ŠOLSKA PRAKSA Naš skrivnostni škratkov gozd Tanja Štrukelj, profesorica razrednega pouka, OŠ Preska pri Medvodah Že vrsto let poučujem kot učiteljica v 2. razredu in lansko šolsko leto sem z generacijo otrok, ki mi je bila zaupana, odkrila nove možnosti uresničevanja učnega načrta preko številnih dejavnosti, ki jih lahko izvajamo na prostem. Naša OŠ Preska pri Medvodah ima nekaj korakov od šolske stavbe gozd, kar me kot učiteljico vedno znova še posebej navdušuje. Tokratna zgodba je nastajala in se dogajala eno celo šolsko leto, navdihujoči pobudniki zanjo pa so bili učenci, ki sem jim kot učiteljica vedno rada prisluhnila in sem jim za to novo izkušnjo vsekakor tudi hvaležna. Od kod ideja o škratkovem gozdu? Odločili smo se, da se razdelimo v skupine – ime- Začelo se je s priporočilom šolskega ministrstva na la sem 15 učencev in nisem mogla verjeti svojim začetku šolskega leta, naj izvajamo pouk, dokler je očem, kako hitro so se uspeli razdeliti v 5 skupin lepo vreme, čim več na prostem. po tri. Motivacija za delo je bila več kot očitna in organizacija je tekla kot po maslu. Skupine otrok Tako sem prvi petek v septembru združila dve uri še nisem kaj dobro poznala po naših štirih skupnih likovne umetnosti in športa za naš prvi obisk gozda. dneh in to me je lepo presenetilo – kakšno sode- lovanje! Na začetku smo malce potelovadili – nekaj vaj hitre hoje se je spremenilo v tek po makadamski poti Vsaka skupina si je najprej poiskala košček gozda, skozi gozd. Učenci so se kar malo začudili in mi po- mesto za ustvarjanje hišice. V tem delu so še kar vedali, da sem prva učiteljica, ki z njimi tudi teče. malce tekali sem in tja, se klicali in med seboj vne- to razlagali, ko pa so bili po skupinah zadovoljni s V nekem trenutku sem se na razpotju glavne in prostorom, so neutrudno začeli prinašati material stranske poti ustavila in zbrala učence, ki so bili za izdelavo hišk. Delovali so povezovalno, marljivo, kljub teku precej glasni. zanimivo je bilo poslušati, kaj vse so se pogovarjali. Želela sem jih umiriti, spraviti na gozdno jakost in Nekateri so prvič ugotovili, kako se prelomi veja, sem takoj pomislila, da moram nekaj spremeniti. če je predolga – da lahko nanjo stopiš in dobiš dva Dejala sem jim, da nadaljujmo od tukaj naprej po krajša dela. Zanimivo jim je bilo lubje kot materi- stranski poti, kjer pa moramo znižati jakost glasu, al, predvsem za streho. Škratkom so želeli narediti se malce umiriti, saj v bližini bivajo gozdni škrat- mehka bivališča, za kar so uporabili mah, praprot. ki. Ideja je prišla povsem spontano in učencem je Razmišljali so, kaj bi jim pripravili v shrambico za bila všeč. Takrat še nisem vedela, da bo imela moja ozimnico oz. kaj bi jim nabrali za hrano. Največ je izjava tako močan naboj, da se bo iz nje razvila v bilo na tistem mestu žira, tako da se naši škratki v nadaljevanju opisana zgodba. večini prehranjujejo z žirom. Odkritje škratkovega gozda Neutrudno so delovali z lastnimi idejami, dokler jih V skoraj popolni tišini smo peš nadaljevali pot in nisem poklicala, da si bomo sedaj hiške ogledali, njihovi koraki so postali počasnejši in bolj previdni. ker se moramo kmalu vrniti nazaj v šolo. Takoj so začutili, da bi lahko z divjanjem prepodili vse škratke in jih potem ne bi mogli videti. Pripovedovanje ob ogledovanju, kaj vse so naredili, je bilo zelo doživeto. Po kakih sto metrih se je potka razširila in prišli smo v razgledni širši del gozda, ki je v tistem tre- Na koncu so spraševali, ali bomo še prišli sem, saj nutku postal za celo šolsko leto naš škratkov gozd. so nekateri po ogledih dobili nove ideje, hkrati pa Tako smo ga poimenovali. ni bilo dovolj časa za dokončanje hišk. Učenci so predlagali, da bi škratkom, da bi lažje Obljubila sem jim, če bo le primerno vreme, da se spali in da bi imeli streho nad glavo, naredili hišice. vrnemo v škratkov gozd tudi prihodnji teden. Moj prvotni načrt za predmet LUM je dobil popol- noma novo podobo – ideja izdelovanja škratkovih In res smo se – nastale so zares zanimive škratkove hišic je bila odlična. hišice. 