Večni mesec za -096909- Za novoletne, godovne in-drage darila spisal duhoven ljubljanske škofije. Z dovoljenjem visokočastitljive namest- nije ljubljanskiga skofijstva. V Ljubljani 1860. Natisnil Jožef Blaznik. S | 'f ’ : , , . ,1. •. Si It . - ■': . 3 W/tt$4 , Opombica k Večniniu mescu. Fa Večni mesec bi zamogel živim in mertvim prav veliko dobriga storiti, ako bi ga tako obračali, kakor je odmenjen. Do¬ ber je za gospodarje: vsaki večer naj se d er zini naloga bere za drugi dan; — za gospodinje, ki učence v stanovanji imajo, ravno tako; — za posamezne ljudi, ki nimajo časa veliko brati, pa vender žele kaj dobriga sli¬ šati in v čednosti rasti, posta¬ vimo, za keršenice in sploh za posle; — za šole: vsaki dan se učencam naloga posebej bere in 1* 4 razlaga, to bo malo časa vzelo, pa silno veliko k čednosti pomoglo, zlasti ako otročiči bukvice imajo, de bodo tudi domačim večni mesec razlagali; — za nedeljske šole in otročje spraševanja: da se jim v nedeljo naloga za celi teden, in je bukvic dosti za 31 krat, potem pa nič ne škodva ampak pomaga, če se ponavlja; — za božičnice, novoletnice in sploh darila: sleherniga obdarovanca bodo razveselile; utegnile bi se tudi pri Šmarnicah porabiti, kjer žele berhke in kratke na¬ praviti: privzame se k pričujo- čimu vsakdanjima nauku kako malo daljši premišljevanje , mo¬ litev Marije Device in vsakdanje litanije M. D. lavretanske. — Kjer se šolam ali družinam večni me¬ sec razlaga, je treba, de sena- 5 loga po prebranji izpraša, če si jo je vsakdo v spominu ohranil, ker brez tega ne more zadosti koristiti. — Osnova in tudiveči del tva¬ rine, več ali manj za naše po¬ trebe predelane, je za te bukvice posnet iz Doninovih: Eioiger Monat. Pervi dan. Večnost. Dobro vojskovanje sim vojskoval, tek dokončal, vero ohranil! — 1. Danes premišljuj večnost, zlasti kadar slišiš uro biti. Zmiraj, zmiraj Tam terpi; Nikdar, nikdar Konca ni! 2. Rad sprejemaj vsakdanje časne terpljenja, de sevečnimu terpljenju ogneš. Moli 2 očenaša in češenamarii, zase, de bi mogel vse voljno ter- peti, in pa za tiste duše, ki so v življenji premalo na večnost mislile in zato terpe v vicah. Ali kterikrat pomisliš prav rezno, kaj je večnost? —Kako ti je pri sercu, ko se spomniš na večnost? — O več¬ nost, večnost, kako bi bilo z menoj, ko bi se ti zdaj-le zame začela?! Usmili se, Gospod! po Jezusu Kristusu vsili vernih duš v vicah, daj jim večni mir in pokoj, in večna luč naj jim sveti. Naj v mi¬ ru počivajo. Amen. Drugi dan. Rast v dobrim. Vse, kar delate v besedi ali djanji, vse storite v imenu Gospoda Jezusa Kristusa. Kol. 3, 17. Danes si prizadevaj te-le dobre dela opravljati: 1.Lepe 8 nauke, dobre svete dajati. 2. Druge z lepim zgledam k čed¬ nosti buditi. 3. Hudobno nag¬ njenje k nepoterpežljivosti za¬ tirati,(posebno ko imaš z otroci opraviti). 4. Vsako reč tako storiti, kakor se ti zdi, deje Bogu nar dopadljivši. 5. Pre¬ mišljuj 121etniga Jezusa uče- čiga v tempeljnu in rastečiga kakor v starosti, tako v mo¬ drosti. Moli očenaš in češenaniarijo za te gnade in pa za tiste, ki so zato v vicah, ker so si premalo priza¬ devali v dobrim rasti. Ali si vsaki dan kaj boljši? — Ali kaj skerbiš, de bi v dobrim rasli tvoji bratje in sestre, tvoji otroci, tvoji pod¬ ložni? 9 Usmili se, Gospod! po Jezusu Kristusu vsih vernih duš v vicah, daj jim večni mir in pokoj, in večna luč naj jim sveti. Naj v mi¬ ru počivajo. Amen. Tretji dan. Sveto Obhajilo. To delajte v moj spomin; je rekel Jeeus. 1. Poživi danes hrepenenje po Jezusu v nar svetejšim za¬ kramentu, kakor koperni jelen po merzli vodi. 2. Prosi Boga, de bi nikoli božjeropno k sv. Obhajilu nesel, in de bi tudi druzih ta prestrašna nesreča ne zadela. 3. Vojskuj se zoper razmišljenost v molitvi. 10 Za te gnade in za tiste, ki so po redkim ali nevredno v svojim življenji k sv. Obhajilu hodili, moli očenaš, češenamarijo in obžalovanje ali grevingo. Ali ti kej rad hodiš k sv. Obhajilu? Ti, ne mara, prav malokrat sv. Rešnje telo obišeš, in kdo ve? morebiti tudi takrat brez goreče ljubezni. Usmili se, Gospod! po Jezusu Kristusu vsili vernih duš v vicah, daj jim večni mir in pokoj, in večna luč naj jim sveti. Naj v mi¬ ru počivajo. Amen. Četerti dan. Nepokoršina. Dajte cesarju , kar je cesarjevima, in Bogu, kar je Boijiga. Mat. 22, 21. Danes sklep stori, 1. de iz ljubezni do Boga ne boš nikoli 11 rekel očetu ali materi: ,,no- čem u , „ne bom u , in nikoli nič ne storil, kar bi jih žalilo. Ravno tako tudi do gospo¬ darjev in druzih, ki so namesto staršev. 2. Umori kačo v svojim sercu, ki se ji pravi: terma in huda volja. 