Naročnina meMČM Abbonamentit Me.e 12 Lire: Estero, me- ta ^^Hj ^ flBk K JHV JUSm «« 20 Lire, Edizione •tvo 20 Lir — n«- Ml ^^m mm m^M ■ fl^^Dk m MV «„no deljska kdaja e«- ^^^^^^ ^HV M V^H^kff JBff Lire, Estero toietno za H HB ggjg fln ^r ■ M ^^Hb ^HV H^H a Inozemstvo Lir. ^ j^V ^gB ^HV flHf > fl^V ^Mt 10.650 per gli ahbo- Ljubljana mj ^^^ ^M namenti: pet 10.650 za naročnino ^^^^^^^^^^ ^ « le Inserzloni. bi 10.349 za tneerate. -... , Podružnica! bb«|a vsak dan ijatra) razen ponedeljka la dnev. po praznika. Novo metlo Novo mesta. B Uredništvo In apravai Kopltar|ev« 6, Lfublfana. g , .... ... .... __ Izključna pooblaščenka za oglaševanje Italijanskega ln tujega I R.d.zione, Amminl.tr.zlon.> Kopltarieva 6, Lubiana I Concessionana esc ušiva per la pubb11«« dl provenlenz. italiana Uvor« Union. Pubblicita Italiana S. A. Milano. I Telefon 4001-4005. i ed estera: Unione Pubblicita Italiana S. A* Milano. Voj'no poročilo št. 530 Veliki boji ¥ Vzhodni Afriki Glavni Stan Italijanskih Oboroženih Sil objavlja: Severna Afrika: Na bojišču pri Tobruku delovanje naših prednjih oddelkov. Pri krajevnih spopadih pred kratkim je bilo poleg izgub, prizadejanih sovražniku, zaplenjenega še mnogo orožja. Vzhodna Afrika: Na raznih odsekih pri Gondarju potekajo srditi boji. Nemško letalstvo je bombardiralo cilje v trdnjavi Tobruk. Na bojišču pri Sollumu sta bili sestreljeni dve sovražni letali. Dve letali sta še padli na tla v plamenih in sicer je bilo eno letalo zadeto od protiletal- S skega topništva, ko je sovražnik izvedel polet, ' ki je povzročil nekaj izgub med muslimanskim prebivalstvom, drugo letalo pa je bilo sestreljeno v boju od našega izvidniškega letala v Džarabubu. Peto angleško letalo je bilo prisiljeno od naše obrambe, da je moralo pristati na obali Marmarike in je bilo zaplenjeno nepoškodovano s posadko treh častnikov in treh podčastnikov. Buenos Aires, 14. nov. AS. Argentinski list >11 Puebloc objavlja obsežen dopis iz Rima. Člankar opisuje uspehe italijanskega brodovja na Sredozemskem morju. Delovanje italijanske trgovske mornarice je neumorno in italijanski mornarji so pokazali izredno junaštvo od začetka vojne do danes. Nemške čete pred Kerčem Tudi na dragih odsekih vzhodnega bojišča so bili doseženi veliki uspehi Letalski napadi na Sebastopol in Kerč Nemško vojno poročilo Hitlerjev glavni stan, 14. novembra AS:: Nemško vrhovno poveljstvo objavlja: Na Krimu stoje naše čete tesno pred Kerčem. Mesto in pristanišče sta pod ognjem nemškega topništva. Letalstvo je obrežne baterije pri Sebastopolu z bombnimi zadetki v polno stavilo izven boja, razdrlo važne vojaške naprave v pristanišču in poškodovalo dve večji vozdi. Ostali letalski napadi so veljali četam, ki so bežale iz Kerča. Bojna letala so pri tem potopila dve tovorni ladji s skupno 5.500 tonami. Tudi na drugih odsekih vzhodnega bojišča so bili doseženi krajevni bojni uspehi. Na morju okoli Anglije so bojna letala, ki so poletela na oborožen izvidniški polet, poškodovala južno od Lowestoita večjo trgovsko ladjo in uspešno bombardirala ladjedelnice in oskrbovališča v pristanišču Falmouth. V Severni AIriki so nemška strmoglavska letala razbila angleške bunkerje pri Tobruku. Posamezna sovražna letala so v vzhodnem delu nemškega državnega ozemlja vrgla majhno število eksplozivnih bomb, Civilno prebivalstvo je imelo izgube na mrtvih in ranjenih. Berlin, (4. nov. AS. Na bojišču ob Doncu so nemške čete mrd drugim zajele tudi tiste sovjetske vojake, ki so ob svojem času sodelovali pri angleško-sov jettfki zasedbi Perzije. Sovjetsko poveljstvo je moralo poklicati čete iz Perzije, da jih je lahko vrglo v boj proti nemški vojski. Te čete pa niso pokazale nobenega pravega odpora in niso dosegle nobenih uspehov. Izgube teh oddelkov pa so bile izredno velike in zelo krvave, na bojišču pa so pu- Heresitione Churchillove navedbe o poteku bitke za Atlantik Berlin, 14. nov. AS. Churchill je govoril tudi o poteku boja za Atlantik. Več nemških listov omenja te izjave in pravi, da so Churchillove navedbe nesramno zlagane in s takimi lažmi hoče Churchill pomiriti angleško javno mnenje, ki se vedno bolj razburja zaradi pomanjkanja