11 Didakta ŠOLSKA PRAKSA Prosil me je, če bi lahko spet odšli v gozd, da bi odnesli njegovo pismo k škratkom, za kar smo po- novno izkoristili eno uro športa in potrenirali tek do škratkovega gozda. Tam smo na drevesu, ki stoji pri vhodu v škratkov gozd, našli kovinski predalček kot nalašč za pisma. Otroci so ga poimenovali škratkov nabiralnik in tja smo oddali naše prvo pismo. Čez nekaj dni smo se vrnili in sledilo je preseneče- nje, ki je še mene povsem presenetilo. Škratki so nam odpisali tole: Škratki so nam odpisali Škratkova bivališča Še več o dogodivščinah v škratkovem gozdu V tretjem tednu septembra so učenci še kar razmi- šljali, kako se imajo škratki v gozdu, in zanimalo jih je, če so škratki našli vse njihove hišice. Jan je o škratkih razmišljal tudi med soboto in ne- deljo in je v ponedeljek v šolo prinesel pismo za škratke. V njem je zapisal: ŠKRATKI, ALI SO VAM NAŠE HIŠICE VŠEČ? LEPO SE IMEJTE. JAN Leseni nabiralnik 12 Didakta Učenci so razmišljali, da bi bilo dobro, če bi imela Čez nekaj dni smo imeli že nova pisma različnih vsaka skupina svoj nabiralnik pri svoji hiški, tako bi skupin – o čem vse so otroci razmišljali, ko so to pi- lahko vsaka skupina izvedela, kateri škratki bivajo sali in ustvarjali! v posamezni hiški. In neverjetno – še isti teden so učenci po skupinah brez kakršnega koli spodbuja- Pred zimo so učenci škratkom naredili tudi lesene nja prinesli v šolo lesene nabiralnike. Vsi očki – mi- posteljice, da bi jim bilo bolj prijetno tudi ponoči. zarji – so hipoma priskočili na pomoč, saj so najbrž začutili to neznansko željo, ki so jo izžarevali otroci. Naši gozdni škratki so bili sedaj po skupinah opre- mljeni z novimi nabiralniki, ki smo jih hitro znosili k škratkovim hišicam. Lesene posteljice za Toneta, Tonko in Zojo V hladnejših dneh, proti koncu oktobra, so nam škratki preko pisma sporočili, da so zboleli, kar je učence vznemirilo. V njih se je pojavila brezpo- gojna želja, da jih pozdravijo. Od doma so v malih stekleničkah nosili zdravila za naše prijateljčke, iz volne smo skupaj izdelovali kapice za škratke, Še zadnji nabiralnik nesemo v gozd pozabili pa niso niti na osebno higieno in zobne krtače za naše gozdne prijateljčke. Domišljija in To pa je še nekaj ostalih učencev spodbudilo k pi- skrb za škratke sta me osupnila. Na kaj vse so po- sanju pisem. Tako so učenci brez naročila vadili za- mislili in koliko svojih stvari so bili pripravljeni dati pis povedi s tiskanimi črkami, saj so se na takšen škratkom v želji, da bi preživeli mrzlo zimo in da bi način s škratki sporazumevali. bili čim bolj zdravi. Pisma za škratke 13 Didakta ŠOLSKA PRAKSA Pripomočki za škratke Neznano pismo mimoidočih otrok Preprosto lepo je doživeti trenutek, ko učenci sami nosijo v šolo stvari in ko je domača naloga, naj nekaj postorijo, odveč, ker učenci delajo stvari notranje motivirani. Noben dan nisem vedela, kaj vse bodo še prinesli za škratke. Še najbolj zanimivo pa se je meni kot učiteljici zdelo to, da resnično tudi sama nisem vedela, kdo vse je skrivaj vključen v vse to pisanje in dogaja- nje. To bo ostala večna skrivnost najbrž kakšne- ga starša, baje tudi učenčevih babic in dedkov, ki so vsako jutro tam sprehajali kužke, pa potem Pismo za škratke in vrečka jabolčnih krhljev skrivnost sprehajalcev, ki so tja vodili svoje otroke … Čarobno pa je vsa stvar res dobro