3. Premišljuj torej Jezusove besede na Oljski gori: „Oče, ne moja , ampak Tvoja volja naj se zgodi /“. Za te gnade — in za tiste, ki so bili v svojim življenji staršem in njih namestnikam premalo po¬ korni, moli 3 očenaše in češena- marije. Kdo ve, če nimaš morebiti navade, duhovskim in svetnim višjim nepokoren biti? Morebiti še spovednikovim pove¬ ljem nisi pokoren? 12 Usmili se, Gospod! po Jezusu Kristusu vsih vernih duš v vicah, daj jim večni mir in pokoj, in večna luč naj jim sveti. Naj v mi¬ ru počivajo. Amen. Peti dan. Pohlevnost. Zveličani so krotki, ker otroci Božji bodo imenovani. 3Iat. G. Danes se vadi prav posebno v pohlevnosti in kratkosti. 1. Y T se hudo, kar ti kdo stori, iši z dobrim poverniti. 2. Bodi usmiljen do ubozili in do greš¬ nikov sovraži greh, ne pa ljudi, ktere iši poboljšati, 3. Primi za vrat pijavko, ki ti popija nar slajši sladkost tvo- 13 jih dobrih del; pravi se ji: lastna ljubezen. 4. Premišljuj torej Jezusa, kakor jagnje peljaniga na moriše, ki ni od- perl svojih ust, kakor le, de je molil za sovražnike. Moli, kolikor hočeš, za pohlev¬ nost sam sebi, in pa za tiste uboge duše v vicah, ki so pohlevnost v svojim življenji premalo ljubile. Ali si pohleven do sebi enacih,— do višjih, — do nižjih? — Ali si po¬ hleven tudi do ubozih žival? — More¬ biti pa še nad neživimi rečmi otrinjaš, udeluješ, jih suješ , mečeš? Usmili se. Gospod! po Jezusu Kristusu vsili vernih duš v vicah, daj jim večni mir in pokoj, in večna luč naj jim sveti. Naj v mi¬ ru počivajo. Amen. 14 Šesti dan. Ljubezen do bližnjiga. S kakoršno koli mero merite , s tako se bo vam odmerjalo. Od danes zanaprej skleni, veliko zapoved ljubezni do bližnjiga prav zares spolno- vati. 1 . Milovaj ga, če se mu nesreča primeri. 2. Tolaži ga in pomagaj mu v njegovi britkosti , kolikor moreš. 3. Bodi z njim prijazininpriljudin zavolj Boga in po Božji volji. 4. De to dolžnost ložej spol- nuješ tudi do svojih nasprot¬ nikov in razžalnikov , pre¬ mišljuj prežlahtno ljubezin Jezusovo , ko je Malhu po 15 Petni odsekano uho bil spet prizoravil. McJi 4 češenamarije za preblago čednost: ljubezen do bližnjiga, in za tiste duše v očiševališu, ki so svojiga bližnjiga premalo ljubile in morajo zdaj zato terpeti. Se tudi 0, ne mara, smejaš, ko tvoj bližnji pade, ga kdo zmerja, ali se mu kaj druziga zaliga zgodi? Imaš navado otroke dražiti? se s pastirji druzih vasi sortati, pretepati? Usmili se, Gospod! po Jezusu Kristusu vsili vernih duš v vicah, daj jim večni mir in pokoj, in večna luč naj jim sveti. Naj v mi¬ ru počivajo. Amen. Sedmi dan. Nehvaležnost do Boga. Savel , Savel! zakaj me preganja«? Tako je klical Jezus Savlu. 16 Premišljuj danes, kako silno nehvaležin si ti do svrjiga dobrotljiviga Boga! Ko »i te človek en samkrat v tvojim živ¬ ljenji iz vode ali iz ognja iz- lekel, ali te na cesti iz rok razbojnikov rešil, ki te hočejo ubiti: nikoli vse žive dni bi ti tistiga dobrotnika ne pozabil. Bog te pa vsaki dan tacih in še večih nesreč obvaruje: za¬ kaj se mu tako malokrat za¬ hvališ, in pa tako mlačno? Oštej, če moreš, kaplje v morji, pešene drobce ob morji, listje na drevesih! Še več je dobrot Božjih do nas, ki smo jih mi Njegovi otroci sprejeli od svojiga rojstva na duši in IV na telesu: Zakaj si tedaj Bogu tako malo hvaležin? Zakaj ga žališ za tolike milosti? 1. Za¬ tiraj tedaj svojo nehvaležnost; 2. spomni se, de z nehva¬ ležnostjo Boga v obličje biješ, kteri tebi takorekoč kliče: Moj otrok, zakaj me zmiraj biješ! - Kaj sim ti storil! — Moli dans 3 očenaše in češena- marije in obžalovanje ali grevingo za veliki prelepi dar: hvaležnost do Boga, in pa za tiste duše, ki so Božje darove premalo hvaležno obra¬ čale. Kolikrat na dan Boga zahvalim za Njegove dobrote ? Sim morebiti tudi jest zmed tistih devet nehvaležnih očišenih? Komej v spovedi očišen, že spet Boga žalim, kosim mu dolžan nar veči hvalo! Usmili se, Gospod! po Jezusu Kristusu vsili vernih duš v vicah, daj jim večni mir in pokoj, in večna luč naj jim sveti. Naj v mi¬ ru počivajo. Amen. Osmi dan. Prederzne sodbe. Ne sodite, de ne bote sojeni! Tako je svaril Jezus. Zakaj je hudo med ljudmi živeti? Zato, ker je malo ljudi, de bi našiga djanja in nehanja, hudo ne sodili. Ti si tudi med tistimi, ali ni res ? Skleni danes, 1. nikogar prederzno ne so¬ diti, in rajši vse le na dobro razlagati. 2. Govori od bliž- njiga dobro, če kaj veš; če ne, pa rajši molči. 3. Izgo- 19 varjaj slabosti druzih, kolikor sveta ljubezen dopusti. 