer za visoke tone preveč napeti. Pri goslih se s pritiskanjem perstov 
dolgost tresočih delov strun mnogoverstno spreminja, i na t a 
način delajo toni različne visočine . 

Kolikor debele,Ya je struna, toliko nižji ton daja. Opazujte 
delebost strun D, i E na goslih. 4. Speeifična_teikota ali gostost 
strun. Strune iz čev se ovijajo s kovinsko žico, da se njih specifičn a 
težkata poveka (Struna G pri goslih) . 

§. 65. Hitrost zvočnega raz§irjevanja . 
V daljavi od 1020m se streli s kanono . Ko se smod)
Iik zažge, to vidimo v tistem trenutku, ko se vstreli ; to 
pa radi tega, ker je hitrost svetlobe tako velika, da j e 

čas za raširjevanje svetlobe neizmerno majhen . Pok zavujemo 
za tri sekunde pozneje. 


48 


Zvok je torej na poti od 1020 3 sekunde za svoj e 
razširjevanje rabil, v eni sekundi je torej 340' prehodil . 
Po §. 44. l) pa' je ravno hitrost zvoka 340' . 

Visočina tona nima na hitrost zvoka nič vpljiva . Ako bi to 
bilo, potem bi se godba od daleč/ vsa drugačna čuti morala . Vete r 

pa hitrost razširjevanja zvoka jako spreminja. Ako je namér zvoka 

naka z zrakom, tedaj se hitrost pospešuje, v nasprotnem slučaju p a 
zmanjáuje. 

§. 66. Odboj ali refleksija zvoka. 

Kakor se elastično telo, zagnano ob terdno telo ,
odbija, ravno tako se odbija zvok, kedar pride do terdn e 
stene, do skale, zidu i. t. d. To odbijanje se verši p o 
istih zakonih, kakor odbijanje elastičnega telesa ob terdn o 
steno. {§. 48.) 

§. 67. Jeka ali odmev . 

Ako stojimo tako proti odbijajoči steni, da mor e 
odbiti zvok dojti zopet do našega ušesa, tedaj je mogoče,
da ga slišimo . Odbiti zvok, ki se od pervotneg a 
na tanko razločevati more, nove se jeka al i 
odmev. 

Kakor uči skuánja, mora biti odbijajoča stena karih 20 m o d 
nas oddaljena, da se glas odmeva. V tem slučaju. potrebuje pervotni 
zvok 20340 = 1/17 sekunde, da pride do stene in odbiti zvok zopet 
1/17 sekunde, da se poverne k našemu iaesu . Odbiti zvok pride torej2/17 + 1/17 = 2/7, pri priliki 1/9 sekunde pozneje na na'e uho, kakor 
pervotni zvok, zatorej se more razločevati, kajti naše uho more v en i 
sekundi. 9 tonov ali glasov sprejeti . A.ko pa odbijajoča stena ni toliko 
o da]jena, tedaj se odbiti zvok s pervotnim strinja, in poslednji j e 
nekako pokrepčan ali pa nekako podaljš'an, kar se imenuje razleganj e. 

Ako je oddaljenost odbijajoče stene 2 X 20 m , 3 X 20m , 4 X 20m , 
tedaj pride tudi odbiti zvok 1/9 , '19 sekunde pozneje na naše uh o 
od pervotnega zvoka . 

Ivo-, tri- ali četverosložna beseda se torej vsakikrat razločn o 
éuje, ali od celega stavka se eujeta zadnja dva, trije ali Mirje slogi . 
Tudi večkratni odmevi so, zadnji zlog se namreč po večkrat čuje . T o 
so zgodi, ako se zvok večkrat odmeva in so odbijajoče stene v tak o 
vgodni legi, da odbiti zvok naše uho zadene. Večkraten, večslo'en odmev 
je v Adersbaehu na Ceskem . 

§. 68. Piskala ali trobila. 

Pri vseh piskalih (inštrumentih na pihanje) se -to n 
dela s tem, da se s pihanjem zrak v piskalu trese . Pis


kala so j e z i č n e ali ustnične piščalke. Pri jezičnih 
piščalkah je elastična plošča (jezik), ki se začne vsle d 
pihanja z zrakom vred tresti. Ton se torej v teh dela 
s tresenjem jezička in zračne struge v pihalu. 


49 


Take jezi ne piščalke so klarineta, hoboe in fagot. Ton je vsled 
tresenja jezička v teh inštrumentih jako močan. 
Pri ustničnih piščalkah doni samo zrak . Pri pihanj u 
pri c se v spodnjem delu piščalke zrak zgosti, in gre me d 

a a in tako imenovano spodnjo ustnico d v prostor a a 

b d, kjer se začne zrak tresti, da nastane ton. Snov, iz 

Pod. 

54. katere je piščalka, nima, na visočino tona nič 
vpljiva, dolgost piščalke pač. Daljše piščalke dajejo 
nižje tone, krajše pa višje, in sicer je ton 
piščalke, kije dvakrat tako dolga od druge, nižja 
oktava od tona druge piščalke . 
Tudi ni vse eno, ali je piščalka od zgorajodperta ali pokrita. Ton pokrite piščalke je nižj a 
oktava od tona enako dolge odperte piščalke . 

Ustnične pšičalke so žvegla (ali flavta), piščalke pr i 
orgijah . Pri orgijah goni meh zzošeeni zrak v tako zvano veterno 
shrambo, nad katero so piščalke. Spodaj pri c (pod . 54.)
so piščalke zaperte z zaklopnicami, ki so v zvezi s tastam i 
na klavijaturi. Kedar se tasta pritisne, odpre se pri dotični 
piščalki zaklopnica, zrak stopi vanjo in čuie primern i 
glas. Ali so vse piščalke pri orgijah enako dolge? Kater e 
piščalko dajo najnižje, in katere najvišje tone? Zakaj s o 
piščalke za najnižje tone navadno pokrite ? 

Na ton piščalke ima tudi gostost zraka vpljiv, kolikor 
je zrak manj gost, toliko višji je ton . Kako si moremo 
to razlagati, da pri godbi v gorki sobi po daljšem skupne m 
igranji se piščala s inštrumenti s lokom ne vjemajo ? 

§. 69. Svetloba in njeno razžirjanje v ravni čerti . 

Ako hočemo videti telesa okrog nas, morajo biti 
ta razvetljena. To pa, kar dela, da so telesa razsvetljena, 
imenujemo svetlobo. 

V popolno zaperti sobi, v katero ne more svetloba predreti n e 
skozi špranjo v durih in ne skozi špranjo v oknu, ne more se nijedn e 

reči videti. Take reči niso razsvetljene, so torej v temi. 

Ako se nam postavi v ravno čerto, katero si mislimo 
od očesa do svetle točke, kakovo neprozorno telo , 
potem ne vidimo svetle točke. 

Postavimo 3 listke (karte), v sredi prevertane, v nek i 
daljavi drug za drugim, tedaj bode naše oko pred per-
vim listkom predmet za zadnjim listkom le takrat videlo , 

ako so vse tri luknje v ravni čerti . V temno izbo vstopi l 
solčni žarki razsvetlujejo prašek v njej v ravni čerti. Iz 
teh prikazni se sprevidi, da se svetloba v ravni čerti 
razŠirjuje . 


Ta ravna čerta pa se imenuje svetlobni t r a k. 
Svetlo telo je od vseh, strani vidljivo, radi tega se tudi 
svetloba na vse strani razširjuje, ali telo pošilja na vs e 
strani svetlobne trakove. 

Dokaz za razširjanje svetlobe v ravni čerti je tako imenovana 

o ptič n a kamr a . Vsako sobo lehko v to priredimo s tein, da se vs a 
okna z rebračami dobro zapró in samo v eni rebrači se naredi mal a 
luknjica . 
Ako je O (pod. 55.) odpertina v oknu, in ako se 
pred njim nahaja predmet, n. pr. drevo A B, tedaj za denejo 
traki od B belo steno v sobi na nasprotni strani 
okna v b in traki, izhajajoči od A pa v a. Na steni v 
sobi nastane torej od drevesa A. B nasprotna podoba b ,

ki je toliko manjša in toliko razločnejša, kolikor bližj e 
je stena oknu, nasprotno pa toliko večja in toliko manjrazločna, kolikor bolj je stena od okna oddaljena . 

Tako temno kamero si lehko tudi iz terdega pa . 
.. 
pirja naredimo. V cevi .B C (pod. 56.) pomika se druga 
cev A D, ki se pa s pervo popolno vjema. Pri O se 
gleda v cevko A D na koncu je pa s tenkim papir . 

jem prevlečena. 

Pri G se naredi luknjica, skozi katero gredó svetlobni 
traki od svetlega predmeta M N, in mi vidino na 
tenkem papirju naopačno in zmanjšano podobo In n istega 


51 


predmeta, Kar smo navedli o velikosti in razločnosti pri 
prejšnjem poskusu, to velja tudi tu, in o tem se morem o 
prepričati, ako se cev A D pomikaje proti predmetu . 

Nasledek razširjanja svetlobe v ravni čerti je senca , 

t. j. oni temni prostor, ki nastane za, neprozornim tele som, 
ako je samo od ene strani razsvetljeno . 
Dolgost sence je odvisna od nameri, v kateri svetlobni 
trakovi padajo. Zjutraj in zvečer je senca človeška 
Bosta daljša nego o poldne. (Zakaj?) 

§. 70. Odboj svetlobe in ravna zercala. 

Ako pada svetloba na negladko ploščo, razperši s e 
na vse strani. Na gladki plošči se pa pravilno odbija in 
sicer po istih zakonih, ki so pri zvoku. V fiziki se 
imenuje vsaka plošča, ki svetlobo pravilno odbija, 
zercalo. 

M N (pod. 57.) je prerez ravnega zercala, A svetla 

točka, ki pošilja na vse strani trakove na zercalo. Trak 
A B zadene zercalo A N v navpični legi. V nameri 
Pod. 57 . B A se pa ta trak odbija, torej 
se stikata vpadni in odbiti trak . 
Drug trak A C se odbija v nameri 
C D, tretji A E v nameri. 
E F. Ako se ravni čerti C D

N 

in E F dovolj podaljšate, zade


nete se v podaljšani čerti A B, 

namreč v a. Ako je pri D F 
oko, tedaj vidi v a podobo točke A, ker to ponve oko po 
odbitih trakovih C D in E F. Ako se torej hoče pri 
ravnem zercalu dobiti podobo svetle točke, misliti si moramo 
od svitle točke navpičnico na zercalo, podaljšano 
na nasprotno stran zercala. Od tega podaljška se odrež e 
kos B a = B A, torej je a podoba svetle pike A . Ali : 
Pri ravnem zercalu leži podoba tako daleč za zercalo m 
kakor daleč svetli predmet pred zerealom. 

Da se dobro izuri v tem zakonu, risajo naj se pred zercalo m 

različni predmeti v različnih legah, in za vsak slučaj naj se sestavlja 
podoba . Risa naj se tudi ena in ista podoba v nespremenjen i 

legi pri različnih legah zercala . 

Ako se postavi med dve paralelno postavljeni zercali svetel 
predmet, la. pr. sveča, vidi se v obeh zercalih veliko število podo b 
,svečinih, kajti vsaka podoba dela v drugem zercalu zopet podobo. 
Ker se pa svetloba po vsako kratnem odbijanji precej oslabi, postajaj o 
podobe vedno slabe, tako, da od zad popolnem zginejo . 


52 


Ako sta pa zereali proti sebi nagnjeni, tedaj se vidijo podob e 

svetlega predmeta v simetričnem redu. Kolikor manjn kot zercali 
oklepate, toliko večje je tevilo podob. Na ta način je osnovan kalejdoskop 
ali krasnogled . Ta je cev iz debelega papirja, od znotraj j e 
počernjena . Na eni strani cevi je odp,rtina za gledanje ; drugo stran 
zaklepate dvoji stekleni plošči, od katerih je ena temno brlaena . Med 
ti plošči se devajo pobavarne reči, navadno stekleni biseri in kaj tacega . 
V cevi ste še dve nagnjeni. (45°) stekleni plošči, ki delate iz onih 
pisanih reči najlepše simetrične podobe . Kedar se pa cev preoberne, 
spreminja se tudi lega teh telesc in nastane zopet druga simetrična 
slika. 

§. 71. Vbokla zercala . 
Ako je zerealo odrez votle krogle in ako se verš i 
odbijanje na znotranji votli strani, imamo vboklo (konkavno) 
zerealo. 
1 N (pod . .58.) naj bi bil prerez tacega zercala, C 

bi bilo središče krogle, od katere je zercalo en del, in A 
bi bilo sredis'ee zercala. A Cpredstavlja potem os zercala. 

Pod. 58 . Trakovi, ki vodoravno k os i 
vpadajo, stikajo se po odbijanji 

v osi v točki F, ki je v sredi 
med A in C. To velja tudi o 
solnénih trakovih, ako je zercalo 
v taki legi, da trakovi paralel-no 

z osjo vpadajo . Ker pa dajo solncni 
žarki razen svetlobe tudi 

toploto, zato ne nastane v točk i 

F samo velika svetlost, ampak 

tudi taka vročina, da se gorljiv e 
snovi vnamejo . Ta točka F se radi tega go ri al i 
žarišče imenuje. Daljava od zercala do gorišča F A 
se imenuje goriščina daljava, ki je toliko manjša, koliko r 
bolj je zercalo zakrivljeno. 

Ako se pred vboklo zerealo postavi svetel predmet 

tako, da je bliže zercalu, nego središče, tedaj nastan e 
podoba predmeta za zerealom in sicer povekšana. V vseh 
drugih slučajih nastane podoba na isti strani, kjer j e 
predmet, in to naopaena podoba, katere velikost se po 
oddaljenosti predmeta od zercala menjava. Taka podoba 
se imenuje v fiziki zračna podoba; videti se je more v 
temni sobi na beli steni . 

Na vboklo zercalo padajoče solnčne žare moremo si vsporedn emisliti. Po odbitji se združujejo v žarišču . Mislimo si pa tek žarkov 
naopak, namreč tako, da bi bil svetilni predmet v žarešči . Gotovo se 
trakovi tako odbijajo, da so po odbitji paralelni .. To se porabljaje, d a 
se 'ureja močna, daleč vidljiva razsvetljava . 


53 


Luč so postavi namreč v žarišče vboklega zercala. Vsporedno 
odbiti trakovi svetijo močno in daleč . Na svetilnih stolpih, pri svetilnicah 
na vozovih, pri ročnih svetilnicah se taka vbokla zercala mno goterno 
vporabljuj ejo . 

Ako je pa zunanja stran zakrivljene plošče zercalo, 
tedaj imamo napeto ali z bo kl o z er calo (konvekszercalo) 
. 

Pri tem nastane vsikdar za zercalom navpična i n 
manjša podoba svetlega predmeta, in sicer toliko manjša, 
kolikor bolj je svetli predmet od zercala oddaljen . 

V olepevalnih vertih nastavljene barvane krogle so taka napeta 
zercala. 