funkcionira- la, namreč očitno se je nekaj dejavnikov v tistem Za čas veselega decembra smo škratkov gozd vsak obdobju med seboj dobro povezalo in vsi akterji na svoj način tudi okrasili z bunkicami in okraski, smo pri tej dejavnosti uživali na svoj način. Stvar da smo se skupaj veselili prihajajočega novega je preprosto rečeno delovala. leta. Sama sem začela z okraševanjem drevesc z več okraski, potem pa smo se dogovorili, da lahko Nekoč so nas v škratkovem gozdu čakali tudi ob vsakem obisku škratkovega gozda eno bunkico skrbno zaviti piškotki, tudi mi pa smo za škratke vzameš, v zameno pa prineseš eno svojo. Tako so vedno pustili kaj njim ljubega in primernega. imele smrečice vsak dan malce drugačno podobo. To vse smo prinesli za škratke Okrašen škratkov gozd 14 Didakta Zaradi pouka na daljavo so učenci s starši in sami V času spoznavanja vsebin pri predmetu spozna- prihajali k škratkom. vanje okolja, ki so se navezovale na potomce, mla- dičke, jih je zelo zanimalo, kako bo to vse skupaj Takrat je škratkov gozd dobil tudi napis na leseni potekalo v našem gozdu. V veliki skrbi, da škratki deščici, ki ga je doma izdelal eden od naših učen- ne bodo imeli primernega bivališča za male škrat- cev, saj so se v tem gozdu ustavljali sprehajalci. Vse ke, je ena skupina izdelala čisto posebno leseno hi- več otrokom se je namreč pot, ki vodi do škratkove ško zanje. Ta je bila res lična in kvalitetna. dežele, priljubila. Škratkova dežela Spomladi smo občasno še obiskali škratkov gozd, ker sem pouk izvajala še na drugih lokacijah na prostem. So pa učenci radi vsebine pouka pove- zovali s škratki. Tako so nastale krasne razredne Lesena hiška za male in velike škratke knjigice, kjer je večina učencev izbrala škratkovo tematiko, čeprav je bil naslov poljuben. In še predzadnji dan pouka v 2. razredu smo pre- živeli v našem gozdu, kjer so preverili, če so škratki varni in preskrbljeni, preden odidejo na počitnice. To, da jih nekaj časa ne bo, so tudi ponovno zapisali v pisemcih. Kar pa je bilo ta dan še posebej zani- mivo, je to, da jih je zanimalo, če bom kot učitelji- ca naslednjo skupino učencev tudi pripeljala v ta škratkov gozd. Sprva se mi je vprašanje zdelo tež- ko, vendar pa je bil moj odgovor pomenljiv – če ste ta škratkov gozd odkrili vi in je vaš, bo vaš tudi ostal. S takšnim odgovorom pa so bili učenci pomirjeni, saj jih je občasno skrbelo, da bi jim ga morda lahko kdo poškodoval ali spreminjal, oni pa so bili nanj vedno bolj navezani. V tem gozdu so si želeli le obi- skovalcev, ki razumejo zgodbo škratkovega gozda. Naše razredne knjigice Zaključek 23. aprila, ob svetovnem dnevu knjige, smo brali Kar se meni kot učiteljici zdi pri vsem tem najbolj drevesom v škratkovem gozdu. Učencem je bila dragoceno, je to, da so bili učenci sami »ustvarjalci« ta dejavnost zelo zanimiva, saj so jih takrat zago- našega škratkovega gozda z aktivnim medpred- tovo kje v grmu poslušali tudi škratki. Brati skritim metnim povezovanjem. Preko njega so razvijali škratkom pa je še posebej zabavno. svojo domišljijo, kreativnost ob gradnji škratkovih hišic, iskali so rešitve pri škratkovih težavah, peli so pesmice, v skupinah so delovali izredno sode- lovalno, samoiniciativno so pisali pisma, želeli so si rekreacijo do škratkovega gozda, ki ni bil nikoli pre- daleč. Še doma so razmišljali o škratkih, skrbelo jih je zanje in so jim želeli vse dobro, predvsem pa smo tudi veliko časa preživeli na prostem – v gozdu – in tam uresničevali cilje učnega načrta preko vsebin, ki so bile za učence izredno motivacijske in so iz- hajale iz njih samih, saj sem kot učiteljica učencem vedno prisluhnila. Zato je lahko ta zgodba tudi v Branje drevesom in škratkom resnici zaživela. 15 Didakta