4. De si to polajšaš, premišljuj tole : Za tiste, ki so malo poprej vpili: Križaj ga, križaj! je Jezus molil: „Oče odpusti jim, ker ne vedo, kaj deIajo“. Moli 3 očenaše in češenamarije za tisto lepo ljubezen, ki ima usmi¬ ljenje s slabostmi druzih; in pa za tiste uboge terpeče duše, ki so bile prederzni sodbi vdane. Ali se ti ne zdi neusmiljeno, bliž¬ njega prenaglo in prederzno soditi? Ali boš opustil to černo pregreho? —? Usmili se, Gospod! po Jezusu Kristusu vsili vernih duš v vicah, daj jim večni mir in pokoj, iu večna luč naj jim sveti. Naj v mi¬ ru počivajo. Amen. 30 Deveti dan. Spoved. „Kterim bote grehe odpustili, so jim odpušenij ‘ je obljubil Jezus. Kdaj je človek nar srečniši, nar zadovoljniši? Kadar po dobro opravljeni spovedi od spovednice gre. 1. Ne boj se tedaj spovedi , če te tudi ta¬ krat malo boli, ko te spoved¬ nik v zdravilo vzame. 2. Spo¬ veduj se pogosto, zlasti pa naglo* in urno, ako ti je greh mir vesti poropal. 3. De ti bo pa to ložej, premišljuj zgub- ljeniga sina, kako lepo ga je oče oblekel, ko se je bil za¬ upljivo k njemu povernil. 21 Moli dana 5 očenašev in češena- marij za gnado pogoste vredne spo¬ vedi, in pa za tiste duše v očiše- vališu, ki so bile v svojim življenji mlačne za sveto spoved. Po kolikrat pa ti na leto k spovedi hodiš? Si ne mara v velikim grehu, pa vender spoved odlašaš? Bolj je zasta¬ rana rana, težej se ozdravi; kako se ti bo pri sodbi godilo, ko tako ranjen in zdelan prideš? Boš mar tudi takrat iz¬ govor našel? Usmili se, Gospod! po Jezusu Kristusu vsili vernih duš v vicah, daj jim večni mir in pokoj, in večna luč naj jim svete. Naj v mi¬ ru počivajo. Amen. Deseti dan. Sveta maša. To delajte v moj spomin. Luk. USI, 19. 83 Ena sama edina sv. maša velja toliko, kolikor Kristu¬ sova smert na križu. (Sv.Kri- zostom.) — A ko bi gori v nebesih Marija Devica in vsi svetniki z vsimi angeli in ve¬ likimi angeli vred pred Boga pokleknili, in bi Bogii vso mo¬ gočo ponižnost, čast in službo skazovali: temu nasproti pa bi na zemlji nar manjši du¬ hoven eno samo sv. mašo o- pravil 5 bi taki mašnik Bogu veliko veči čast in službo storil, kakor vsi uni sveti Božji. 1. Hodi tedaj prav rad k sv. maši. 2 . Celo mašo zvesto moli. 3. Obnašaj se pri nji pobožno kakor angel. 4. De to bolje 23 opravljaš, premišljuj danes Je¬ zusove besede: Moja /nsa je hiša molitve. Moli 3 Božje čednosti, de bi mogel vselej rad in pobožno pri sv. maši biti, in pa za tiste duše, ki so zavoljtacih pogreškov v vicah. Kako ti je pri serca , ko tc zvon v cerkev kliče? Ali rad greš? Kolikrat si že po nerodnosti opustil sv. mašo? Ako si to storil v nedeljo ali zapovedani praz¬ nik, je bil s me rt ni greh. Usmili se. Gospod! po Jezusu Kristusu vsili vernih duš v vieah, daj jim večni mir in pokoj , in večna luč naj jim sveti. Kaj v mi¬ ru počivajo. Amen. 24 Enajsti dan. Ljubezin do čistosti. O kako lep je čist rod ! — Pri Bogu in pri ljudeh ima hvalo. Modr. 4. Kdor čistost ohrani, je an¬ gelc, kdor jo zgubi, je hu¬ doba £Sv. Ambrož.) Nečist, nesramen človek, omadežan na duši, na telesu, je nar o- studniši stvar na zemlji. 1. Bodi tako čist in sramožljiv vselej in povsod, kakor ko bi te zmi- raj vsi pošteni ljudje vidili. 2 . Oči ne smejo gledati, ušesa ne poslušati, roke se ne do¬ takniti, serce ne misliti, kar je nečisto. 3. Zroči se prav do čistiga Marii Devici in an- 25 gelu varhu. 4. Premišljuj be¬ sede Jezusove: Blagor njim, kteri so čistiga serca; Boga bodo gledali. 5. Postavi si pred oči Jezusov križ: Deviški Je¬ zus je na križu, — deviška Mati stoji' pod križem, — de¬ viški Janez žaluje pri umira¬ jočim Jezusu pri križu. Moli 5 čcšenamarij in molitev „Pod tvojo pomoč,“ zase, de bi ti Bog čistost dal, in za uboge duše v vicah, ki so v tem življenji oblačilo nedolžnosti omadežale in se niso tukaj zadosti očistile. Beri tudi življenje sv. Alojzja, ako moreš. Ali sim dosti sramožljiv pri slačenji, oblačenji, preoblačenji? Ali je moje oko, moje serce čisto? Usmili se, Gospod! po Jezusu 26 Kristusa vsili vernih duš v vicah, daj jim večni mir in pokoj, in večna luč naj jim sveti. Naj v mi¬ ru počivajo. Amen. Dvanajsti dan. Kletvin j a. ..Kletev je ljubil , torej bo kletev nad-nj prišlapravi Duh Božji v psalmih. Ko bi Krajnec ne klel, bi še nekaj bil! — Kletvinja je prestrašilo gerda ree — iz pekla doma. Ako pa kletev ljubiš, bo kletev — bo pre¬ kletstvo nad tebe prišlo! Oklet bo tvoj jezik, okleta bo tvoja glava, okleta bo tvoja roka in noga, okleto bo tvoje serce! vt Oklet boš ves, kolikor te je. Ti žegen sovražiš, ki kolneš, toraj tudi žegna nad-te ne bo. Skleni tedaj danes: 1. nikoli nikjer, nič, nikogar in nikakor ne kleti. 2. Ako ti kterikrat kletev uide, vselej nato precej moli skesanje ali grevingo, dokler se do čistiga ne odvadiš. 