§. 72. Lom svetlobe ;. 

Ako zadene svetloba poveršino vode, ali steklene 

plošče, odbija se. Toda le en del svetlobe se odbija, 

Pod. 59. drugi delpredre v vodo 

ali stekleno ploščo. Ta 

del pa, ki prestopi v 

novo telo, dobi v tem 

drugo namer, reče se, 

da se svetlobni trak 

1 o m i. O tem lomu 

svetlobnege traka pri 

prehodu iz ene tvarine 

 v drugo nas uči ta le 

 1IW WMIIIIIIMIIIIIIIIWN posku 

s Na dno posode (pod

. 59) postavi se denar, odmakne 
se tako od posode, da njen rob denar zakriva . Vlij vode 
3 posodo, pa bodeš v isti oddaljenosti denar zagledal. 
Svetlobni trak a b se pri prestopu iz zraka v vodo lomi, 
in dobi namer b o. Oko v o vidi torej denar v nameri 

o b, t. j. v c, torej višje, nego je v resnici . 
Ako vtaknemo palico v vodo, vidi se nam prelomljena, kajt i 
onega dela, ki je v vodi, ne vidimo na pravem mestu, ampak nekoliko 
višje, kakor je v resnici . Vsled loma se nam vidijo vse reči na 
dnu morja višje, nego so v istini, zato se nam vse one čiste vode, pri 
katerih do dna videti moremo, manj globoke zdé, kakor so bas. Kdor 
plavati ne zna, naj se o globokosti vode s palico ali s svinčnico prepriča, 
predno se vanjo podá . Da pa skozi steklo v oknih predmet e 

3 pravi podobi vidimo, to ima v tem svoje vzroke, da imajo steklen e 

plošče paralelni plani. Z dvakratnim prelomom svetlobe, namreč iz 
zraka v steklo in iz stekla zopet v zrak, postane izstopil trak vsporede n 
z vstoplim trakom . Toda skozi steklene plošče vidimo vse višje ležati , 
nego navadno. 


54 
§. 73. Leče. 


Lečo se telesa iz prozorne tvarine, navadno iz stekla , 
katera so omejena z dvema zakrivljenima ploskvama ali 
z eno zakrivljeno in eno ravno ploskvo . 

Pod. 60. Pod. 60 . predstavlja različn e 
leče v prerezu. I) Leča zbiral 
k a ali bikonveksa leča a . 
Omejena je z dvema zboklim a 
ploskvama. 2) Plankonveks a 
leča a', obdano z ravno plošč o 
(planum) in zboklo ploščo . 3)
Konkavkonveksa plošča a". 
Meje so ena konkavna (vbokla)
in ena konveksa (zbokla) ploskva. 
4) Vbokla (konkavna) leča 
t) ; obdana od obeh strani z vbok 


lima ploskvama. 5) Plankonkavna leča b' , omejen a 
od ene ravne plošče in od ene konkavne plani . 6) Konvekskonkavna 
plošča b" omejena je od ene konkavne 
in od ene konveksne plošče . 

Perve tri verste leč a, a' a" združujejo vsporedn o 
padajoče trakove po svojem prehodu v eni točki . Imajo 
torej enako vboklim zercalom gorišče, toda s tem raz ločkom, 
da leži gorišče za lečo, med tem ko leži pri 
vboklih zercalih pred zercalom . Tudi tu se imenuje oddaljenost 
od žarišča do leče ž a r i š č e v a oddaljenost . 
Leče a, a', a" imenujejose v navadnem življenji zažigaln a 
stekla. V fiziki se imenujejo leče zbiralke, ker paralelno 
padajoče trakovi v eni točki zbirajo . 

Pri lečah b, b' , b" se paralelno padajoči trakovi p o 
izhodu iz leče razidejo ali divergirajo. Take leče nimaj o 
žarišča, imenujejo se leče razmetalke . 

§. 74. Lega podobo pri lečah zbiralkah in 
pri lečah razmetalkah . 

Ako je svetli predmet od leče zbiralke bolj oddalje n 
nego žarišče, tedaj nastane na nasprotni strani leče 
naopačna podoba tega predmeta, velikost te podobe s e 
po oddaljenosti svetlega predmeta spreminja. 

Derii lečo zbiralko v neki daljavi od okna in postavi na nasprotno 
stran listek belega papirja. Pri gotovi oddaljenosti papirja o d 
leče, vidi se na njem rasločno naopačna in manjša podoba okna . 


 

55

Pod. 61. Kako se velikost podobe spreminja, 

to se vidi, ako se derži leča zbiralka 
pred plamenom sveče . Koliko r 
bolj se z lečo plamenu bližamo -pri 
tem pa mora biti plamen zunajŽarišče:ve oddaljenosti — toliko večj a 
je naopačno podoba, ki postan e 
naposled celo večja od plamena . 

Ako je svetli predme t 
-b c (pod 61) med žariščem 

in leto, tedaj nastane na isti strani leče podoba predme 
b' c' v isti legi povekšana, ki se vidi z očesom, na ha-

Pod. 62 . jajočim se za leto. Te leče 
zbiralke morejo se torej ko t 
povekševalna stekla 
rabiti, da se z njimi prostemu, 
očesu nevidljive reči 
videti morejo . 

Pri lečah razmetalkah 
(pod. 62.) nastane na ist i 
strani, kjer je svetli predmet 
b c zmanjŠena podob a 

b v isti legi, in je bližje leči nego predmet. 

§. 75. Kratkovidnost, daljnovidnost in očala. 

Zdravo ako vidi male reči, n. pr. čerke navadnega 
tiska v oddaljenosti od 21 do 27 cm . Ta oddaljenost s e 
imenuje daljava razločnega videnja ali naravn a 
v i d n a dalj a v a. Oči, katerim se morajo take reči bliže 
dovesti, so kratkovidne, v nasprotnem slučaju daljnovidne. 
Kratkovidni in daljnovidni rabijo očala . 

Daljnogledi razločuje dobro oddaljene predmete s 
prostim očesom, on potrebuje očal samo za bližnje reči . 
Njegova očala so leče zbiralke, po katerih (gl. pod. 61 .) 
se mu Mizo ležeči predmet b c v večji daljavi zdi, t. j. 
v naravno vidno daljavo pomakne. Kratkovidnim služij o 
leče razmetalke, kajti po teh (gl. pod. 62.) se naredi po doba, 
ki je očesu bližje, nego predmet . Kratkovidni vid i 
torej po leči razmetalki predmet v naravni vidni daljavi . 

Kratkovidnost in daljnovidnost ste pa različni, zat o 
se zdaj močnejših, zdaj slabejših očal poslužujemo . Kolikor 
bolj so stekla zakrivljena, toliko močnejša so očal a 
in za toliko večjo kratkovidnost ali pa daljnovidnost primerna. 



56 


Pri izbiranji očal je treba največje previdnosti, praš a 
naj se za svet izkušenega optikarja ali zdravnika za oči . 
Ako si moramo pa že sami očala izbirati, tedaj poskušajmo 
z najslabejšimi in jemljimo vedno močnejša, 
dokler ne zadenemo takih, s katerimi moremo mali tisk v 
naravni daljavi brez truda Čitati . 

Taka očala so navadno najprimernejša. Kratkovidnost 
in daljnovidnost ste malokdaj človeku prirojeni, pr i 
slabih navadah in različnih opravilih se jih človek pri svoji. 
Gleda naj se torej na to, da otroci pri čitanji in 
pisanji preblizu ne gledajo ali da pri slabi razsvetljav i 
dolgo ne Čitajo ; na ta način se dobi kratkovidnost . 

Ljudje, kateri se pečajo z drobnim delom, p . urarji, 
veziteljke in dr ., so navadno kratkovidni. Daljnogledos t 
se pri mladih ljudeh ne nahaja navadno, ampak nastan e 
v poznejših letih, in večkrat pri takih ljudeh, ki s o 
bili v mladosti kratkovidni . 

§. 76. Temna kamera. (Camera obscura.) 

To je omara, od znotraj počernena . Na eni postranski 
steni je premakljiva cev, v kateri je leča zbiralka A. B 
(pod. 63.). Ako bi bila zadnja stena pri .D iz temno brušenega 
stekla, tedaj bi na njej nastala naopačna podoba 
od predmeta, ležečega zunaj žariščeve daljave leče B. 

Pod. 63. 

Da se pa dobi vodoravna podoba, ki se more prerisati, 
postavi se v omaro za 45° nagnjeno zercalo C .D. To od


bija od a in b izvirajoče trakove tako, da se na vodo ravni 
stekleni plošči dobi podoba d b'. Zagrinjalo EF 
brani ptujo svetlobo in s tem postaja podoba razločnejša . 
O porabi temne kamere pri fotografiji se bode pozneje govorilo . 


57 
§. 77. Drobnogled ali mikroskop. 


Da se vidijo prav male reči za katere je naše ok o 
preslabo, rabi se drobnogled . 

Pod. 64. To ste dve leči zbiralki. 
Pred manjšo lečo CD (pod . 64.), 
kije jako zakrivljena, je predmet 
a b, ki se opazuje . Druga 
leča zbiralka A B je dosta 
večja, toda manj zakrivljena . 
Perva leča se imenuje ob j ekt , 
druga okular (od latinsk e 
besede oculus, oko , ki tu opa


z 

uje.) 

Podoba predmeta nastane 

na ta le način. Ako je daljava 
predmeta a b od C D le malo 
večja od Žarišéeve daljave, 
nastane za lečo naopačna i n 
povekšana podoba a b'. Ako 
je okular B tako postavlje n 
da d It nastane sredi žariščeve 
daljave, tedaj nastane od a' b' 
na isti strani leče povekšan a 

podoba a" b" , ki se more z očesom nad A B ležeči m 
videti. 

Obe leči se nahajati v počerneni cevi, pod C D j e 
mala mizica, kamor se reči za opazovanje postavljajo . 
Potrebno razvetljevanje predmetov preskerbuje pod mizico 
ležeče vboklo steklo, ako je predmet prozoren ; ako 
je neprozoren, pa leča zbiralka . 

Pri velikem povekevanji predmetov po mikroskopih ne vidi s e 
celi predmet, ampak le en del . 

§. 78. Daljnogled . 

Z daljnogledom moremo ` prav oddaljene reči raz ločno 
videti. Sestavljen je iz treh zbiralnih leč, iz ob-
j ekta C D, okularja A B in še iz tretje leče E F, me d 
onima dvema . Daljnogled tako deluje : Od jako oddaljenega 
predmeta nastane za objektom C D (pod . 65) . 
naopačna in zmanjšana podoba a b . Ako ta ni v Žariš6evi 
daljavi leče E F, nastane po tej leči naopačna podoba 
a b ki se torej z opazovalnim predmetom gledé leg e 


vjema. Ako je okular A B tako postavljen, da a' b' v 

njegovi žariščevi daljavi leži, tedaj vidi oko za njim povekano 
podobo predmeta a" 11' v pravi legi . 

Pod. 65 . 

Objektiv daljnogleda je prav velik, da more od opazovalneg a 
predmeta dasta svetlobe v instrument stopiti . Drugi leči ste manji, 
in ob robih se z neprozornim telom pokrijete, tako, da ostane sam o 
v sredi mali prozorni del . Vsled tega je podoba razločneja . 

Ta daljnogled se imenuje zemeljni daljnogled, ker se 
rabi za ogledovanje zemeljskih predmetov . Astronomičn i d a l j n ogl 
e d nima srednje leče, zato, da se svetloba pri prehodu skozi dvojn i 
leči ne bi preveč oslabila. Predmet se vidi sicer naopak, kar pa pri 
astronomičnih preiskavah nuna posebnega pomena . 

§. 79. Razdelitev solnene svetlobe v barve, 

Zatemnimo sobo s tem, da zapremo oknice (rebrače) . 
V eni oknici pa naredimo okroglo luknjo a b (pod. 66) 
na nasprotni steni 1G1. N vidimo v nameri solnčnih trako v 

razsvetljeno, okroglo liso a' h '. 
Pod . 66. Pred luknjico v oknic i 
naj se dedi trostranaprizm a 
iz stekla m, in sicer tako „ 
da je njen prerez z verho m 
navzdol obernjen trikot . 
Razsvetljena okrogla lis a 
zgine, na njenem mestu 
zagledamo podolgasto po -
dobo luknjice v r, zgorej 
in spodej okrožena, v naj lepši 
barvani krasoti . Od 
zdolej navzgor vidimo n a 

podobi te le barve : rudečo, pomerančasto, rumeno,
zeleno, svetlo-modro, temno-m:odro, vijoličasto. 
Ako pa podobo obernemo, vidimo podobo nižje pod okrogl o 
liso a b in barve so nasprotno razverstjene . 


59 


Iz tega se razvidi, da solnčna svetloba ni enostavn a 
svetloba, marveč sestavljena iz imenovanih delov, ki s e 
pri prehodu skozi prizmo tako prelomijo in razdelé . Ta 
razdelitev se prikaže tudi, vendar ne tako lepo, ako s e 
solnčni žarki napeljejo na z vodo napoljeno kupico ali 
sklenico, vidi se jo lepo na belem papirju. v neki oddaljenosti 
za kupico . Prizmo za opisano prikazen si lehko 

naredimo iz dveh pravokotnih steklenih ploščic, ki se s 
pečatnim voskom sklejete in ob straneh z malima deščicama 
zamašita, da se more v to trivoglato posodico vod e 
vliti. Ta priprava dobro služi namesto prizme. — Da s e 
iz teh barvastih delov sestavi zopet bela svetloba, nared i 
naj se sledeči poskus. Plošča kroga razdeli naj se v 7 
delov, katerim odgovarjajo sledeči središčini koti : 80°,
40°, 60°, 60°, 48°, 27° in 45°. Enako veliki krožni izseki 
naj se izrežejo iz vijoličastega, temno-modrega, svetlo modrega, 
zeleneg a, rumenega, pomeranéastega in rudečeg a 
papirja, in s temi papirji naj se dotični izseki na krog u 
pokrijejo. Ako se ta krog hitro verti, vidi se nam vs e 
nekako temno-belo. Cisto bele barve ne vidimo radi tega,
ker tu ni počasen prehod iz ene barve v drugo, kako r 
pri solnčnih barvah, in ker je težko dobiti papirja prave 
in čiste barve . 

§. 80. Mavrica . 

Ako vidimo mavrico, tedaj imamo pred seboj oblak, 

iz katerega dež lije, in za seboj sveteče solnce . Potem zagledamo 
na nebesnem obloku v krasnih lokih barve : rudečo, 
pomerančasto, rumeno, zeleno, modro, vijoléasto . 
Najvišje je videti rudeči lok . Velikost mavrice se ravn a 

Pod. 67. po stanji solnea. Pri solnenem 
vzhodu in zahodu, 
ko solnce najnižje stoji , 
je največja, manjša pa, 
kedar solnce višje stoji , 

n. pr. opoldne. Ako je 
deževni oblak majhen, vidimo 
samo nekoliko barvani 
lok, nekako nepo---- 
---------------------polno mavrico. 

Nad eno mavrico prikaže 
se nekaterikrat 'k o 
druga, ki ima pa slabejš e 

viotett 


60 


barve in sicer v nasprotnem redu . Perva se imenuje rad i 

tega glavna m a v r i c a, druga postranska mavrica. 

Mavrica nastane vsled loma svetlobe v deževnih kapljicah . 

O N M (pod. 67.) naj narn predstavlja deževno kapljico, 

S II vpadajoči solnčni trak. Pri svojem vstopu se trak 

prelomi v nameri M N. Pri N se svetloba na O odbija, 

in pri 0 izstopi zopet v zrak, a pri tem se razdeli v bar-

vine dele. Pri pod. 67. pridejo v oko samo zeleni tra


kovi, in to se zgodi pri vseh kapljicah, ki imajo isto lego 

proti solncu. Ker pa vse kapljice te lastnosti v krogu 

ležd, zato vidimo prikazen zelenega loka . Na isti način 

nastanejo vsi drugi barvasti loki. Postranske mavrice 

nastanejo po višje ležečih kapljicah, v katerih se svetlob a

dvakrat lomi in dvakrat odbija. 

Vsled tega svetloba oslabi, in postranske mavrice s o 

dosta nerazločneje od glavnih mavric . 

§. 81. Pogoji razločnega videnja. 

Ako hočemo kakov predmet razločno videti, mor a 
biti zadostno razsvetljen, ne sme biti od oči ne preoddal jen, 
in tudi ne očem preblizo. Nadalje mora vtis na oči 
nekoliko časa trajati . Iz ilinte vstreljene krogle ne morem o 
med ferčanjera videti, ker s tako hitrostjo ferei, da vtis 
na oko premalo časa terpi . 

Svetlobni vtisi, ki se naglo versté, zcM se nam isto 


časni. goreče oglje naglo v krogu vertimo, vidimo 
goreči krog, kajti z naglim vertenjem vidimo oglje na vse h 
točkah kroga nekako istočasno . Ako narisamo na eni 
strani okrogle plošče kajbico, na drugi pa ptiča, in ak o 
ploščo z dvema vervicama nagloma vertirao vidi se nam 
ptič v gajbici, in več podobnega . 

§. 82. Magnet. 

V gorah okrog nekdajnega mesta Magnezije Miz o 

Smirne v Mali Aziji dobivale so se v najstarejših časi h 
železne rude s to lastnostjo, da so železne kose pri vlačile 
in z neko močjo prideržavale. Take železne rude 

se nahajajo tudi v Magnetni gori v Uralu, v: železnih 
rudnikih Norveških, dalje na Harzu, v Rudnih gorah i, dr . 
Toda ker so se v železnih jamah Magnezije na dan 
spravljale, imenovale so se mag n en tni el ez o v ci ali 
tudi prirodni magneti nasproti narejenim magnetom 
kateri se delajo iz jekla. 


61 


Jako čudovite pravljice so bile v prejnjih časih o magnetih raz


irjene. Ena takih pravljic je o ovčarju Magnus-u, ki je pasel svojo 
čedo na gori. Jda, pa se na enkrat vstaviti moral, ker je njegove zŽeleznimi cveki obite čevlje kamenje prideržalo. — Mornarji so pripovedovali 
o magnetni gori na nekem otoku na severju . 

Ta magnetna gora je sam magnetovec in privlači v daljavi o d 
več milj vso železje iz ladij, tako da so ladije in mornarji se vtopili . 
Te pravljice nimajo nobene podlage, kajti magnetovci v velikih grudah 
ne privlačajo železa ; to zmožnost dobé e le potem, kedar se od velikega 
mnokva odtergajo. Tudi zdravilna moč se je v srednjem vek u 
magnetnemu železovcu pripisovala. 

§. 83. Konico ali poli magneta . 

Privezimo na niti košček železa, n, pr. košček železne 
žice. Ta priprava je magnetično nihalo, s kater o 
se more spoznati, ali je kakovo telo magnetično ali ni. 
Ako se z bližanjem telesa nihalu žica privlači in prideržuje, 
tedaj je približujoče telo magnetično; v nasprotnem 
slučaju pa ni nič magnetično, ali pa premalo. 

Vzemimo pa narejen magnet in približujmo ga nihalu, 
tedaj delujeta konca magneta jako na žico . Kolikor

bolj je pa pribli'Žajoča se žica oddaljena od konca magneta, 
toliko manjši vpljiv se kaže in sredina magneta 
nima nič več vpljiva na žico . 

Postavimo isti magnet v železno pilovino, kjer ga 

večkrat zavertimo ; kmalu zapazimo, da največ pilovine 
se nabere ob koncdh 'nagneta ; med tem, ko je proti sredini 
vedno manj pilovine, a čisto na srede nič več. Ta 
poskusa jasno dokazujeta, da magnetična moč ni. povsodi 
enaka. Na obeh konceh, ki se konici ali pola imenu.jota, 
je najmočnejša, a v sredi, v tako imenovani središčini 
če r ti (ekvator) je najslabejša. 

§. 84. Imenovanje magnetovih konic ali polov . 

, Magnetna paličica, kakoršno je v pod. 68. narisana,
in katera se verti okoli vertikalne osi, 'imenuje se igla 
magnetnica. Ako iglo magnetnico na takem kraju postavimo, 
kjer veliko železovine ne vpljiva na njo, tedaj s e 
samo ob sebi tako postavi, da se en konec oberne skor i 
na tanko proti severju, a drugi pa proti jugu . In kolikorkrat 
iglo iz te lege premaknemo, tolikokrat se bode nazaj 
povernila. Zato se imenuje proti severju obernjen i 
konec severna konica, a proti jugu južna konica . 

5 


62 


Vsled te lastnosti se moremo s pomočjo igle magnetnice v zadevi 
strani sveta spoznavati, kar je zlasti za mornarje, poljemerce i n 
rudarje silno važno . V ta namen se igla magnetnica, verteča se okol i 
vertikalne strani, priterdi sredi veternice ; taka naprava ima ime k o m-
pa s (ali boussole). Ako hočemo s pomočjo kompasa djanske stran i 
sveta na tanko določiti, moramo pred vsem vedeti, koliko je stanj e 
igle magnetnice odklonjeno od prave severne ali južne nameri . Ta 

o dk l o n ali oddaljenost (deklinacija) je dvojna, vzhodna ali z ah 
o dna, namreč potem, ali se severna konica proti vzhodu ali zahod u 
odkloni. Velikost odklona je različna, v naših krajih je zdaj zahodn a 
in zna'a 12°. 
Ako se hoYejo strani sveta na tanko določiti, postavi naj s e 
kompas tako, da igla magnetnica s čerto S na veternici kot od 12 ° 
oklepa, in da je severna konica levo od točke S . Tako stanje veternice 
je pravilno . 

§. 85. Zakon o konicah magneta . 

Ako se severna konica magnetne palice n (pod : 68.) 
približa severni konici magnetne igle N, tedaj se ti dv e 
konici odmikujete, ali N 

Pod, 68. 

in n se odbijata. Ako se 
pa n približa konici S, 
tedaj se pa S proti ko nici 
n v precejšnji dal javi 
pomika. Enako pa 
odbeži južna konica igl e 
rnagnitnice od južne konice 
magnetne palice, a 

nasproti se privlačit a 

južna konica palice s se verno 
konico igle. Iz 
tega sledi zakon : Isto imeni 
poli se med sebojno 
odbi'ajo , 
raznoimeni po s e 

pa privlačijo. 

Vsled tega zakona moremo poli na magnetu določevati . Pri


bližajmo pol magneta severnemu polu igle . Ako se privlačita, tedaj j e 

pribliŽevani pol južni pol, v nasprotnem slučaju pa severni pol . 

§. 86. Kako se magneti narejajo . 

Magneti se narejajo iz jekla. Mehko železo za t o 

ni, to postane sicer hitro magnetično, toda zgubi tud i 

hitro svoj magnetizem, da le pride v dotiko s polom ka


cega magneta in dotikanje prejenja . 
O tem se lepko s sledečim prostim poskusom prepričamo. 
Od železne žice naj se odreže več koŠeekov , 


63 


n. pr. po 6 mm. dolgih. Ako se s polom magneta pri bližamo 
takemu železeu, privlači ga magnet in železce postane 
magnet, kLkjti privlači zopet drugi košček, a drug i 
zopet tretji košček i. t. d. Pri močnem magnetu se lehk o 
na ta način mnogo tacih koščekov obesi . Ako pa se pervi 
košček od magneta odterga, razpade vsa veriga, kajt i 
vsi koŠčeki zgubé mahoma svoj magnetizem . 

Jeklo se ne spremeni tako hitro v magnet kako r 
mehko železo, toda jeklo ostane po sprejetem magnetizm u 

vedno magnetično . 

Da jeklena palica magnet postane,

Pod. 69. 

dergne se jo s polom močnega magneta. 
Poleži se jeklo na vodoravno podlogo in n a 
konec jeklene palice postavi se pol magneta. 
Zdaj se po malem nepretergoma vleče z 
magnetom do druzega konca palice. Zdajse v zraku oberne, in se dergne na perv i 
konec. To se kaeih 20 do 50 krat ponovi . 
Enako se dergnejo magneti s podobo podkovi 
(pod. 69.). 

Postavi se jeklo te podobe na vodoravn o 
podlogo, ob konceh se položi kos mehkega 
železa, ki se tako dobro priterdi, da se ne 
more premakniti . Magnet podkovne podobe 
postavi se ob koncu jekla in dergne se ne pretergoma 
do zakrivljenja jekla. A to se 

v isti nameri večkrat ponavlja . Več takih 
magnetov, položenih z enakimi poli drug na 
druzega, imenuje se magnetični magazi n 
ali magnetična batarija (pod. 69.), ki 
ima jako veliko moč. Na pole se položi kos 
mehkega železa (maček, sidro), kamor s e 
obešajo uteži, da se moč magneta poskuša . 

Magnete je treba na suhih krajih shranjevati, da ne rjave . 

Nastavlja naj se na nje vselej maček in obda taka utež, kater o 
more magnet lehko nositi. Tudi. 1ež€ z nastavljenim mačkom se more 
magnet shranjevati . 

Maček naj se pa od magneta nikoli snoma ne odterga, ampak 
vselej po strani po malem odmakne. Zato je treba pri poskuševanji , 
koliko so močni magneti, vselej previdno uteži obdati, da pretežka ute ž 
ne odterga mahoma mačka . 

§. 87 . Električna privlaka . 

že v starem veku je bilo znano, da zadobi jantar,

ako se ga z volno dergne, to lastnost, da privlači in po 


5* 


64 


tem zopet odbija lahka telesca, n. pr. zrezke iz papirja , 
peresca, kroglice iz bezgovega steržena i . t. d. Jantar se 

e v gerškem jeziku imenoval elektron, in privlačnos t

j

njegova elektrika. 
To lastnost, katero ima dergneni jantar, zadobé p o 
dergnenji tudi druga telesa. Kos pečatnega voska postane, 
močno dergnen tudi električen . Se večjo elektriko 
zadobi steklena cev, dolgo dergnena z amalgamom n a 
usnju. (Amalgam je iz cina, kositra in živega srebra . 
Kos usnja so pred malo z mastjo namaže, in potem z 
amalgamom. Najboljši amalgom je Kienmayerjev, ki se 
v lekarni dobiva.) Privlačenje in odbijanje je pri takojstekleni cevi prav živahno, in ako cev naše] roki približamo, 
čutimo nekako serbenje. To izvira od tod, da se 
mali laski na roki privlačijo in odbijajo, torej neprenehom a 
gibajo. 

Ako se steklena cev toplega poletnega dne ali v 

močno zakurjeni peči zadosto čversto dergne, in ako pri bližamo 
cevi člen persta, skoči v perst iskra s posebnim 
praskotom in mi začutimo, kakor bi se bili zbodli. Ta 
iskra se nove električna iskra. 

Električna privlaka se razločuje od magnetične v tem, da s e 
pri pervi privlačana telesca zopet odbijajo, a magnet pa privlečane železne 
delce z neko močjo prideržuje . 

Pod. 70 . 

§. 88. Električno nihalo. 

Na stekleno palico a (pod . 70.), ki 
je vtaknjena v lesenem stojalu, obesi 
se s svilnato nitjo kroglica m iz bezgovega 
stel-Žena ali iz svile . 

Griz To je električno nihalo. Ako temu 
približamo kakovo električno telo, n . pr. 
dergneno stekleno ali smolnato palico ,
privlači ta kroglico in jo po dotikanji zopet 
odbija. Po električnem nihal u 

torej razsojujemo ali je telo električno ali ni. 

§. 89 . Pozitivna in negativna elektrika. 

l . Poskus . Dvoje električnih nihal naj se tako postavi, 
da so si kroglici iz bezgovega steržena prav blizo . 
Ako se obe kroglici dotaknite z dergnjenim steklom ali 
smolo, tedaj se kroglici medsebojno odbijate. 

65 


2. Poskus. Ako se pa kroglici bolj oddaljite, in ako 
se ene dotaknemo s stekleno, druge pa s smolnato palico ,
tedaj se pa privlačite . 

Vsa električna telesa, ki« enako delujejo kakor pri 

drugem poskusa steklena palica, so pozitivno elek


tr i č n a ; vsa druga telesa, ki pa delajo tak učinek kakor 

smolnata palica, so negativno električna. 

Dvoji telesi, ki imate istoimeno elektriko, 
se odbijate, dvoji telesi pa z raznoimeno elek


triko se privlačite . 

Zdaj je lepko razvideti, zakaj se kroglice iz bezgovega ster Žena, 
ali papirni zrezki po dotikanji z dergnjeno stekleno ali smolnat o 
cevjo zopet odbijajo . Po dotikanji dobé tudi kroglice in zrezki enakoim.
eno elektriko, in telesa z enakoimeno elektriko se odbijajo . 

§. 90. Prevodniki elektrike. 

Odmotajmo od zlate ali sreberne vervice ali od po vite 
strune kovinsko nit, na enem koncu te niti postavim o

malo papirnato ploščico, a na drugem koncu jo derŽim o 
v roki. Približajmo papirčku dergnjeno stekleno palico ,
tedaj zapazimo privlačenji, a odbijanja ne, kajti papirčk u 
podeljena elektrika je šla skozi kovinsko cev v našo rok o 
in od tod po drugem telesu v zemljo . Ako pa isti papirček 
obesimo na svilnato nit in isti poskus ponavljamo,
pa zapazimo privlačenje in odbijanje . Svilnata nit ne 
vodi elektrike do roke . 

So torej telesa, ki elektriko dobro vodijo, pa s o 
tudi taka, ki tega ne storé. Perva so do b r i, a drugi 
slabi prevodniki elektrike. 