3. Premišljuj Jezusa na križu, kije molil zanje, ki so Ga kleli. Danes moli lavretanske litanije, de bi se na Marijno prošnjo vse kletvinje odvadil, in pa za tiste, ki so za svojo kletvinjo v vicah, ker se niso do čistiga spokorili za¬ njo na svetu. Ali veš, kolikrat si že klel v svojim življenji? Ako ne veš ti, pa tvoj angel- varh vd, ki bo nehvaležnika tebe tožil, 28 ako ne opustiš gerde kletvinje in se ne spokoriš. Ali boš še klel? Usmili se, Gospod! po Jezusa Kristusu vsili vernih duš v vicah, daj jim večni mir in pokoj, in večna luč naj jim sveti. Naj v mi¬ ru počivajo. Amen. Trinajsti dan. Jeza. Odjenjaj od jezo, in opusti serd. Tako opominja sv. Duh v 36. psalmu. Veliko ljudi bi bilo pred Bo- gam in pred ljudmi prav lju— beznjivih, ko bi ne bili pre¬ grešni jezi vdani. Rečem: pregrešni jezi, ker je tudi sveta in zmerna jeza , zavolj pravičnih reči, od ktere pravi 29 Bog: v Jezite se , pa nikar ne grešite !' 1 Jeza je pregrešna, kadar je nezmerna, zavolj po¬ svetnih, grešnih reci in ako človeka, takorekoč, iz uma spravi. Nevarno je pa to, ker sv. Avguštin pravi, de nobe¬ nima serditezu se njegova jeza ne zdi krivična. Poslu¬ šaj tedaj te-le nauke in spolni jih: 1. Odpusti brez pomude vsim svojim sovražnikam. 2. Opusti maševanje , ki te jeza k njemu vžiga. Bolj sladko ko se ti zdi, se nad bližnjim z besedo ali z djanjem znositi , ostudniši je tvoja jeza. 3. Moli za svoje nasprotnike in so¬ vražnike in zateri v sebi ne- 30 vošljivost. 4. De ti bo to ložej, spomni se zgleda Jezusoviga na križu, in Njegoviga nauka: Ako te kdo udari na eno lice, pomoli mu še uno (rajši, ka¬ kor de bi ga ti nazaj udaril). Preudari danes zvečer Jezusove sedmere besede na križu in moli 3 očenaše in češenarnarije sebi za pohlevnost, in pa za tistih duše v vicah, kteri so se v življenji z jezo in sovraštvam večkrat pregrešili. — O kako hudo mora duši žal biti, če je kdej tudi le eno uro v jezi ostala ! Ali je moje serce jezi vdano, ali ne? Ali mi dobro de, kadar slišim, de se je mojimu sovražniku kaj žaliga dogodi¬ lo? Kadar me kdo zjezi, potlej ne mara, zmiraj mislim, kako bi se saj z besedo nad njim znosil ? — 31 Usmili se, Gospod! po Jezusu Kristusu vsili vernih duš v vicah, daj jim večni mir in pokoj, in večna luč naj jim sveti. Naj v mi¬ ru počivajo. Amen. Stirnajsti dan. Lakomnost. Bog je med treskam in strašnim germenjem se zagrozil: Ne želi svo- jiga bližnjiga blaga. Veliki apostelj slovesno uči: Lakomnost je korenina vsili zlegov. Torej: 1. Pri miru pusti, kar ni tvoje, če bi bila tudi le igla ali kosčik kruha. 2. Varuj se goljufije , zvijače in odertije. Tat, go¬ ljuf in odertnik so trije bratje, 32 njih oče pa hudoba. 3. Bodi usmiljen do ubozih, zlasti do sirot, in poteguj se za pre¬ ganjane vdove in sirote. 4. Za¬ tiraj v sebi lakomne zelje in premišljuj Jezusove besede: Kjer je tvoj zaklad , tam je tudi tvoje serce (Luk. 12,34). Moli danes očenaš, češenainarijo in litanije vsih svetnikov za odver- njenje lakomnosti in za tiste, ki v očiševalnim ognji terpe zavoljo ta- cih ne dosto omitih grehov. Ali so tvoje roke čiste — brez tat¬ vine? Te kaj veseli, ubožcam, sirotam, vdovam pomoč skazovati ? Usmili se, Gospod! po Jezusu Kristusu vsih vernih duš v vicah, daj jim večni mir in pokoj, in večna luč naj jim sveti. Naj v mi¬ ru počivajo. Amen. 33 Petnajsti dan. Nezmernost. Ali jeste ali pijete, — vse storite v Božjo čast. 1. Kor , 10. Požrešnost — požrešnost! Ze beseda je gerda! Kaj še le d jan je! — 1. Začni se danes zmernosti učiti. — Pritergaj si kaj v jedi ali v manj po¬ trebnim zakupu in daj ubogim. 2. Bog ne daj, nezmerno jesti ali piti! 3. Bodi zmeren v go¬ vorjenj «, v obleki , v spanji. 4. K zmernosti ti bo poma¬ galo p r em iš 1 j e v an j e v b e s e d e Je¬ zusove na križu: „Zejinsim u . Moli 3 očenaše in češenamarije ?ase in za tiste, ki so bili v živ- 2 34 ljenjl nezmerni v jedi, pijači, ali v čimur si bodi; vzemi si k sercu, koliko revni pogrešajo. Ali se ti stori milo do ubozih, ka¬ dar sam dobro ješ? Si že opustil kteri- krat nepotrebno gostarijo in s tem ubo¬ ge — sramožljive reveže razveselil , ki si ne upajo od hiše do hiše prositi? Usmili se, Gospod! po Jezusu Kristusu vsili vernih duš v vicah, daj jim večni mir in pokoj, in večna luč naj jim sveti. Naj v mi¬ ru počivajo. Amen. Šestnajsti dan. Božja pot pred sv. Režnje telo. Lejte! Jest sim vselej pri vas do konca sveta. Mat. 38. Danes ti svetvam prelepo in preljubeznjivo romanje pred sv. Rešnje telo. 1. Imej nad tem svetim Božjimpotam slad¬ ko veselje in rad obiskuj sveto Rešuje telo v cerkvi. 