Dobri prevodniki so : kovine, ogljé, tekočine, razen 
mastnih olj, vlažni zrak, rastlinska telesa, dokler so so &
nata, vlažni papir, zemlja, Živalska telesa i. t. d. Slabi 
prevodniki so : steklo, vse smole, mastna olja, svila, slo nova 
kost, suhi zrak, Žveplo, volna i. dr. Telesa, kater a 
se ne morejo prištevati niti k dobrim, niti k slabim prevodnikom 
elektrike, so srednji prevodniki; n. pr., 
kosti, kreda, vlažni lasje, suh les, suh papir i. dr. 

Dobri prevodniki elektrike oddajajo svojo elektrik o 
hitro drugim telesom, ki jo sprejemajo . Radi tega moramo on a 
telesa, katera naj elektriko dolgo obderŽe, obdajati s slabimi 
prevodniki . Dobre prevodnike obdati s slabimi prevodniki 
se imenuje dobre prevodnike oseb iti ali i s o. 
lir a t i, in za to porabljeni slabi prevodniki so oseb i l a 
ali isolatorji. 


66 


Najnavadnejši isolator je steklo . Ali je kroglica iz bezgovega 
steržena pod. 70, isolirana ? 

§. 91. Elektronos ali elektrofor. 

V kositernati skledici b b (pod. 71.) je smolnata po


gača a a, obstoječa iz šelaka, terpentina in voska . 
Na smolnati pogači je okrogl i 

Pod. 71 . 

pokrovec c c iz lesa, prevleče n 
z dobrim prevodnikom elektrike , 

n. pr. s štanjolom . Pokrovec ima 
stekleni ročaj ali namesto teh svilnate 
vervice, v ta namen, da n e 
prehaja elektrika v roko . Pokrovec 
se odstrani. Pogačica se pa 
I)	 ,	 bije z mačjo ali. lisiujo kožo. Na 
to se pokrovec postavi na njo, dotakne se ga z roko in 

se ga po steklenem ročniku ali svilnatih vervicah vzdigne . 
Ako se pokrovec zdaj perstu približa, skoči vanj iskra. 
Postavljenje in vzdigovanje pokrovcu se lehko večkra t 
ponavlja, a pogačica ne izgubi dosta elektrike . 

Ta aparat se radi tega, da dolgo elektriko prideržuje, 
elektronos ali elektrofor imenujo. 

Da se taka smolnata pogačica naredi, vzame naj se 5 delo v 
šelaka, 1 del beneškega terpentina in 1 del voska. Vse to naj se raz topi 
nad majhnim ognjem, in sicer v posebnem piskru vosek in terpentin, 
potem naj se dodaja vedno mešaje še šelak . V pred razgret o 
kositerno posodico se vliva raztopljena masa ; ako se delajo ob strani 
mehurji, naj se odrežejo z ostrim nožem . 

Okrogle ali kvadratne plošče iz vulkazanovanega gumija (t . j . 
kavčuka (gumeni elastieum), kateremu je nekoliko žveplo dodanega) al i 
iz gute perke (t. j. posušen sok nekega drevesa v Izhodni Indiji) se 
rabijo tudi za elektrofore . Pri okroglih ploščih je premer 20 ali 25 cm. 
dolg, pri kvadratnih je dolgost strani 18 do 24 cm. To ploščo je trebatako biti s kakim volnatim blagom, kakor smolnato pogačico, da po stane 
električna. Pokrovec je enak, kakor pri navadnem elektroforu , 
in ravnanje sploh isto . 

§. 92. Električni kolovrat. 

Da se vzbudi. dosta elektrike, ima se za to sosebno 

pripravo, električni kolovrat (pod. 72.). 

Gladko zbrušena plošča S iz terdega stekla se vert i 

z ročico K okoli vodoravne osi. Os A B in noga A. M 

so iz stekla, druga N pa iz suhega lesa. Na obeh straneh 

plošče S je v pripravi P, postavljeni na stekleni nogi, z 

amalgamom namazano usnje, ob katero so plošča dergne . 


67 


Pri vertenji postaja steklo pozitivno električno, der-
g alo (usnje) pa negativno električno . Negativna elektrika 
prehaja na kovinski valjar O in od tod po kovinski ve-

Pod. 72. 

rigi k v tla. Pozitivna elektrika plošče pa se zbira n a 
konduktorju C, ki je kovinska krogla, nastavljena na stek leni 
nogi, torej isolirana . 

Pri Winter-jevih elektrinčnih kolovratih je postavljen na konduktor 
dobro vodeči leseni obroč R, ki povekšuje učinke kolovrata . --
Pred rabo je treba vslej vse steklene noge in p14čo z gorkim sukno m 
dobro obrisati, da niso vlažne. 

§. 93. Nekateri poskusi z električnim kolovratom. 

Električna toča, električna muha, električno kladivo , 
električno zvonenje — to so igrače, ki se opirajo vse na to , 
da električna telesa nedektrična privlačijo in potem zopet 
odbijajo . 

Ako se postavi oseba na podnožnieo, ki ima stek


lene noge, in ako postavi roko na konduktor električnega 


68 


kolovrata, nabira se v njenem telesu obilo elektrike._ Od 

vseh delov skačejo iskre v perst, ki bi ga druga oseba 

približevala . 

S pomočjo Lejdenske (ali Kleistove) sklenite s e 

lehko še več elektrike nabere, nego na električnem kolo 


vratu. Da se sklenica napolne z elektriko, približa s e 

njena gumba konduktorju, da vanjo iskra odleti. Koli


kor več isker, toliko več elektrike se nabere v skleniti.

Ako se derŽ l

i z eno roko sklenica, in ako se s persto m 
druge roke dotakne gumbe, izprazni se sklenica elektrike 
skozi naše telo in mi začutimo precejšnji udarec . Da več 
oseb ta udarec istočasno občuti, zvežejo naj se, da si 
sežejo v roke. Pervi v versti naj derŽi s prosto roko 
sklenico, a zadrtji naj se s prosto roko dotakne gumbe . 

§. 94. .Huda ura. 

Naravoslovec W al l, ki je leta 1708 z velikim smol


natim valjarjem jako krepke električne iskre vzbujal , 
bil je pervi, ki je električne iskre z bliskom primerjal . 
Wallovo mnenje pa je postalo gotova resnica po Amerikancu 
Franklinu, kateri je dokazal, da jc v zraku 
elektrika, in da so posebno oblaki ob času hude ur e 
polni elektrike . 

Franklin je imel za preiskovanja zmaja (navadno i z 

papirja) (lintverna), ki gaje pred bližajočo se hudo uro v zrak 
spuščal. Izdelal ga je toda iz svilnate robe, kajti papi r 
se je v dežji zmočili in raztergal. Na koncu navpične 
paličice v zmaju priterdil je košček kovine, kot dober 
prevodnik elektrike. Ta špica kovine pa je bila skozi in 
skozi v zvezi z vervico, na kateri se je zmaja spuščalo . 
Dosta časa se je zmaj po zraku dvigal, pa nič se ni elektrike 
opazilo. Po dežji se je pa vervica smočila, postal a 
dober prevodnik elektrike, in na vervici so se vsa vlakna 
vzdigovala in neko posebno šumenje se je čulo . Frankli n 
je na konec vervice približeval člen persta, in v njegov o 
veliko veselje skoči vanj iskrica . Pervi poskus je na redil 
Franklin s svojim sinom junija 1752 . 

Leta 1753 pride de Romas na to misel, da je v vervico 
zmaja vpletel kovinsko žico, in tako naredil iz vervice 
dober prevodnik elektrike. 

Nasproti koncu vervice postavil je kovinski prevodnik, 
ki je bil z zemljo v zvezi. S tem je imel najboljše 

uspehe, ki so mu dokazali, da je huda ura električne 
narave . 


69 


Blisk je torej močna električna iskra, ki 
skoči iz oblaka v oblak ali pa v zemljo. V poslednje m 

slučaju se reče, da trešči. 

Pod. 73. 

Pod. 73. namkaže, kako blisk švigaje sem ter tje 
udari v drevo. Vsikdar ne šviga blisk sem ter tje, ampak 
razsvetli nekako oblak, da je en trenutek viden . Bliski,
ki v svitlih kriŽempotih po zraku švigajo, so nekaterikrat 

veliko kilometrov dolgi, kakor poročajo ljudjd, ki so bil i 
med hudo uro na gorah, od koder so opazovali pod sebo jplavajoče oblake. 

Če strela udari, ima to večkrat strašne nasledke. 
Lesovje razkolje in razdrobi, in ake je suho, osmodi i n 
zažge. Drobne kovinske kose razstopi, in ako gre v 
zemljo, pozna se pot, koder je šel blisk, kajti pesek j e 
nekako raztopljen ter radi tega černikaste ali sive barve .
Žive stvari blisk hipoma ukonča brez znatnih ran . Smert 
nastane skoro gotovo vsled naglega uničenja živcev .

Da se blisk v kriŽempotih čertah po zraku premika 
to izhaja od tod, da blisk zgostuje zračne plasti . Temu s e 
pa hoče umakniti, da se oberne proti novi ;nameri, a naleti 
z nova na gostejšo plast i. t. d. S tem se zrak pretresa, 
nastane ropot, ki ga grom zovemo. ;Kolikorkrat 
blisk novo pot ukrene, tolikokrat grom zabobni, in kerse to na različnih krajih, neenako oddaljenih, zgodi ; ne 

6 


70 


čujemo:vsak ropot istočasno, ampak dolgo b o b :n'ej e . 
V goratih krajih je to bobnenje posebno dolgo trajajoče,
ker se grom večkrat odbija . Po času, ki minermed bliskomin 
gromom, more se oddaljenost hude ure preračuniti. 
Na eno sekundo se računi 340 m., pri prilik i 
'/4 kilom. (Zakaj?) 

Ako se vidi le blisk in se ne cilje grom,', ,imenuje 
seta prikazen bliskotanj e . To izhaja od jako oddaljene 
hude ure, ali pa je v oblakih malo elektrike, torej

počasno izpraznovanje . 

§ . 95. Strelovod . 

Isti Franklin, o katerem smo ravnokar govorili, iznajdel 
je tudi strelovod, ki zabranjuje, da strela' v poslopja 
ne udari. Strelovod je iz železnega droga, v katerega 

preskoči električna iskra iz oblaka, in po; katerem teče 
električni tok v zemljo . 

Strelovod, ki moli nad streho 

Pod. 74. 

na poslopju, je na koncu pre


vlečen z zlatom ali platino, da 

ne rjavi. 

Strelovod, ki je od streh e 

po vsem poslopji, in potem v 

zemljo napeljan, je z barvo 

prevlečen, da železa ne rjavi. 
Strelovodi so velike važnost i 
za stolpe s smodnikom in z a 

~~~` taka poslopja, v katerih so velike 
zaloge gorljivih tvarin . 
Za jako razširjeno poslopje ne zadostuje en sam strelo 


vod, ker en sam varuje le okrožje, Čegar polomer je dva krat 
tako velik, kakor je drog visok. 

§. 96. Na kaj je paziti mod hudo ume 

Med',hudo uro naj se ne bo na visokem kraju i n 
ne blizo dobrih prevodnikov toplote. Stolpi in dimniki s o 
bliskom najbolj razpostavljeni , ker molé nad vse ,druge 
dele poslopja. V zvonikih se nahajajozvoni, v dimnikih 
so saje, ki elektriko dobro vodijo. 

Tudiv bližini visokih dreves je nevarno, in sicer 
radi njih visokosti, in tudi radi tega, ker je njih sok dober 


71 


prevodnik elektrike . Tudi na popolno prostih, golih plan


javah ni primeren kraj ob hudih urah, ker je takrat človek 
oblakom najbližji od vseh drugi reči. 

Dim in sopar so dobri prevodniki toplote, torej s e 

je takih krajev ogibati, v katerih so te reči . Pod milim 
nebom naj se ob hudi uri ne beži, da se s tem naše telo 
ne razgreje, Zapiranje oken ni potrebno, toda istočasn o 
okna in duri odpirati, pa ni dobro, ker je prevelik prepih. 
Odpirati pa eno ali vec oken je dobro, vsaj neka


teri to nasvetujejo, da se iz sob odpravijo soparji, in da 

strela, ako bi udarila v sobo, more iz okna na prosto. 

Tudi niso osebe pri odpertih oknih v taki nevar


rosti, da bi se zadušile, ako strela udari v sobo in ji h 

ne zadene . Na vsak način je pa dobro, da se pri bližnj i 

hudi uri ogenj na ognjišči ugasne, da dim ne privlači 

strele . 

§. 97. Elektrika, vzbujena z dotikanjem . 

Elektrika, katero smo opazovali na pečatni palici, 
na stekleni cevki, na elektroforu ali na električnem kolovratu, 
je bila vzbujena z d e rg n e nj e m. Pa tudi z d o-
t ik a nj e m dveh neenakih tvarin se vzbuja elektrika, n . pr . 
z dotikanjem cinka in bakra, ali cinka in oglja . Taka 
elektrika se nove tudi g a 1 v a niz e m. To ime izvira od 
profesorja Galvanija v Bologni, ki je s svojimi preis


kavanji pervi na to elektriko spomnil . 

Pervi pa, ki je dokazal, da se vzbuja elektrika z dotikanjem 

dvojih neenakih kovin, namreč cinka in bakra, bil je V o l t a . Radi 
tega se ta elektrika tudi Voltajska elektrika, imenuje . 

Pod. 75. 

Ako se dotikate plošča 
iz cinka in plošča iz bakra,
pastanete električni, toda ta 
elektrika je tako slaba, da se 
z najobčutljivejšimi preiskavami 
komaj dokaže. 

Ako so pa terdna telesa v 

dotiki s tekočinami, tedaj s o 
oni konci teh teles, k i 
o zunaj tekočin, negaivno 
električni, a teko' 
e ne imajo pozitivno elekt 
r i k o. Udje te verste: »cink,
kositer, svinec, Železo, baker , 

rebro, platin in oglje" so tako 

6* 


72 


razversteni, da toliko krepkejšo elektriko vzbujajo, koli 


kor, prej so v versti, ako so v zvezi s stanjšano žvepleno 

kislino ali.' salitrovo kislino . Ako pomaknemo dvoji plošči

iz tvarin te-le verste v Žvepleno kislino, tedaj je krep


kejši vzbudite lj elektrike na koncu zunaj tekočine 

negativno, drugi pozitivno električen. Ako je v po


sodi (pod. 76) f stanjšana žveplena kislina, Z plošča iz 

cinka, K plošča iz bakra, in ako ste plošči zvezani s kovinsko 

žico, tedaj prehaja pozitivna elektrika iz bakra skozi žic a 

v cink in iz tega skozi tekočino f v baker nazaj. Ta 

priprava se imenuje Galvanijev element ; ako ste 

plošči v zvezi, reče se,lanec (verigg a) je s kl ena ena,

sicer pa odperta, ker potem elektrika ne prehaja iz en e 

plošče v drugo . 

Ako se več ravno opi-

Pod. 76. sanih elementov zveže, do


bimo g al v a ni j s k o (vol


tajsko) baterijo. Pod. 76. 

kaže baterijo iz cinka in 

bakra s 4 elementi. 

Zveza je tako sestavljena,

da je bakrena plošča vsakega 
elementa v zvezi s cinkovo ploščo bližnjega elementa. 
Ako je žica zadnje bakrene plošče (pozitivni pol)
blizo žice perve cinkove plošče (negativni pol), tedaj

preskoči mala iskra iz ene žice v drugo, kar dokazuje ,
da je elektrika nastala. 

Jako pripravna za rabo je S m e e -jeva baterija . Vodeča teko čina 
je tu stanj'6'ana žveplena kislina ; vsak element ima dve cinkovi 
plošči, med katerimi je sreberna plú'ča prevlečena s platino . Posamezni 
elementi so tako v zvezi kakor pri c,inko-bakrenovi bateriji, plošče so 
priterjene na neko desko, ki se more vzdigovati in potapljati . Pred 
rabo se napolnijo posode s stanjšano žvepleno kislino in plošče s e 
spuste vanjo. Po rabi so zopet vzdignejo plo'á'če, in odpravi se Žveplena 
kislina, da žveplene pare cink preveč ne objedajo . 

§. 98. Elektromagnet. 

Ako se električni tok vodi blizo paličice iz mehkegaželeza, postane poslednja magnetična. Magnet pa, ki dobi 
svoj magnetizem po električnem toku, zone se elektromagnet. 
Elektromagneti so najmočnejši magneti, njih magnetizem 
pa ni stalen ; on izgine, kakor hitro je veriga 
pretergana. 

Da se dobi krepak elektromagnet, dá se mehkem u 
Železu podoba podkovi (pod. 77.), in se ovije z bakreno 


73 


.

Pod. 77 

žico. Bakrena žica je ovita s svilo, da 
elektrika z enega ovoja na druzega ne 

prehaja, ampak vse ovoje preteče in tako 
železo dobro magnetizira . Konca tega 
dratu sta v zvezi s koncema dratov galvaniéne 
baterije. Ako se temu magnetu 
približa maček (sidro), privlači ga, in z 
obešenimi uteži se more o moči elektromagneta 
prepričati. Ta moč je odvisna 
od moči galvanične baterije, od števil a 

ovojev bakrene žice in od debelosti železnega jedra. 

§. 99. Telegraf ali '.berzojav. 

Telegraf, katerega bodemo tu opisovali , je iznašel 
Amerikanee Morse . 

Pod . 78. 

II IiI[1 1111111111111111111111 111111111111111 111111111111 il l 11111111111111 111111111111111E1111111 

11111111111 l l l 111111111111111111111 

S trebra m in m' (pod. 78.) sta železni jedri elektromagneta 
. Dvoramni vCd verteč se okoli točke c, im a 
na enem ramenu mehko železo e, na drugern pa klinee i . 
Neko kolesje, podobno uri, goni valjarja h l in med tema 
se papir o p enako merno pomika. Ako se vodi električni 
tok skozi dratne ovoje elektromagneta, privlačita konic i 
njegovi mehko železo e. Konec d' pomika se navzdo l 
pa v Dadaljnem gibanji navzdol je na poti g lavica k, 
tako, da se mehko železo e s konicama elektromagneta 
ne dotikuje. Pri pomikanji d' navzdol, giba se konec d 
nasprotno in klinec i pritiska na papir o p. 

Deeker Fezika . 

7 


74 


Ako se veriga preterga, zgubita m in m' svoj mag


netizem, železo e se več ne privlači in elastično pero pr if, ki se hoče v prejšnjo lego poverniti, dovodi tudi d d' 

v prejšnjo lego. 

Lehko je razvide da klinec i naredi v papir o p 

piko ali čerto, namreč po tem, ali je veriga za en trenutek 

ali dalje časa sklenjena . Iz različne sestave pik in čer t 
pa je ravno narejen telegrafiéni alfabet. 

a.— h ... . 
. k — . 
d . 
e . 
n 

Med posameznimi eerkami se pušča prostor v dolgosti 
ene čerte. Beseda r,Maribortt na priliko se more 
tako sestaviti . 

. .. 
a bo 

Izurjeni telegrafist more v eni minuti 100 čerk iz 


raziti, in njemu ni treba na papir gledati, da izve zaderŽaj 
telegrama ampak njemu ropotanje vóda d d' a 
glavicó k že za-
Pod. 79. dostuje, da ve po men 
telegrafova


nih reči. V pod. 

78. narisani del 
elegrafa nove se 
pisalni aparat. 
111111111111 1 Da se pa more veriga 
hitro in pripravno 
skleniti ali odpreti, zato je posebna priprava , 
klj u č imenovana (pod. 79.). Vód G H se verti okoli os i 
c, ki je nastavljena v dobrem prevodniku elektrike. 
V miru je H G po elastičnem peresu f v taki legi, d a 
stoji konec vijáka s na kovinski glavici o, ki je v zvezi z 
vijakom a. V tem slučaju je veriga odperta ali pretergana. 
Ako se pa G pritisne, da se dotikate — kovinsk i 
glavici i in e — e je zvezi z vijakom b -- , tedaj je veriga 
skleujena. 


75 


To se razvidi razločno iz podobe 80 ., ki kaže zvez o 
dveh postaj. Pri levi štaciji je ključ navzdol pritisnjen. 

Tok gre skozi L v glavno vodstvo, skozi L' v klju č 
druge štacije, od a' v pisalni aparat M' in od tega v 
bakreno ploščo P, ki je v zemlji pogreznjena. Mokra 
ali vlažna zemlja je dober prevodnik elektrike, vodi to rej 
tok v ploščo P, od koder gre v pisalni aparat M, v 
baterijo B in od tod v b nazaj . Vod toka je torej aL 

L' a' PPMB 

Pod. 80 . 

Da se zemlja za vodenje električnega toka namesto 
druzega dratu porabljuje, to je bilo iznajdba S tein heil- a , 
ki se je za telegrafijo veliko zaslug pridobil. — Naprava 
Morse-jevega telegrafa se pa na to opira, da električni 
tok Železo magnetizira, in da se galvanični tok napeljuj e 
daleč po dratu, ki je obdan s slabimi prevodniki elektrike . 
(Stekleni zvončki na lesenih drogih.) 

§. 100. 

Telesa se morejo z rezanjem, sekanjem, ribanjem, 
tergaujem i. t. d. v manjše dele razdeliti . Zato se reče,
da so telesa d e lj i v a. Deljivost, katero smo ravno omenjali, 
je mehanična deljivost. Po tej dobimo take 
delce, ki so gledé materij elnih lastnosti prejšnji celot i 
enaki. Ako razdrobimo prav dobro kredo, ima vsak prašček 
krede iste lastnosti, kakor cela skala krede . 

Razločujemo pa še drugo deljitev, pri kateri se dob é 
taki delci, ki so popolnem različni od deljenega telesa . 
Rudeca barva cinober more se s pripravnimi sredstvi 

7* 


76 


razdeliti v žveplo in Živo srebro, to ste snovi, od cinobr a 

popolnem različni. 

Solitarna kislina se dá lepo razdeliti, ako se nekoliko 
te kisline vlije v stekleno posodo, v kateri so bakrene 
treske. Delajo se rudečkastorjave pare z zadušljivim 
smradom, ki se le počasi vzdigujejo, kajti _so težje 
od zraka. Ako se pa bakrene treske preiskuje, vidi se , 
da so zeleno barvane . Očitno je, da se je tu solitarn a 
kislina razdelila, en del so bile rudeéorjave pare, drugi 
del se je pa združil z bakrom v bakrov okis. Vso prikazen 
spremlja razvijanje precejšnje toplote. 

Delitev, pri kateri se dobil od celote materijelno raz 


lični delci, imenuje se kemična (ločbena) delitev ,

in telesa, iz katerih se taki delci dobé, so kemičn e 

spojine ali sestavljena telesa. 

Snovi pa, katerih dosedaj ni bilo mogoče razdeliti ,

zovejo se enojne snovi, pervine ali elementi. 

Kemično spojino je razločevati od pomesi in raztopljive ; v kemični 
spojini ni mogoče razločevati posameznih del ov (cinober) ; v zmés i 
in raztopljini, pa obderM posamezni deli svoje lastnosti . 

§. 101. Pervine. 

Pervine, katerih zdaj nad 60 poznamo, razpadaj o 
na dve poglavitni versti : so kovine in nekovine. Ko


vine imajo poseben blišč (tako imenovani kovinski lesk) , 
so neprozorné in najboljši prevodniki toplote in elektrike . 
Pervine, katere teh lastnosti nimajo, spadajo v verst o 
nekovin . 

Posebne važnosti so kovine : platina, zlato, srebro , 
živo srebro, baker, cink, kositar, svinec, železo, kalijum , 
kalcijum, magnezij um ; in nekovine : kislec, vodenec , 
ogljenec, dušec, žveplo, fosfor, klor (solec), jod. 

§. 102. Atmosferlčni zrak . 

Atmosferiéni zrak je zmes dvojih plinov, v kateri h 

je različna množina vodenih sopuhov. Njena poglavitna 
dela sta k i s l e c in du š e c, in sicer soderžuje blizupetino kislem in 4 petine dušca. 

Kislec je za življenje ljudi in živali neobhodno po


treben, brez njega je gorenje nemogoče ; kajti "gorenj e 
je spojevanje goriva s kisleceru, pri kateri prikazni s e 
razvija svetloba in gorkota . 


77 


Pomaknimo vpognjen drat (pod . 81.) tako pod vodo , 
da moli na enem koncu iz vode. Na tem koncu ISriter


dimo nekoliko pavole, pomočene prej v vinski cvet, i n 
zažgimo jo. Na to gorečo 

Pod. 81. 

pavolo povezimo zdaj večj o 
kupico tako globoko, da s o 
robovi pod vodo, da torej 
zrak ne more vanjo doha '
áti. Kmalu plamen vgasne, 
a voda se je v kupici tako 
vzdignila, da je eno petino 
kupice napolnila. Petino 
zraka je torej gorenje pat-
vole porabilo, to je bil ravno 
za gorenje potrebni kislec ; 

4 petine zraka pa je ostalo . Te 4 petine so prozorni plin 
brez duha in okusa, ki ni za gorenje ; ta plin je d .uA ee . 

Ako bi se pri nepremenjenem stanji kupice drat iz vode potegnil, 
a kupica s kako plačo previdno zatvorila, iz vode vzdignil a 
in obernila, ne bi zrak vanjo pripel. V njej bi bilo na dnu tnalo vode , 
a nad vodo dušec. V tem plinu bi zdaj luč hitro vgasnila. Živali vnjem tudi ne morejo živeti . 

Mislec se more dobiti iz rudeéega okisa živega srebra, 

to je namreč spojina iz živega srebra in kisleca, katero 
je treba močno razgreti. Lažje in v večji množini se dobi 
kislec, da se razgreje klorokisli kalij . 

Klorokisli kalij 
je 

Klorova kislin a kalij

in 
je je 


klor in kis ee kalijum in kisle e 


Z razgretjem se loči kislec iz klorove kisline in iz 
kalija, in spojina kl o rk alij, ki pri tem nastane ostane 
v retorti . 

Pod. 82. predstavlja priprava, ki se rabi pri razvijanji 
kisleca, a je retorta, v kateri je klorokisli kalij , 
c deržaj,, da derži retorto v pravi daljavi od plamen a 
vinskega cveta. Cevka b je z vratom retorte neproduš'no 