1. Veliki sv. Frančišk Ksaverjan je po «ele dni v misijonu za ne- umerjoče duše trudno delal, po noči pa pred sv. Rešnjim te- lesarn za počitek prav serčno molil in premišljeval. Bog daj tudi tebi, lepa duša! tako veselje. Tvoja molitev v tihim večernim mraku pred sv. Reš¬ njim telesam je lepa, kakor hosana iz angelskih ust. Ona skaklja kakor zlat vrelec ali studenček gori nakviško, in hladno rosi pred Božjim tro- nam. 2. Moli pa tamkaj za se , za nedolžne , za grešnike , ako imaš še časa, tudi za spokor¬ nike. 3. Spomin na zadnjo ve¬ čerjo naj ti to veselje poživlja. Moli danes ljubezen zase in za tiste, ki so v svojim življenji bili preralačni za obiskovanje sv. Reš- njiga telesa. Kakošen sklep si storil za obisko¬ vanje sv. Rešnjiga telesa za prihodnje? Nisi, ne mara, dosihmal daljne Božje poti večkrat opravil, kakor to tako lepo in lahko bližnjo? Usmili se, Gospod! po Jezusa Kristusu vsili vernih duš v vicah, daj jim večni mir in pokoj, in večna luč naj jim sveti. Naj v mi¬ ru počivajo. Amen. 3? Sedemnajsti dan. Misel na smeri Dans meni, jutri tebi. Pravijo, vsako sekundo en človek umerje na svetu, tedaj eno minuto njih 60, vsako uro 3.600, vsaki dan blizo sto tav- žent. Ktera sekunda, ktera ura je tebi odločena? Alije še de¬ leč, ali že blizo? To Bog sam ve 5 ti le toliko veš, de prišla bo. — 1. Zbudi se tedaj iz vestniga spanja in pripravljaj se na smert. 2. Zapusti greh in delaj pokoro, če ne bo grenka tvoja smert , še grenkejši tvoja večnost. 3. Priporočaj se Ma¬ ni, sv. Ani , sv. Jožefu an- 38 gelu varfiu in svojimu pomoč¬ niku, de ti sprosijo srečno zad¬ njo uro. Kliči pogosto z Jezu- sam, kakor de bi že umiral: „Oče, v tvoje roke zročim svojo dušo! u Moli 5 očenašev in češenamarij za srečno zadnjo uro in za tiste, ki so v življenji premalo na smert se pripravljali. Misli na pokopališe. Ko se zvečer v posteljo vležeš, ali se spomniš na svojo mertvaško jamo? — Kako ti je pri sercu, kadar vidiš merliča pokopavati? Ko bi tebe tisti tre¬ nutek v grob devali, kako bi bilo s tvojo dušo? Usmili se, Gospod! po Jezusu Kristusu vsih vernih duš v vicah, daj jim večni mir in pokoj, in večna luč naj jim sveti. Kaj v mi¬ ru počivajo. Amen. 39 Osemnajsti dan. Lažnjivost. La&njive tista dušo umore; pravi sv. Duh. 1. Od danes naj nobena laž več tvojiga jezika ne oskruni. 2. Vadi se danes posebno v molčljivosti in ne govori brez potrebe, zakaj: kjer je veliko govorjenja , ni brez greha. 3. Čez nikogar ne čerhnihude besede ; zatiraj grehe jezika. 4. Premišljuj v ta namen, kako poterpezljivo je Jezus s kriza na tiste gledal , ki so za Nje¬ govo oblačilo vadljali. Moli zase, de bi mogel jezik krotiti, in za tiste duše, ki so z 40 jezikam pogosto grešile: očenaš, češenamarijo, trikrat čast bodi Bogu id. in apostoljsko vero. Kolikrat se je tvoj jezik ta teden zlagal? Morebiti že danes? Ali si že kterikrat pomislil, kako ostudni so grehi z jezikam? Usmili se. Gospod! po Jezusu Kristusu vsili vernih duš v vicah, daj jim večni mir in pokoj, in večna luč naj jim sveti. Naj v mi¬ ru počivajo. Amen. Devetnajsti dan. Sveta poterpežljivost. Svoj križ nositi in sa Jezusom hoditi. 1. Danes se začni v krot- kosti in pohlevnosti vaditi; 2. bodi pri vsili nasprotljejih 41 poterpežljiv in pomisli: ko¬ likor veči terpljetije, toliko veči plačilo. 3. Skoz terplje- nje se gre v večno življenje : le veliki križonosci dosežejo veliko plačilo. 4. Premišljuj, s koliko poterpežljivostjo je ves ranjeni Jezus težki križ na Kalvarijo nesel , in pre¬ magal boš vsako nepoterpež- Ijivost. Moli očenaš, česeuamarijo in čast bodi itd. za tiste, ki so bili v živ¬ ljenji premalo poterpežljivi, in pa de bi mogel sam vselej poterpež- ljiv biti. Ali nisi ti tavžentkrat črnem in te vsaka — nar manjši reč razkači? Ali se spoveduješ, koliko drugi greše za- volj tvoje nepoterpežljivosti. omernosti, sitnosti, revsavosti? Kakošniga pomočka misliš v prihodnje poiskati zoper čmer- nost in nepoterpežljivost ? Usmili se, Gospod! po Jezusu Kristusu vsili vernih duš v vicah, daj jim večni mir in pokoj, in večna luč naj jim sveti. Nej v mi¬ ru počivajo. Amen. Dvajseti dan. Napuh. Kdor se povišuje, bo ponižan. Nabuhodonosorju, Herodu, Antijohu —in še vsakimuna- puhnežu na zemlji je napuh skomino delal: tudi tebi ne bo prizanesel. 1. Varuj se tedaj znotranjiga in zunanjiga na¬ puha, 2. Zaverzi ali pa pre- 43 naredi, kar imaš ošabne obleke. 3. Pri vsaki skušnjavi k na¬ puhu se ozri na Jezusa s ter- novo krono , s ter stani in skerlatastim plajšem. Moli danes na kolenih 3 oče- naše in češenamarije zase in za tiste, ki zavoljo napuha in pre¬ vzetnosti v vicah na odrešenje ča¬ kajo. Kaj misliš sam od sebe, in kaj me¬ niš, de Bog od tebe misli? — Ali ti ne dd dobro, ko ti kdo več pripisuje, kot si ali kot dobriga imaš? — Ce več imaš ali znaš mem druzih, morebiti sam se¬ bi pripisuješ in ne Bogu? Usmili se, Gospod! po Jezusu Kristusu vsili vernih duš v vicah, daj jim večni mir in pokoj, in večna luč naj jim sveti. Aaj v mi¬ ru počivajo. Amen. u En in dvajseti dan. Sitnost in čmernost. Ti si ne mara sitin, črnem ? Kaj pravijo ljudje od tebe? 1. Premaguj se in opusti sit¬ nost in čmernost. 