zvezana, njen vpognjen konec sega pod odpertino mo


stiča v pnevmatični neški (posodici). Na mostiču je z vodo 
napolnjena naopak obernjena kupica . Kedar razgrevamo 


78 


retorto, začnejo se v kupici vzdigovati najpervo zračn i 
mehurčki, a za njim se napolnuje kozarec s kislecem . 

Pod. 82 . 

Neproduána zveza dveh steklenih cevk se naredi najložje s cev


kami iz gute-perke. Od daljše take cevi se odrežejo koščeki od 10—1 2 

cm. dolgosti. — Kozarec se na mostič tako postavi , da se napolni z 

vodo, nanj postavi plačo, ki se je dobro derži, postavi v vodo in po


tem v vodi skerbno oberne in ves čas pod vodo derii, med tem nam 


reč, ko se na mostič postavlja, in ko se plošča odmikaje . S kisleee m 

napolnjena kupica se na isti način odjemlje z mostiča in e pod vod o 

se plošča nanj postavi. Zdaj se 6''e le vzdigne iz vode in oberne. Na 

isti način se postavi na mostič druga kupica, ako se plin še razvija . — 

Ako se hoče razvijanje pretergati, naj se vezilna cev pre d 
vode potegne, predno se lampiea odmakne . V nasprotrem slučaj u 
utegnila bi merzla voda v razgreto retorto stopiti, kar bi utegnilo na praviti 
nevarno eksplozijo . Dobro je, da se klorokislemu kaliju primeša 
nekoliko rjavega manganovea. 

Tleča terska ali goba, tleče oglje zgori v čistem 
zraku z jasno-svetečim plamenom . Tenka in zvita železna 
žica, na koncu poprej razbeljena, zgori v kislec upopolnoma in siplje krasne iskre okoli sebe . Kislec pospešuje 
vsako gorenje tako zeló, da bi iz vsakega ognja 
postal neugasljivi požar, ako bi bil zrak sam kislec . 

Tudi življenje bi se v Sistem kislecu veliko hitrej e 
veršilo, kajti male živali se v kislecu nekako prav dobro 

povutijo, toda njih životna moč,' hitro pojema . 

Pri poskusu z zavitim dratom je dobro, da kozarec ni po polno 
s kisleeem napolnjen, ampak da se na dnu nekoliko vode pusti , 

in to zato, da se goreče iskre v veliki vročini ne vtope v steklo, 

§. 103. Okisi . 

Spojiná trakove pervine s kislecem, imenujemo oki s 
(oxid), n. pr. živo srebreni okis, železni okis, kalijumov 


79 


okis (kalij), natrijumov okis (natron), kaleiju.mov oki s 
(apno) i. t. d. 
Troji okisi so : 

l . Kisline. Te so kislega okusa, ako so v vodi 
raztopljive, in barvajo modre rastlinske tvarine, n. pr. 
lakmovo tinkturo rodeče . 

2. Osnove (baze). Te so lugastega okusa, ako s o 
v vodi raztopljive. Osnove zopet popravijo po kislinah 
spremenjeno barvo modrih rastlinskih sokov . Rumeno 
kurkum-tinkturo (izdelana iz korenine kurkum, v Izhodn i 
Indiji rastoči) barvajo osnove rudeče-rjavo . 

Z lakmovo tinkturo barvani papir postane v žvepleni kislini ru


deč, a zadobi svojo prejšnjo barvo, ako se ga v amonijak pomoči. 

3. Indiferenti (nerazločni) okisi. To so taki 
okisi, ki ne delujejo niti tako kakor kisline, niti tako kakor 
osnove. Tak okis je voda ki je sestavljena iz kisleca 
in vodenca. 
§. 104. Žveplena kislina (Hydrosulfat) . 

Žveplena kislina je prav krepka kislina, obstoječa 
iz žvepla in kislega in vode. 

Izdeluje se v fabrikah v velikem s tem, da se žvepl o 

in solitar na ognjišču sežiga in da se nastale pare po 
primernem čistenji vodi v ohlajene prostore, kamor s e 
napeljujejo tudi vodeni soparji. Tu se pare zgosté in po stanejo 
tekočina, t . j. Žveplena kislina, ki se v kupčiji dobiva . 

Dve versti žveplenih kislin ste : angleška ž v e p


lena kislina in kadeča (ali nordhauserska) žveplen a 
kis lina, katera poslednja je rjava tekočina in se iz železnega 
vitrijola izdeluje. Ti žvepleni kislini se le v tem 
razločujete, da ima kadeča manj vode nego angleška 
žveplena kislina. 

Nordhauserska kislina vleče na-se poželjivo vodeni puh iz zrak a 
in ga zgostuje . Zato se dela nekak dim, kedar se sklenita s tako tekočino 
odpre. — Organigke stvari razdere žveplena kislina; vtakni leseno 
trsko vanjo. — Lveplena kislina vleče rane skupaj ; zato se 
more prav stanjana žveplena kislina pri kervavenji za vstavljanj e 
kervi rabiti. — Ako se hoče žveplena kislina stanjati, naj se voda 
nikakor ne vliva vanjo, ampak žveplena kislina naj se kaplja po malem 
v vodo, med tein, ko se s stekleno paličico mea. 

Spojina žvepla in kisleca, v kateri pa je manj 
kislega nego v Žvepleni kislini, nove se žveplena s o kislina. 
Žveplena sokislina zadušuje dihanje in ima t o 
lastnost, da rastlinske barve beli . To belenje pa ni sta



80 


novitno, ampak pervotna barva se zopet poverne. Tudi 
voda sprejema poželjivo žvepleno sokislino . V kupčiji se 
nahajajoča žveplena sokislina je tekoča. 

§. 105. Solitarna kislina. (Hydronitrat .) 

Solitarna kislina je spojina dušca in kisleca. Ime 

ol i tarna kis lina" ima od tega, ker se pridobiva iz 
solitra, s tem, da se nanj vliva žveplena kislina in razgreva. 
Žveplena kislina se spoji iz kalijem v kalijumsulfat 
in solitarna kislina postane prosta . 

Solita r 

sestoji i z 

Z~i~arne kisline in kalija. 

Dodá se žveplene kisline. Ta se spoji s kalijem 
v kalijumsulfat, a solitarna kislina se oprosti. 

Solitarna kislina je prav močna in oddaja rada nekoliko 
svojega kisleca drugemu telesa, in ga s tem v 
okis spreminja (glej § . 100 poskus z bakrenimi treskam i 
in solitarno kislino). Pri tem nastanejo rudečerjave pare, 
ki so tudi spojina kisleca in dušča ; ta spojina ima manjkisleca, nego solitarna kislina in se imenuje s olitarn a 
sokislina. 

Solitarna kislina porumeni in razdere les, svilo, voln o 
in perje. Modro barvo indigo porumeni solitarna kislina , 
zato je ta kislina tudi sredstvo, da se ta barva od drugi h 

plavili barv razločevati more. Eterična olja, n. pr. klinv~kasto,
terpintovo olje sežge solitarna kislina. V kupčiji se dobiva 
pod imenom ,,ločnica``, kajti razen zlata in platine 
spreminja vse kovine v okise ; zato se rabi za razločevanj e 
zlata in platine od srebra in drugih kovin. 

.oko se k spojini zlata in bakra dodá dovolj solitarne kisline , 

nastane solitarokisli bakrov okis in zlato se odloči . 

§. 106. Ogljenčeva kislina. (Hydrocarbonat.) 

bosta slabša od žveplene in solitarne kisline je ogljeneeva 
kislina, ki sestoji iz ogljenca in kisleca . Ta le 
plin se razvija, ako se na razdrobljeno kredo vlije stanjšan a 
žveplena kislina. 


81 
Kred a 

sestoji iz 

•"''"''''•",
og Jenčeve kisline in apna (kalcijurnov oki s 

odide 

Dodit se : 
Žveplena kislin a 

l~l.¦1¦184, 

spoji"' se v kalcijumsulfat (gips 

Ogljenčeva kislina je brez barve, skoro brez duh a 
in ima nekoliko kislast okus, voda jo veliko poserka . 
Njena specifična tež-kota je večja od zraka, zato se j o 
more nekoliko časa v odperti posodi imeti in tudi iz posode 
v posodo vlivati. 

Za gorenje in dihanje ogljenčeva kislina ni . Pod. 83. 
prestavlja pripravo za razvijanje ogljenčeve kisline, katere 
ni treba dalje razlagati. 

V atmosferičnem zraku je vedno nekaj malo ogljenčeve kisline . 
Zrak, v katerem ie dosta ogljenčeve kisline, nam dihanje potežuje, in 
ako je jako veliko ogljenčeve kis-

Pod. 83. line, nos zadui. Samo dvoživk e 
morejo v takem kraju, kjer je 
dosta ogljenčeve kisline, dalje časa 
živeti. Ogljenčeva kislina pa na 
drugi strani na nas dobrodejno 
deluje . Ona daje vodi, sadju i . t. d . 
okrepčevalno moč. Pijača brez 
ogljenčeve kisline ima pust okus . 
Voda, v kateri je veliko ogljenčeve 
kisline, nove se o g l j e n č e v o 
kisla voda . 

Ako vlijemo v kupic o 
v pod . 83. apnene vodu}

in ako pristopa ogljenčev a 

MMM ffii EIIIII1IIEI=4NII1IIIIMM~l~lli1« MMI I 

kislina, postaja apnena vod a 
kalna, nekako taka, kakor mleko . Apno se je namre č 
združilo s pristoplo ogljenčevo kislino v kalcijumkarbona t 
(kredo), ki se v vodi ne raztopljuje . V malih delcih s e 
torej v tekočini nahaja in jo kali . 

Isto prikazen imamo, ako po stekleni cevki v apneno 
vodo dihamo. 

*) Apnene vode se dobi v vsaki lekarni ; narediti si je more p a 
tudi vsak sam. V sklenile() vode naj se dá gag

inega apna. Nekaj s e 
ga v vodi raztopi, nekaj se ga vsede na dno . Kar je vode, to se od


lije od g4'e na dnu, in to je čista apnena voda. 


82 


I z tega sklepamo, da ima naš izsopljeni zrak ogljen


čevo kislino. Ogljenčeva kislina se pa dela v našem telesu , 
kjer se kislec se združuje z ogljencem. Po tem takem 
bi moralo v zraku vedno več in več ogljeneeve kisline ,
a kisleca vedno manj in manj biti . Toda temu ni tako ;
rastline razdelujejo po solncnem vpljivu zopet ogljenčev o 
kislino, njen ogljenec si kot svojo hrano priderže a kislec 
»rt v zrak spuščajo. 

To dobrotno medsebojno delovanje Živalstva in ra


stlinstva vzderžuje vzduh v nespremenjenem stanji . 

Druga spojina ogljenca in kisleca, ki ima manj kisleca nego 

ogljenčeva kislina, je ogljenčev oki s. Ta plin se razvija pri gorenji 
ogljenčastih tvarin in gori tudi sam . Modri plamenci, katerih pr i 
gorenji lesa ali oglja posebno takrat veliko vidimo , kedar je vsle d 
slabega zračnega prepiha slabo geresje, so goreči ogljenčev okis . Ak o 
se diha ta plin, deluje kakor strup in eelcS vsmerti . Pri pečeh v sobah , 
katere imajo cev v zvezi z dimnikom, sme se ta cev e le potem za preti, 
kedar ogenj v peči več ne gori. Ako se pred zapre, razvija s e 
pri počasnem gorenji mnogo ogljenčevega okisa, ki se po sobi razširja, 
ker ne more skozi dimnik uiti. 

Veliko oseb, ki se niso na to ozirale in cev zatvorile, predn o 
se je ogenj pogasil, slo je zdravih spat, a bilo je po noči po tem 
plinu zaduenih. 

§. 107. Kalij. 

K a li j (kalijumov okis) je spojina kaljuma in kisleca . 
Kalijum je kovina, in sicer pri navadni toplini tak o 
mehka, da se more z nožem rezati . Nova rezilna plošč a 
je kovinskega leska, pa se hitro stemni na prostem zraku ,
ker se kalijum spoji s kislicem. Da ne vpljiva kislec n a 
kalijum, hraniti se ga mora v kamnenem olju . 

V vodi se to ne more zgoditi, kajti kalijum se v 
njem hitro združi s kislecem iz vode v kalijumov oki s 
ali kalij, in pri tem se razvija toliko toplote, da se iz 


ločeni vodenec zažge in z vijolčasto barvo zgori. Vijoličasta 
barva izvira od kalijumovih par . 
Kalij je močna snova, ki dela z vodo kemično spojino, 
imenovano jedki kalij (Aetzkali), belo telo, k i 

jako razjeda in se v vodi raztopljuje . Voda, v kateri je 
raztopljen jédki kalij, zove se kalij e v lug . Jedki kalij

raztopljuje olja in tolšča in s temi se strinja v kalijev o 
mj Ho ki se rabi v zdravilstvu za kožne bolezni . 

§. 108,, Natron. 
Natron (natrijumov okis), spojina kisleca in natri d 

juina, je prav močna osnova. Natronova spojina z vodo 


83 


je jedki natron, ki je v vodi raztopljiv. Voda z raztopljenim 
jedkim natronom je natronov lug, natro


n o v o mj il o nastane, ako se olja in tolšče v jedkem natronu 
raztopé . 

Natrijem je kovina skoro enakih lastnosti kakor kalijum. 
S kisleeem iz vode se spoji kakor kalijum, toda, 
samo pri razgreti vodi.. Natrijumove pare barvajo vo


denčev plamen rumeno . 

§. M9. Apno. (Ka~oijtmov okis.) 

V naravi ne dobivamo čistega apna, ampak najve č 
v spojinah z ogljenčevo kislino. Ako apnenik razbelimo, 
odide ogljenéeva kislina, in mi dobimo čisto apno (kal. 
cijumov okis), ki ga navadno žgano ap no imenujemo . 

Ako se na žgano apno voda vliva, kar se imenuj e 
g a š e n j e apna, spoji-se voda pri razvijanji velike gor kote 
kemično z apnom. Ta spojina. je gašeno apno ,
od katerega se more dosta v vodi raztopiti (apnena voda) . 

M4aniea ga'ena apna, peska in vode je k l a k ali m a v t a 
(morta). Apno, katero pri ga6''enji veliko vode poserka in pri klaku 
mnogo peska požre, imenujejo zidarji tolsto apno. Tako apno s e 
dobi iz apnenikov, kateri nimajo dosta druzih snovi. Nečisti apnenik i 
pa dajejo s u ho ali sloko apno, ki sprejema pri gaženji malo vode 
in pri pripravljenji morte malo peska. Ako se morti posebne snovi 

dodajejo, pa se sterdi tudi pod vodo, potem imamo hidravličn o 
m o r t o. 

§. NO. Soli. 

Spojina kisline z osnovo se imenuje sol. Najpogostejše 
soli so : 

l. Bakren i vitri. j o l ; sestoji iz žveplene kisline 
in bakrenega okisa. V kupčiji se dobiva v modrih kristalih. 
2. železni vitrij o l; spojina žveplene kisline i n 
železnega okisca*) dobiva se v svetlo-zelenih kristalih . 
3. Cinkov vitri jol je bele barve in sestoji i z 
žveplene kisline in cinkovega okisa . V kupčiji je znan 
pod imenom »beli vitrijol". 
*) Najvažneje spojine železa in kisleca so železni okis in železni 
okisee ; poslednja spojina ima manj kisleca nego perva . Na vlažnem 
zraku se okisa železo pri navadni toplini, namreč rij a vi . Železni 
okisec je temno-zelenkast, železni okis rumeno rjav . Na zraku po stane 
železni okisec rjav, ker se spremeni v železni okis . 


84 


Vsi trije vitrijoli se v življenji mnogo porabljujejo. 
Hraniti jih je treba tako, da ne pristopa zrak k njim, ker 
sicer kristali razpadajo . Pervi versti vitrijolov postanete 

v tem slučaju =ero-rjavi. 

4. Glav b e rj e v a s o l (Žvepleno-kisli natron) sestoj i 
iz Žveplene kisline in natrona, na zraku razpadne. V 
zdravilstvu se mnogo rabi . 
5. Bridka sol (Zvepleno-kisla magnezija) obstoj i 
iz žveplene kisline in magnezije (magnezijumov okis) . 