2. Imej po- terpljenje s tistimi, ki so ti nadležni, sitni in čmerni. To znanje je nad vse visoke šole in učene vertanja. Tudi Bog ima s teboj poterpljenje in usmi¬ ljenje. 3. Premišljuj, kar Je¬ zus pravi: Učite se od mene , ker jest sim krotak in iz serca ponizin. Moli za premaganje svoje sit¬ nosti in za tiste, ki so bili v živ¬ ljenji sitni in čmerni, pervi odsta¬ vek žalostniga dela sv. roženkranca. Ali nisi ti sam sitin, pa druge s sit¬ nostjo pitaš? —Ali nisi zmed tistih, ki v vsako reč nos vtaknejo in s tem do¬ sti hudiga napraviš? — Si ne mara ka¬ kor osa, ki vsaciga pikneš, če le moreš? Usmili se, Gospod! po Jezusa Kristusu vsili vernih duš v vicah, daj jim večni mir in pokoj, in večna luč naj jim sveti. Naj v mi¬ ru počivajo. Ainen. Dva in dvajseti dan. Snedenost in sladkarstvo. Že veliko jih je končala nezmer¬ nost, zmernost še nikogar ne. (Sv. Ambrož). Snedež ni za žlahtne misli in lepe dela. Vadi se toraj danes zderžnosti: 1. Nikar nič ne jej zunaj pri mizi. 2. Bodi z vsim zadovoljin, kar pred-te prineso. 3. Za vsaki nar manjši zalogljej bodi hvaležin Bogu in ljudem. 4. Premišljuj, kako so Jezusu podajali kisa in žolča, ki je vender Bog. Moli 3 očenaše in češenamarije zase, de bi ne bil požrešin, in za tiste, ki so bili v življenji pre- sladkosnedni. Ti jedoč blezo le na to misliš, če diši, ne pa če k zdravja tekne? ,.To¬ le si bom pritergal in ubožca (lačnima verstnika, tovaršu itd.) dal“: ali si že mislil kterikrat tako ? Usmili se, Gospod! po Jezusu Kristusu vsili vernih duš v vicah, daj jim večni mir in pokoj, in večna luč naj jim sveti. Naj v mi¬ ru počivajo. Amen. 47 Tri in dvajseti dan. Ljubezen do Marije Device. Cessna si Kraljica, Mati milosti! 1. Danes stori sklep, Marijo Devico prav posebno ljubiti in častiti , ker Ona je tvoja Mati, ako si ti njen sin, njena hči. 2. Pokliči jo v vsaki skuš¬ njavi na pomoč, rekoč: O Ma¬ rija , prosi za-me! k Tebi pribežim. 3. Bodi sramoilji- vih očt\ čistiga serca , in nikar čez bližnjiga hudiga ne go¬ vori — iz ljubezni do Marije. 4. V ta nameri premišljuj ? v koliki sveti ljubezni so Jezus , Marija in Jožef med seboj prebivali. 48 Moli zase in za tiste, ki so v svojim življenji Marijo premalo lju¬ bili, veseli del sv. roženkranca. Imaš morebiti nar svetejši Imena velikokrat po nemarno v ustih, ne pa Njih čednost v sercu? Se li varuješ veiga, s čimur bi razžalil Marijo, svojo Mater? Usmili se. Gospod! po Jezusu Kristusu vsih vernih duš v vicah, daj jim večni mir in pokoj, in večna luč naj jim sveti. Naj v mi¬ ru počivajo. Amen. Stir in dvajseti dan. Mlačnost in lenoba¬ ma so ljudje spali, je prišel so¬ vražnik , je ljulike med pšenico na¬ trosil, pa je šel. Mat. 13. 35. 1. Danes moraš gorečnost za molitev , za cerkev in za 49 dobre dela na novo vneti. 2. Premisli, premisli, koliko dobriga si že zamudil v svojim življenji. 3. Obžaluj svoje za- ' mude in pripravljaj se za prav dobro spoved, ki jo kmali o- pravi. 4. Premišljuj danes Je¬ zusa , s koliko gorečnostjo se je ponašal za nebeškigec* Očeta v tempeljnu. Moli 3 očenaše in češenamarije zase, in za tiste, ki so bili v živ¬ ljenji premalo goreči. Koliko ljudi si že pridobil za čed¬ nost in svetost s svojo gorečnostjo? Si jih mar še le od Boga odvračal s svojo mlačnostjo? Ali te je kej groza? Usmili se, Gospod! po Jezusn Kristusu vsili vernih duš v vicah, daj jim večni mir in pokoj, in večna luč naj jim sveti. Naj v mi¬ ru počivajo. Amen. 50 Pet in dvajseti dan. Pohujšanje in zapeljevanje. Gorje človeku ssavolj pohujšanja! Vsaki grešnik je bil od koga pohujšan; — o gorje! koliko je pohujšljivcov. 1. Odvračaj na vso moč pohujšanje. 2. Saj toliko jih za Jezusa pridobi, kolikor si jih pohujšal. 3. Po¬ pravljaj, oh popravljaj pohuj¬ šanja, nesrečni zapeljivec! de ti bo Bog usmiljen. 4. Pre¬ mišljuj danes, kako je Jezus male k sebi vabil in žegnova /, de bi se ložej pohujšanja ob¬ varovali. Moli zase, za tiste, ki si jih pohujšal, in za duše tistih, ki mo- Sl rajo zavolj ne dosti spokorjenima pohujšanja v vicah terpeti: žalostni del sv. roženkranca. Ali te kej hudo pečejo tvoje pohuj¬ šanja? Kaj meniš, morebiti je kdo še zdaj v smertnim grehu, božjeropno svete zakramente prejema, ali pa je že kdo celo pogubljen, ki si ga ti pohujšal?! Kako išeš to škodo popravljati, ki si jo storil Bogu in bližnjimu? Usmili se, Gospod! po Jezusu Kristusu vsili vernih duš v vicah, daj jim večni mir in pokoj, in večna luč naj jim sveti. Naj v mi¬ ru počivajo. Amen. Šest in dvajseti dan. Zveličavne navdajanja. Sveti Duh, on bo vas učil. 1. Poslušaj, kar ti sv. Duh 53 po tvojim angelu varhuv serce navdaja. 2. Zaničuj navdajanja mesa in hudobniga duha. 3. Kadar te serce za kako reč zaboli, hitro jo zroči Jezusu in Marii. 