Bridka sol se v vodi raztopljuje in se rabi v zdravilstvu . 
6. G i p s ali m al e c (žvepleno kislo apno) je iz Žveplene 
kisline in apna . Kako se gips umetno dela, to je v 
§. 106 razloženo pri razvijanji ogljeneeve kisline . V naravi 
se ga dobiva v veliki množici ; prozorno marijin o 
steklo, alabaster i. t. d. so verste gipsa . 
7. Soda. (Ogljen~evokisli natron) je iz ogljeneeve 
kisline in natrona. V navadnem življenji se mnogoterno 
rabi . 
Še druga versta sode je, katera ima dvakrat toliko ogljenčeve 
kis line, kakor ravno imenovana, zove se d vo j nat o - ogl j en čev o -kisl i 
natron. Ta soda dela z birsino kislino (Weinsteins~ure) sumeč i 
prah. Birsina kislina iz ''ene iz ogljenčevo kislega natrona ogljenčevo 
kislino, ki z velikim umenjem odhaja ; naredi se pa birsino kisli 
natron. — Iz sode se more dobiti natrijum, ako se meša z dobro 
stolčenim ogljem in razbeli v retorti iz kovnega železa . Iz natrona, 
ki je -v sodi, izvleče ogljenec kisle; a puhteče natrijumove pare se s 
počasnim ohlajenjem v terdno kovino spremene . 

8. Pepel j i k a (Pottasehe, ogljenčevo kisli kalij), ki 
se rabi pri izdelovanji stekla, je naj več iz ogljene'eve 
kisline in kalija. Čisti ogljenčevokisli kalij je bel prah , 
ki serka vodeni puh iz zraka in se zgosti. Vsled naserkane 
vode se potem razteče. 
Enako kakor se iz sode natrijum dobiva, more se iz pepeljikekalij 
dobiti . 

9. O gljen eev o-kis lega apna (sestoji iz ogljen&
ve kisline in apna) je mnogo v naravi . Lapor, kreda, 
apnenik, mram or so razliene podobe ogljenčovo kislega apna . 

10. S o litar je iz solitarne kisline in iz kalija. Neka 
verst solitarja je poglavitni del smodnika. 
Pravi solitar (kali-solitar) se v naravi ne nahaja , 
izdeluje se v solitarnicah . 
Solitar, ki se dobiva v naravi, je iz solitarne kisline 
in natrona (natronov solitar) ; ker se dobiva v jnžrii 
Ameriki, imenuje se Chili-solitar . Ta je nanje vrede n 
od kalijevega solitarja . 


85 


V 100 delih smodnika je 75 delov solitarja, 13 delov oglja i n 
12 delov žvepla. Krepko delovanje smodnika izhaja od tod, da s e 

njegovi deli pri zažiganji spremené večinoma v pline, ki zahtevaj o 

450 krat večji prostor, nego prej terdno telo smodnik . Od tod stra


anski pok in grom, ki se daleč na okrog slik, ako se več smodnik a 

zažge. 

Hudičev ali peklenski kamen je iz solitarne 
kisline in srebrenega okisa . Rastlinske snovi barva 
černo, rabi se v zdravilstvu kot razjedno sredstvo. 

12. Fosfor okislo apno, obstoječe iz fosforov e 
kisline in apna, je poglavitni del človeških in živalskih 
kosti. 
Fosforova kislina je iz fosfora in kisleea. Fosfor 
je telo podobno vosku, rad se zažiga in rad taja. Hrani 
se pod vodo, kjer se ne raztaplja. V čistem kislecu 
zgori s tako svetlim plamenom, da ga oko komaj gledati 
more. Radi svojo hitre zažigalnosti je fosfor imeniten 
pri fabrikaciji klinčkov. Njih černe glavice so raztopljen 
fosfor, kateremu je bilo toliko gumija dodanega, da j e 
postal sluznast, da se torej klinčkov derži . 

Sestere perve soli so žveplen kisle soli ; soda , 
pepeljika, apno so ogljeneevokisle soli ; solitar in 
peklenski kamen sta so lit ar n o k i sl i soli, fosforokisl o 
apno je pa fosforokisla sol. Soli namreč, ki so spojine 
osnove in kisline, morejo se po svoji kislini imenovati. 


Novejša kemija imenuje žveplenokisle soli sulfate , 

oglj en čevokisle karbonate, solitarokisle nit r a t e, fosforokisle 
fosfate i . t. d. 

Vse soli pa ne obstoje iz kisline in osnove. Elementi 
klor, jod, brom in fluor delajo z drugimi pervinami kislaste 
spojine . 

Radi tega se te pervine imenujejo s o 10-tvor i 
ali halogeni, in njih soli p a s o l i (Haloidsalze). Naša 
kuhinjska sol, katero vsaki dan zavživamo, je taka sol , 

obstoječa iz klora in natrijuma, zato se v kemiji nat r 

j u m o v k loree imenuje. 

§ . 111. Klor. 

.oko se zmes kuhinjske soli in rjavega manganove a 
polije s stanjšano žvepleno kislino in malo razgreje, razvija 
se zelenkast plin, klor, ki se more tako vloviti , 
kakor kislec (gl. pod. 82.). Goreča telesa vgasé v kloru,
dasiravno sam klor ne gori ; za dihala je strupen, voda 


 

86 

ga veliko poserka . Taka voda, klorovnata voda, dobiv a 

se v kupčiji in ima s klorom enake lastnosti . 

Klor razdene barve organičnih teles, zato belim o 
s klorom. Pri belenji s klorom je pa na to paziti, da se po tem 
ves klor odpravi, sicer vsa vlakna uniči . Tudi za 
óistenje zraka, za razkuženje se klor porabljuje, ker ves 
smrad uniči . 

Žveplena sokislina (§ . 104.) se združi z barvastimi snovmi or


ganičnih teles v brezbarvano spojino, iz katere se pa na zraku če z 
nekaj časa zopet odloči. Klor pa raz dene barvaste snovi rastlinske ; 
klor torej za vselej pobeli, a žveplena kislina samo za nekaj časa. ---
Klor se s kislecem spoji v različne spojine, ki imajo več ali manj kisleca, 
so torej različne klorove kisline . --

Spojina klora z natrijumom je že omenjena kuhinjska, sol . O spo


jini klora z vodencem se bode pozneje govorilo . Klor se združuje tild i 
s kovinami, Ako se listič zlate Sne v klorovnato vodo vene, zgine , 
kajti zlato se je s klorom spojilo v zlatov klorec, ki se je v vodi 
raztopil . 

§. 112. Jod. 

Jod je sivo luskinahto telo, ki se dobiva iz pepel a 
morskih rastlin. Njegov lesk je poseben, ni nepodobe n 
kovinskemu lesku . Ako ga manemo med persti, postan e 
koža rjava, in razžirja neprijeten duh . 

Denimo v sklenico košček joda in zamašimo jo s 
pluto. Ako sklenico nad plamenom vinskega cveta razgrevamo, 
razvijajo se iz joda pare prelepe vijolčaste barve . 
Te pare zginejo, ako se skleničica ohladi, in od znotraj 
sklenite zapazimo lepe jodove kristale. Pare se tu. ne 
zgostujejo v tekočino, marveč v terdno telo . Tako spremi.
njevanje se nove sublimacija. 

Ako se v isto skleničico po ohlajenji vlije alkohol, stopi se jo d 
v njem, mi dobimo tekočino lepo ruj av e barve, to je jodov a 
tinktura. 

Ako se navadni s k r o b (Mirka) v vodi raztopi, tedaj jodov a 
tinktura to raztopino skroba modr o barva. Modra barva je tolik o 

temnejk, kolikor več joda se dodá . 

Ta lastnost joda, da škrob modro barva, porabljuje se v kemij i 
pogostoma, n. pr. pri določevanji o zona v zraku . V zraku je namre č 
v neenaki meri nekoliko ozona, t. j. delalnega kisleca, ki se vedno 
rad z drugimi snovmi kemično spoja. V ta namen se rabijo papirn i 
zrezki, namočeni z jodovim kalijumom in raztopino skroba . Delalni 
kislec se spoji s kalmijumom, odločeni jod pa modro pobarva skrob . 
Kolikor večje v zraku ozona, toliko več se odloči joda in toliko bolj 
moder postaja papir. -

Jod se porabljuje v zdravilstvu, so tudi studenci, v katerih s e 
jod nahaja. Jodove kisline so spojine kisleca in joda . 


§. 113 . Fluor, Brom. 

Fluora samega v naravi ni, ampak le v zvezi z 
drugimi snovmi se nahaja; v novejšem časa se ga je i z 
njegovih spojin odločilo in se torej čist dobiva. V fluoritu 
je fluor spojen s kalcijumom, topas ima razen drugi h 
snovi tudi fluor. Spojina fluora in vodenca je fluorovnata 
kislina, ki rodeči modri lakmov papir in ki se za razjedanje 
stekla rabi . 

Brom se nahaja v morski vodi in v jezerskih rastlinah. 
Je temnorjava tekočina jako neprijetnega duha . 

§. 114. Voda., 

Vodo so imeli do konca 18. stoletja za pervino. Še 

le v tem času je francoski kemikar Lavoisier (Lavosje )
dokazal, da je sestavljena iz ki sl eca in vodenca . 

Cista voda je prozorna, brez barve in brez okus a 

in ako se jo izpari, ali pa ako v čisti posodi po male m 
izpuhti, ne pusti nobenega ostanka. Voda raztopljuje veliko 
snovi in poserka veliko plinov . 

Deževnica, v kateri je ogljenčeva kislina, vriva s e 
v zemljo, zbira se v njej v večje množine, predere zope t 
temeljne plasti in se kot studenec prikaže na beli dan . 
V zemlji se nahajoče ogljenčevokisle soli voda raztopljuje ,
radi tega ima studenčiea vedno solnate dele . Ta vodase imenuje v navadnem Življenji terda voda. Ako pa 
nima voda solnatih delov, ali pa ako jih ima jako malo,
zove se mehka voda. 

Mehka voda je za pranje

Pod. '84 . 

perila boljša od terdne, ker ta 
miljo popolnem raztopi . Tudi 
za kuhanje ni terda voda tako 
pripravna,, nego mehka, kajti v 

vročini se ogljenčevokisle soli 
izločijo in z nekako skorjo ob


dajajo to, kar se kuha, in radi 
tega se jedila ne morejo hitro 

smehčat i 

Parne kotle je boljše napolnjevati 
z mehko, nego s terdo 
vodo ; kajti od terde vode se naredi 
v kotlu nek kamen, katerega 
je treba skerbno odprav


ljati, da kotel ne poči . 

Da se dobi čista voda ,
obstoječa samo iz kisleca 
in vodenca, razgreje naj 


88 


se v retorti m, (pod. 84.) da vre. Iz lija t kaplja neprenehoma 
v merzlo vodo na prednjo kroglo n, kjer se od

o v ndoŠle vodene pare zgoščujejo (Zakaj?) V vod i 
raztopljeni terdni deli pa ostanejo v retorti m. Na ta 
način dobljena voda se imenuje d e stilovana voda . 
Da se take vode v večji množini dobi, za to se rabi posebna 
destilovalna priprava . 
§. 115. Vodenim . 

Vodenec se dela umetno tako, da se cink polije s 
stanjšano žvepleno kislino . 

Stanjšana žveplena kislina 
je iz 

žveplene kisline 
--, 
in vode , 
ki se razdeli v 
=~rw«eim«msavá¦a¦m¦¦¦:««»,.«¦ea~qimm«aaaqm¦wam«aalaa, 
kislec in vodenec. 

Kislec se spoji s cinkom v cinkov okis in ta z žvepleno 
kislino v cinkov vitrijol. Vodenec postane prost. 

Vodenec je brez barve, duha in okusa ter prozoren ; 
za dihanje in gorenje ni, gori pa v dotiki s kisleeem s 
slabim plamenom. Radi majhne specifične teŽkoie se rab i 
vodenec pri zračnih balonih . 

Zmés od dveh delov vodenea in enega dela kislec a 

je pokalni plin, ki zažgan velik pok učini. Poskusi 
z vodencem so radi pokalnega plina, ki tako rad nastaja ,
vedno nevarni. Zato naj zadostuje, da pokažemo, kako,
gori vodenec pri stroju za vžiganje vodenea, 

i 

znajdenem po D ob erein er-ju . 

V pokrovcu m (pod. 85) je pod petelinom e, s katerim 

se nareja zveza z zunanjim zrakom, zvončasta posoda b 

pod, 85. priterjena, v tej visi na Bratu ko s 
cinka a. Ko pride cink v dotiko 
z žvepleno kislino, s katero je posod a 
napolnjena, razvija se vodenec, k i 
izganja iz posode b žvepleno kis lino 
. V malem cilindru f je košče k 
platinske gobe, t. j. siva snov, ki 
se dobiva iz platinskega salmijaka,
in ki ima to lastnost, da serk a 
kislec iz zraka. Ako se petelin e 
odpre, teče vodenec na platinsko 


89 


gobov f, kjer se združi s kislecem s tako vročino, d a

-

goba tli. Ako vodenee še dalje piha na platinsko gobo,
zažge se in med e in f je tak plamen, da se vsako tel o 
v njem zažgati more. 

Vročina, ki se pri gorenji pokalnega plina razvija, je največj a 
vročina, katero je bilo mogočo do sedaj na -umeten način narediti . ---
Aro se plamen tega plina napelje v cilinder iz žganega apna, razbel i 
se ta tako, da razirja neznano svetlo luč. — Vodenec dela z drugim i 
pervinami prav močne kisline in osnove . O fluorovnati kislini se j e 
že v §. 113. govorilo . 

§. 116. Solna kislina. 

Solna kislina j e iz klora in vodenea. To ime 

ima od kuhinjske soli, iz katere se dobiva na ta način, 
da se jo polije s stanjšano žvepleno kislino in razgreje . 

Kuhinjska sol 

je iz 

u¦	 rte.. 

klora in natri'j um a—'. 

Stanjšana žveplena kislina 
iz 

žveplene kisline in vode , 

ki se razkroji v 

kislec in vodonee. 

Kislee se spoji z natriju'mom v natron in ta z žvepleno 
kislino v glavberjevo sol . Klor pa vodenee se 
združita v solno kislino . 

Solna kislina rudeči enako v vodi raztopljivim kislečevim 
kislinam modri. Iakmov papir, gorenje ne vzderžuje 
in za pljuča je zeló škodljiva. Voda jo poželjivo 
sprejema, in na ta način se dobiva v kupčiji solna kis lina 
ki razdeva organične tvarine . 

Is solne kisline se dobiva klor, ako se namreč čemi manganovec 
z vodo polije in nekoliko razgreje. — Zmes iz delov solne kisline in 
iz delov solitarne kisline je kralj e va vodica, v kateri se tudi 
zlato in platina raztopljujeta. — Klorova voda se n a atmosferičnem zrak u 
in na svetlobi spreminja v solno kislino . Da se to zabrani shranjuje 
se v zapertih temnih skleninah . 

§. 117. Vodenčev Žveplu . 

Vodenéev žveplen je plin iz žvepla in vodenca . 

Dobimo ga, ako denemo v kozarec košček železneg a 
žveplena in ga polijemo z raziedjeno žvepleno kislino. 


90 
Železni. žveplec 


je iz 

1»11•11.11. IIII»111«111•1,

Žvepla in železa. 

Stanjšana Žveplena kislin a 

je iz 

~•INN¦10«M~ll 

.Ner,¦ ....~',¦.«me«m.araam.m««¦«¦»«¦. 

žveplene kisline m vode , 
ki se razkroji v 

kislec vodenec. 
Kislec se spoji z železom v železni okisec in ta z 
žvepleno kislino v železni vitrijol. žveplo pa se spoj i 

z vodeneem v vodenčev žveplec. Vodenčev žveplec 
rudeči lakmov papir, je za dihala strupen, gori na zraku 
s slabo sveteČim plamenom, in je jako neprijetnega voha . 

V žveplenih studencih se nahaja ta plin, zat o 
je neprijeten duh v njih bližini . S kovinami se vodenče v 
žveplec rad spoji . 

Vodenčev žveplec se razvija povsodi, kjer gnjijejo žveplo zaderžajoče 