4. Kušni večkrat brhko martro ali pa svetinjico čistiga spočetja (ki jo inende saj nosiš na vratu?). Premišljuj 7 darov sv. Duha in moli očenas, češenamarijo in čast bodi itd. za se, in za tiste, ki so v življenji premalo poslušali zve¬ ličavne navdajanja. Kaj nar rajši misliš, kadar si sam? — Za čim hitrejši scžeš, za dobičkam duše ali telesa? — Ti — ne mara — ušesa mašiš, kadar ti serce kej svetiga navdaja? Moraš poslušati!! Usmili se, Gospod! po Jezusu Kristusu vsili vernih dnš v vicah, 53 daj jim večni mir iu pokoj, in večna Inč naj jim sveti. Naj v mi¬ ru počivajo. Amen. Sedem in dvajseti dan. Krotenje jezika. Kakor meč, so jezik nabrusili. Psalm 63. Meč je hitro v serce zabo¬ den, ali kdo bo rano zacelil? Hiša je z eno iskro v ognji, ali kdo ga bo pogasil? Tudi hud jezik vseka z enim mah- ljejem globoko rano, ki se ne da zaceliti 5 napravi strašin o- ginj, ki se ne da ugasiti. Skleni torej: 1 . Ne preveč, in le s pre¬ vidnostjo govoriti. 2. Ogibaj 61 se klepetačev in klepetulj. 3. Ne podajaj se v pravdo in pre¬ pir z njim, ki te z jezikam šviga, sicer boš še hujši tepen. 4. Zveličana Marijeta iz Ala- koka je vidila neki dan eno svojih tovaršic v strašnim terp- ljenji v vicah, ker je zoper višji godernjala in bližnjiga ni pri miru pustila s svojim jezikam. Moli „pod tvojo pomoč 11 in 3 očenase in češenamarije za kro¬ tenje jezika in za duše tistih, ki so v svojim življenji z jezikam grešili. Se imaš morebiti za boljšiga mem družili, pa vcnderz jezikam veliko hu- diga storiš? Koliko si že popravil, kar si z jezikam hudiga storil? — Pri spo¬ vedi tisto praviš, kar so ti drugi hu- 55 diga rekli, kar ti drugim, pa ne, — ali ni res? Usmili se, Gospod! po Jezusu Kristusu vsili vernih duš v vicah, daj jim večni mir in pokoj, in večna luč naj jim sveti. IVaj v mi¬ ru počivajo. Amen. Osem in dvajseti dan. Laž in krivica. Kdor rad laže, rad krade. 1. Laž in tatvina ste sestre, lažnik in tat pa brata. Laž lestvo (lojtro) postavlja, tat¬ vina pa na visli (galgej vleče. 2. Dve reči danes na kolenih pred Marijo skleni: a) se ni¬ koli več ne zlagati, in bj) nikoli nič več ne ukrasti. 3. Spomni se v skušnjavah Božjih zapo- 56 vedi: Ne kradi ; ne pričaj po krivim! Moli danes 7 očenašev in češena- niarij zase, de bi svojiga jezika z lažjo in rok s krajo ne oskrunil, in pa za tiste v vicah, ki so se teh grehov premalo varovali. Ali si že preklical, kar si se zlagal, — povernil, kar si krivice storil? Ho¬ češ čakati, de te bo smert prehitela? Usmili se, Gospod! po Jezusu Kristusu vsili vernih duš v vicah, daj jim večni mir in pokoj, in večna luč naj jim sveti. Naj v mi¬ ru počivajo. Amen. Devet in dvajseti dan. Sodba. Bo prišel sodit žive in mertve. 1. Premišljuj danes ojstro si . sodbo Božjo ob sodnjim dnevu čez vse misli, — želje, — be¬ sede, — djanja, — zamude, — poglede, — poslušanja. 2. O človek, kaj bo z grešnikam • takrat, ko bo pravični komej obstal. 3. Obudi popolnama grevingoin priporočuj se Marii in sv. Jožefu v varstvo. Moli očenaš, češenamarijo in 3 Božje čednosti zase, in za tiste, ki so v svojim življenji malokrat na sodbo mislili. Ali si pripravljen danes k sodbi iti? Ako si v smertnim grehu, boš mar spo¬ ved odlašal? Usmili se, Gospod! po Jezusu Kristusu vsili vernih duš v vicah, daj jim večni mir in pokoj, in večna luč naj jim sveti. Naj v mi¬ ru počivajo. Amen. 58 Trideseti dan. Pekel Hudobni pojdejo v večno terpljenje. 1. Danes premišljuj z ver¬ nim sercam kraj večniga terp- Ijenja. 2. Kaj bi bilo, ko bi ti že med pogubljenimi bil, kar si morde že večkrat zaslužil! 3. Zahvali Boga na kolenih , de zamoreš še peklu oditi, in ako si v velikim grehu, še danes se spovej , če imaš le priložnost. 4. Spomni se več¬ krat Jezusovih besed, de tam- kej červ ne umcrje , oginj ne ugasne. Zase, de bi peklu odšel, za tiste, ki so pri breznu pogubljenja, 59 in pa za duše v vicah, ki bo pre¬ malo na večno terpljenje mislile, moli 5 očenašev in češenamarij. V peklu bo prepozno se kesati: veš to? — Pogubljenim ne pomaga nič več, se jokati: pomisliš kterikrat to? — Kteri greh tebe nar bolj v pekel sili ? Ga boš zdaj opustil? Usmili se. Gospod! po Jezusu Kristusu vsili vernih duš v vicah, daj jim večni mir in pokoj, in večna luč naj jim sveti. Naj v mi¬ ru počivajo. Amen. En in trideseti dan. Nebesa. O Božje mesto , pretepe reci se od tebe govore. Ps. 86. 1. Pomisli, o človek, še nobeno oko ni tega vidilo, kar 60 je Bog tebi pripravil, ako Ga ljubiš. 2. Trojedini Bog, — presveta Marija Devica, — vsi svetniki, — vsi angeli, — vikši in naj vikši duhovi, — vsi pravični, — vse lepo in nič ostudniga, — vse dobro in nič hudiga, — vse veselo in nič žalostniga, — vse jasno in nič oblačniga, — vse svitlo in nič temniga, — vse večno in nič časniga, — vse ne- umerjoče in nič uinerjočiga, — vse vekomaj srečno in nič nesrečniga! Prevdari, če mo¬ reš, kaj je to. 3. Spomni se na to prečastitljivo nebeško mesto, kadar te skušnjava moti ali nadloge tarejo. 61 Moli 3 očenaše in češenamarije zase, in za duše tistih, ki so se na zemlji premalo za nebesa trudili. Razloči to reč, ali si dozdaj več za časnost ali za nebesa delal? Poklekni drevi pred britko martro in stori sklep, kako misliš v prihodnje za nebesa de¬ lati? Usmili se, Gospod! po Jezusu Kristusu vsili vernih duš v vicah, daj jim večni mir in pokoj, in večna luč naj jim sveti. Naj v mi¬ ru počivajo. Amen. Življenje sv- Alojzija ob kratkim. Sv. Alojzi, de je le zamogel besede izgovarjati, se je učil od matere presveti imeni Jezus in Marija pobožno izreko- vati in moliti. Ko je začel nekoliko hoditi, se je večkrat skril v kak kotiček in je tam lepo molil. Večkrat so ga našli po dolgim izkanju za kako skladovnica gore¬ če moliti. Zlo so se mu ubožčiki smi¬ lili; vsakimu je kej dal, če jele mogel. Od vojšakov se je bil nekaj napačnih besed naučil, ko še ni bil sedem let star. Zato je bil pa posvarjen, in tako mu je bilo žal, de ni nikoli več kaj taciga rekel. Celo življenje je za to žaloval. Sedem let star seje bil prav čisto k Bogu obernil. — Berž ko je zjutraj vstal,se je vselej pokrižal Ko se je oblačil, je molil. Potlej je pred britko martro na tla pokleknil in jutranje molitve molil. Še tako mlad, je sklenil, de bo vse življenje čisto nedolžno živel in de bo du¬ hoven. Zlo zlo je častil Mater Božjo in vedno se ji je perporočal. Nič nespodobniga ni hotel slišati, nič grešniga ne gledati; bal se je na kakim delu svojiga života, postavim na nogi dru- gač pogledati, kakor spodobno oblečen, in nikoli se ni nikomur drugač perkazal, kakor le spodobno čez in čez oblečen. Zapazil je nad seboj, de je nekoliko k jezi nagnjen, in seje tako dolgo zatajal, de je bil čisto poterpežljiv in pohlevin. Ni ga mogla nobena žal beseda napraviti, de bi ga bilo v lice zarudečelo. — Vidil je tudi, de so mu včasi kake besedice ušle, ki ni bilo nič posebniga, venderbi bile zamogle ljubezin do bližnjiga kej ka¬ liti. Se tega obvarovati, je sklenil, le malo in le potrebno govoriti — in se v nobene igrače ne spustiti. Nikoli ni kej storil zoper voljo svojih višjih in vselej jim je bil popolnama pod¬ ložim Ako se je njegov brat Rudolf kej pertožil čes svojiga učenika, ga je Iju- beznjivo opominjal, de naj mu rad in z veseljem pokorin bo. Do svojih strež¬ nikov je bil tako ponižin, de jih je vselej le kakor prosil, mu kej storiti. Sv. Alojzi, enajst let star, je začel tudi po znotranje moliti in premišljevati. Skorej po cel dan je bil v nebeške reči za¬ mišljen. Njegovi služabniki so per klju¬ čavnici vrat vidili, kako je velikrat po cele ure pred britko martro klečal,premišljeval, zdihoval in molil. Ako je tudi kdo ravno notri stopil, ali kak šum vstal, sv. Alojzi ni čutil, ker je bil v Bogu zamišljen. Ob nedeljah in praznikih je močno zve¬ sto keršanski nauk poslušal. Potlej je s prečudno gorečnostjo druge otročiče učil, kar je slišal. Ako je slišal, de je med tovarši prepir vstal, jih je iskal umi¬ riti. Ako je kdo nespodobno ali hudobno spregovoril, ga je posvaril, de ne sme več tako. če je malopridniga naletel, je skušal ga poboljšati. Nikoli ni terpel, de bi bil kdo pričo njega Boga žalil. Dvanajst let star je pervikrat k sv. Obhajilu šel, in potlej vsakih osem dni. Vselej seje 3 dni k sv. Obhajilu perprav- ljal, in 3 dni po sv. Obhajilu Boga za to veliko gnado hvalil. Dan pred sv. Obhaji- lam seje vselej postil, svete bukve bral, in od presvetiga Rešnjiga Telesa govoril. Potlej je 1 uro premišljeval, seje skesano spovedal, in sv. Telo s takim lepim obna¬ šanjem prejel, de se je pričujočim zdelo viditi, ne človeka, ampak angela pred se¬ boj. Po sv. Obhajilu ni molil samo nekoliko minut, ampak po 1 ali 2 uri, in nič ga ni moglo od tega odverniti. — Vsakdan j e šel k sv. maši in seje po duhovno obhajal, je obudil namreč serčne želje, se z Jezusam skleniti, kakor se mašnik sklene. Bral je rad svete bukve, posebno ker- šanski nauk in življenje svetnikov. Po tri dni v tednu se je postil, in sploh malo jedel. Ako seje namerilo, de je mogel na kacih gostjah biti, je nar slabših jedi vzel, in jih le malo vžil. Se mehkužnosti obvarovati, je samiga sebe terdo imel, se velikratdo kervaviga bičal. Deskindruzigalesaje vposteljo de- val, se na terdi križ Jezusa Kristusa bolj vživo spomniti. — Tako je sveti Alojzi že v zgodnjih otročjih letih živel in je dokon¬ ča stanovitin ostal; tora j se po pravici imenuje angelski mladenič. NRRODNR IN UNIUER2ITETNR KNJI2NICR 00000420763