snovi, in od tod izhaja smrad, ki je z vsako gujitobo v 
zvezi. V kanalih in straniščih je polno tega plina, dela se tudi v 
človeškem in živalskem telesu . 

Odstrani se vodenčev žveplec najboliše s klorom . Klor se spoj i 
z vodeneem v solno kislino, a žveplo postane prosto . Tudi z gorenjem 
žvepla se more razdjati vodenčev žveplec. Pri gorenji žvepla razvija 
se žveplena sokislina; njen kislec se spoji z vodencem vodenčevega 
žvepleca, in žveplo se oprosti iz obeh spojin . 

§. 118. Amonljak. 

Ta plin obstoji iz vodenca in dušča, je prav močn a 
osnova. Amonijak močno smerdi, zdraži oči do solz in 
je strupen dihalom . Voda ga poželjivo serka, in tak o 
nastane voden amonijak, ki se v kupčiji pod imeno m 
salmijakovee dobiva . 

Amonijak se združi z ogljenčevo kislino v jak o 
hlapno sol, imenovano j e l en o vee (Hirsehhorngeist), ki 
se dela tudi v hlevih po gnjilobi iz živalskih odpadkov . 

Amonijak se razvija tudi v straniščih, odstrani se z rastopljin o 
železnega vitrijola. Amonijak se spoji z žvepleno kislino v sol, ki se 
shlapi, železni okisec z vodo ostaneta . Amonijak raznaša nalezljiv e 
snovi, zato se o času kolere z železnim vitrijolom kanali in stranišč a 
razkužujejo . 

§. 119 . Sveteči plin . 

Učimo se zdaj poznavati spojine ogljenca z vodeneem. 
Med temi sta naj važnejša : lehki o glj e n če v 
vodenec (močvirni plin, rudniški plin) in težk i 


91 


ogljenčev vodenec (sploh znani sv eteči plin). Sveteči 
plin ilna ogljenca dvakrat toliko nego rudniški plin, 
je torej težji <od tega, od tod tudi imena „lehki in težki 

ogljenčev vodenec” ; 

Lehki ogljenčev vodenec je za vodeneem med vsem i 
plini najmanj-še specifične težkote, nahaja se v naravi, 
kjer se v močvirjih in rudnikih razvija. Zmes tega plina 
z atmosferičnim zrakom zgori, ako se ga prižge, z velikim 
pokom. Rudokopi imenujejo to prikazen „treskava 
sapa”, ki ima večkrat hude nasledke (Davy-jeva varna 
lampiea) . 

Sveteči plin se v naravi ne nahaja, dela se ga n a 
umetni način v plinarnieah. Zato se rabi čemi premog, 
v katerem je kolikor mogoče malo žvepla . Premog se v 
železnih retortah močno razgreje . Dobljeni plin pa ni š e 
čist, ampak je pomešan s katranom, žvepleno sokislino,
vodenčevim Žveplecem, ogljenéevo kislino in dr. Od teh 
snovi mora se ga ()Čistiti, da gori s svitlim, nesmerdeči m 
plamenom. Katran se tako odpravi, da se ga z ohla


jenjem v tekočino spremeni, da odteče. Druge ptuje 
dele se odstrani s tem, da se plin napelje skozi apneno 
vodo, katera se vedno meša, da se apneni delci na dn o 
ne vležejo. 

Troje priprav je pri fabrikaeiji svetečega plina. 
Z eno pripravo se plin izdeluje, z drugo se čisti, tretja p a 
je plinohran ali gazométer . Ta je spodaj odpert zgoraj 
zapert cilinder iz železnih ploč ki sega spodaj v vodo , 

nahajajočo se v 

Pod . 86. 

nekoliko večji po


sodi. Na levi strani 

ležeča cevka je v 

zvezi s pripravo za 

čistenje, desno le


žeča pa vodi p o 

mnogih druzih cev


kah plin v različne 

dele mesta, kina] s e 

razsvetljujejo. Ke


dar se plin izdeluje, 

piha iz priprave za 

čistenje pod cilinder, 

ki se vsled tega vzdi 


guje. Ako se pa 

ima rabiti, preterga 


92 


se zveza med cilindrom in pripravo za čistenje. Cilinder 
pa se obteži z utežjo . Vsled tega pritiska na cilindr u 
gre plin v desno -glavno cev in od tod dalje v postranske 
cevke. Vsaka postranska cev ima pipo, ki se takrat 

odpre, kedar se hoče plin zažgati. Pri zapiranji cevi je 
pač na to paziti, da se pipa dobro zapre, ker bi sice r 
strupeni plin v sobo pihal, pomešal se z zrakom, kar b i 
imelo velike nesreče, ako bi se ta zmes plina in zrak a 
zažgala. 

V mali množini naredi se sveteči plin tako, da se v skleničic o 
dene razdrobljenega oglja in žaganja . Sklenica se zatvori s pluto, 
skozi katero se priostrena steklena cevka vtakne . Ako se zdaj skleniea 
razgreje, izvira iz cevi sveteči plin, ki pa ni popolnem čist, zat o 
ne gori z jasnim in nesmerdljivim plamenom . - Sveteči plin se prav 
za prav razvija v veliki vročini pri vsakem gorljivem telesu. 

Pri luči lojevih sveč ali oljnatih svetilnicah dela se sveteči pli n 
iz loja in olja; sredi plamena pa ne more goreti, ker ni v dotiki z 
zrakom. Sredi plamena je tudi čem prostor videti. Okrog tega pa je 

jasno sveteči stožec, v katerem še ni popolno gorenje, ampak ogljen


čevi delci so tu od velike vročine razbeljeni . le ob robu plamen a 
je popolno gorenje, zato tudi največja toplota. 

§ . 120. Vrenje. 

Dodajmo sladkorni tekočini (v vodi raztopljenemu 
medu) nekoliko drožja ali kvasa in denimo jo na srednjetopli 
kraj, tedaj se bode tekočina v kratkem času skalila, 
in mehurčki se po njej kvišku vzdigujejo . Ako plin, 
ki je bil v teh mehurčkih, po cevi v apneno vodo napeljemo, 
začne se ta kaliti . To kaže, da je bil plin ogljenčeva 
kislina. Perva tekočina se pa po malem sicer zope t 
sčisti, toda ni več sladka, ampak žestoka ali opojna, t . j. 
ima to lastnost, da vpijani . 

To spreminjevanje sladkorovnatih tekočin v močne 
ali opojne pijače, imenuje se žestinsko vrenje. Pri 
tem se sladkor razkroji v vinski ev e.t (alkohol) in 

o g l j e n če v o kislin o. Ogljenčeva kislina zbeži, alkohol 
pa daje tekočini opijanljivo moč. 
Pogoji žestinskega vrenja so : l) slado rovnat a 

tekočina ; -2) snov, ki razpada (drožje, k v a s) ; 3) Toplina 
ne sme biti niti previsoka niti prenizka. Najprimernejša 
je od 10—20° Pri soku vinskega grozdj a 
(moštu) kvasa ni treba, kajti v moštu se že nahaja dud 
šečnata tvar (rastlinski beljak), ki na zraku razpada . 

Pri žestinskem vrenji razpada kvas in sladorovnata tvarina, tod a 
sostojine kvasa in sladkora se ne spajajo. Dražje za-se razpada, njegove 

pervine se pri delanji alkohola in ogljenčeve kisline ne udeležujejo . 
Razkrojevanje sladkora pa traja samo tako dolgo, kakor razkrojevanje 


93 


kvasa. Grozdje jub.ih dežel zaderžuje več sladkora, nego grozdje severnejših 
dežel. Kvas no more pri pervem grozdju ves sladkor raz krojiti, 
zato so vina južnih detel tudi po vrenji e sladka . 

Vsako telo more vreti, ako ima take sostojine, ki se dajo spre meniti 
v sladkor. Tako imenovano vshajenje testa pri kruhu je nasledek 
žestinskega vrenja , ki se v testu veri. Moka je namreč i z 
skroba, lepiva in sladkorja ; ako se jej doda kvasa, spremeni se sladkor 
v alkohol in ogljenčevo kislino . Ogljenčeva kislina ne more od bežati, 
zato pa razžene testo. V peči pa spuhtita vsled velike vročine 
alkohol in ogljeneeva kislina. 

Pivo se pa tako dela. Najpervo ječmen kB . V ta namen se 
ga namočuje na temnem kraju tako dolgo , da dobi 7—9 mm . dolge 
kali. Z razgretjem se to kalenje zdaj preterga. Ta ječmen, sla d 
imenovan, se kuha v vreli vodi, Čogar toplina pa ne presega 60°. Pri 
tem kuhanji se spremeni skrob v sladkor in dekstrin . Tej sladki vodi , 
ječmen ovk i , dodá se hmelja, da ima pivo bolji okus in da je stanovitnej'
4e . 

Na to se jeemenovka v hladivnicah hitro ohladi, vrč e v velikih 
posodah prav počasi, in daje potem znano pijačo . 

Za ž ga n j e porabljaje se zeld krompir, v katerem je 10—1 5 

skroba . Kuhanemu in v vodi namočenemu krompirju se dodá slada, 

vsled tega se krompirjev skrob spremeni v sladkor, ki se v vodi raz


topi. Ako se doda droŽja, začne se žestinsko vrenje . 

Z destilovanjem dobi se potem žganje (žganica) . žganje im a 

50—52 % alkohola, vinski cvet (pirit) 66—70 0/0 . Alkohol brez vode 

ne zmerzne pri nobenem znanem mrazu, vre pri. + 63 ° R. — in umori , 

ako se ga dasta požre . 

Po destilaciji ostali ostanek je dobra kerma Živini . 

§. 121. Ocet ali kis. 

Kislee atmosferičnega zraka okisa alk ohol in na stane 
ocetna kislina in voda. Močne pijače se torej n a 
zraku spremené v kisle tekočine. Kis se dela iz vina 
in piva. 

Na hitri način se pa izdeluje ocet tako, da kaplj astanjšano Žganje na strugotine (oblanice) iz bukoveg a 
lesa, katere so bile prej v močnem kisu namočene, in d a 
vedno Bosta zraka pristopa . Na ta način se alkohol v 
24 urah v ocet spremeni . 

Ocet se združi z osnovami v ocetokisle soli, take so zeleni 

volk, svinčeni slad or i. t. d. 

§. 122. Gnjiloba. 

Organi+na telesa razpadajo nekaterikrat popolnoma, 
pri tem se razvijajo smerdeei plini (vodenčev Žveplee, 
amonijak). Tako prikazen imenujemo g n j i ob o. Pogoji 

gnjilobe so pristop zraka, navzočnost vode in čisto pomanjkanje 
Životne moči . Temperatura ne sme biti pod00 
in ne nad 80° R. 


94 


Sredstva, da se gnjiloba zabranjuje, izvirajo o d 
pogojev za gnjilobo . 

Ta sredstva so zabranj evanj e zračnega pristopa z ne predušnim 
zatvorom, odstranjevanje vode s sušenjem , 
ohlajevanje z ledom in razgrevanje s kuhanjem . 

§. 123. Mleko. 

Mleko je iz vode, iz surovega masla, ki v tekočini 

v prav drobnih kroglicah plava, iz sirnine, iz mlečneg a 

sladorja in iz različnih soli v prav mali meri . Ako mleko 

nekaj časa pri miru stoji, odločijo se tolšče na pover


šini, kar imenujemo smetano (verhnjo). Ako še dalj e 

stoji, začne razpadati v njem sirnina in mlečni slador. 

Ta se pa ne spremeni kakor grozdnati slador v 

ogljen.čevo kislino in alkohol, ampak v mlečno kislino ;

radi tega ima mleko kisel okus . Sirnina v tej kisli teko 


čini ni več raztopljiva, ampak se razloči, zasiri s e . 

Mleko se hitro zasiri, in pri tem se malo mlečno kislin e 

naredi, ako se v mleko dene košček siriščnika, t . j . 

suhega telečjega želodca. 

Ako se sirnina odloči iz mleka imamo sirotko. 

(Sladka, kisla sirotka.) 

Izdelovanje surovega masla iz smetane. — Surovo maslo po 
stane 'arko vsled razpadanja sirnine v njem . To se zatirani s tem , 
da se surovo maslo skuha . Izdelovanje sira iz sirnine. (Pusti , 
mastni siri.) 

§. 124. Električna razkrojitev ali elektroliza . 

Električni tok ima to moč, da dosta teles kemičn o 
razkroji. Kemična razkrojitev z električnim tokom s e 
imenuje elektroliza ; telo pa, ki se dá na ta nači n 

razkrojiti, zove se elektrolit. Taka telesa so voda, 

mnogo soli, kátere so sestavljene iz kisline in osnove . 
Ako se konci dratov galvaniéke baterije vtaknejo v vodo , 
katera se z olivanjem nekolikih kapljic žveplene kislin e 

prej v dober električni prevodnik spremeni, vidijo se 
mehurčki iz vode vzdigovati, če sta bila konca žice dost a 
približana. Ti. mehurčki so plini, ki se delajo pri razkrojitvi 
vode. Konec dratú, na katerem se Mislec nabira,
postaja čez nekaj časa čeri], kajti dela se bakrenov okis. 

Da se pokaže razkrojitev soli po električnem toku 
napolni naj se čerki u enako upognjena cevka z raztopi. 
ljino glavberjeve soli . V to cevko naj se napeljejo drami 


95 


konci galvafiičke baterije. Ako sta, drata le malo oddaljena, 
kažejo mehurčki nastalo razkrojitev . Ako se v 
oba konca cevke vlije nekoliko lakmove tinkture (raz moke), 
porudeči se ena stran cevke. To kaže, da se je 
sol razkrojila, t. j. kislina od osnove ()čila. 

§. 125. Galvanoplastika . 

Na elektrolizo se opira galvanoplastika, to j e 
umetnost, predmete po galvaničkem toku z 
bakrom ponarejati. 

Pod. 87 . A B CD (pod. 87) je prerez stek 

lene posode, ki je napol-njena z razto


pino bakrenega vitrijola. V manjši posodi 

E F G H, čegar dno G II je z me-

B hurjem zadeleno, je razrejena žveplena 

kislina. V tej tekočini je kos cinka Z, k i 

e z bakrenim dratom K, navadno zviti m 

'na okrog v zvezi. Ta priprava pred


stavlja galvanički element. Vodo, ki je 

v raztopini bakrenega vitrijola, razkroji 

električni tok, in odločeni vodenec se v 

mehurčkih ob a b nabira. Bakrenov 

C vitrijol se tudi razkroji ; odločeni bakrenov 
okis zgubi na vodenec svoj kislec, tako da se nabira 
pri a b kovinski baker, katerega se v nekaterih dne h 
skupna plasta sebere . 

Da se na ta način kak denar ponarediti more , 
izdela naj se najpervo iz zmesi voska in stearina njegova 
negativna slika, katera naj se povleče s tuhinim (grafitovim) 
prahom, da postane dober prevodnik elektrike . 
Vsi deli bakrenega drata, na katerih naj se baker n e 
nabira, prevlečejo se z voskom . 

§. 126. Kemični učinki svetlobe . 

V §. 116 je bilo omenjeno, da se klorovnata voda 

v dotiki z zrakom in po vpljivu solnčne svetlobe v soln o 
kislino spreminja. Jako krepke učinke ima svetloba n a 
spojine joda s kovinami, n. pr. na srebreni jodovec. Ta 
se razkroji, posebno na onih mestih, na katera svetlob a 
največ vpljiva, t. j. na najsvetlejših mestih. Ako postavimo 
v „eamero obseuro” kemično pripravljeno stekleno 
ploščo dobimo na njej od predmeta ki je zunaj pred. 


96 

lečo, podobo, na katere] so svetla mesta temna, a temna 
svetla. Ta podoba se imenuje negativna podob a 
predmeta. 

Za stekleno ploščo se postavi s srebrenim klorovcem 
preparirani papir, in pripusti se zopet vpljivanju svetlobe . 
Na temnih mestih stekla svetloba ne predere, zato postan e 
vse svetlo, kar je bilo na negativni podobi temno, i n 
nasprotno. Dobi se torej podoba, ki . se s predmetom 
popolno ujema, in to je pozitivna podoba. Umetnost, 
na ta način podobe delati, je znana pod imenom fotografije.