živil. Nemški listi pravijo, da je v štirih mesecih, od marca do junija, Anglija izgubila mesečno pol milijona ton in Churchill si ie upal na to trdili, da so angleške pomorske izgube v mesecih od julija do oktobra padle na 180.000 ton mesečno. Nemški tisk pa pobija te številke in pravi, da je Anglija v obeh dobah izgubila mesečno po 850.000 in 500.000 ton, pri tem pa niso vštete velike angleško izgubo zaradi tega, ker so parniki zavozili na mine. Nemčija je s potekom bitke za Atlantik lahko izredno zadovoljna. Ne samo angleško vojno brodovje, ki je v veliki premoči, ni začelo boja, ampak je Nemčija v prvih dveh letih vojne potopila 14,100.000 ton sovražnega brodovja. To se pravi, da je bilo v tem času potopljeno toliko brodovja, kolikor ves čas v prejšnji svetovni vojni. Ti izredni uspehi so bili doseženi zaradi uspehov nemškega letalstva in zaradi boljšega strateškega položaja, ki ga ima v sedanji vojni Nemčija, ko lahko nemške podmornice odhajajo z oporišč od južne francoske obale do skrajnega severa na Norveškem. V letu 1917. je angieška admiraliteta zaradi prevelikih izgub na morju že začela obupavati na zmago in zato si pač lahko . predstavljamo, kakšno mora biti Churchillovo res- I nično razpoloženje, ko uvideva, da so dosedanje izgube na morju že dosegle in presegle številko potopljenega ladjevja v zadnji vojni. Churchillovo izzivanje Rim, 14. nov. AS. V spodnji zbornici je predsednik Churchill še enkrat izjavil, da ne bo okle- stile skoraj vso vojno gradivo, s katerim so bile opremljene. Stockholm, 14. nov. AS. Vremenoslovci izjavljajo, da bo morje pri Arhangelsku moralo začeli zmrzovati v nekaj dneh. temperatura v tem kraju vedno bol j pada in sovjetska vlada je že poslala v te vode mnogo ledolo-milcev, ki nuj bi držalj v svobodi dohod v to važno pristanišče, kamor bi naj prihajale angleške in ameriške ladje, ki dovažajo vojno gradivo. Čez nekaj dni pu v Arhangelsku ladje že ne bodo mogle več izkrcavati svojega vojnega gradiva, in dovoz pomoči za Rusijo se bo s severa moral preseliti na jug. Helsinki, 14. nov. AS. Finski bombniki so v strmoglavskem poletu potopili sovjetsko torpedov-ko, velika sovjetska tovorna ladja pa je v Finskem zalivu zavozila na mino in se potopila. Včeraj zjutraj sta bila v Helsinkiju dana dva znaka za letalsko nevarnost, vendar pa ni bilo nobenih incidentov. Ujetniki, ki so prišli s petrograjskega bojišča, izjavljajo, da vlada med boljševiškimi četami veliko nezadovoljstvo zaradi pomanjkanja živeža. Politični komisarji so si namreč prisvojili vse zaloge živil in so izjavili vojakom: Če hočete jesti, morate vse svoje sile vreči na vzhodni del mesta, kjer se postojanke sovražnih čet utrjujejo. Hudi napadi na Kerč Berlin, 14. nov. AS: Nemški pritisk na ožino pri Kerču je vedno hujši. Posebno močno nastopa letalstvo in topništvo. Nemške divizije si utirajo pot med najhujšimi boji proti vzhodu. Sovjetske čete so na enak način minirale ožino kakor že prej pri Pcrekopu. Sovjetske čete imajo velike izgube. V ostalem so najhujši boji pri Tuli, kjer so sovjetske čete poskusile s protinapadi. Ostre bitke pri Moskvi Berlin, 14. nov. AS. Na jugu so hudi boii za prehod v pokrajino petroleja. Toda tudi na drugih odsekih napadajo Nemci brez prestanka. Po. sebno pri Moskvi so zelo ogorčene bitke. Moskva je v sredi velikega polkroga, ki je deloma že v posesti Nemcev. Nemci imaio zasedeno fronto od Kalinina na severu Moskve pa do Tule na jugu Moskve. Tula ima kakih 300.000 prebivalcev in je pomembno industrijsko središče. Lahko pa io je smatrati že za nekako predmestje Moskve, ker se mesto v ravnini zelo na široko razteguje. Včeraj je bilo iavljeno, da so pri Ttili so- val bombardirati Rim, če se bo v tej vojni izka- I vjetske čnte napravile protinapad' z divizijo ko-zala potreba za tako dejanje. njenice, ki je bila uničena. Vse ozemlje okrog Bolgarski narod trdno veruje v zmago Osi Sofija, 14. nov. AS. V bolgarskem parlamentu se nadaljuje razprava o splošni vladni politiki. Med drugimi je govoril poslanec Va-siljev, ki je imel govor, v katerem je zelo strogo obsodil rusko in angleško politiko. Izrazil je svojo veliko naklonjenost za Italijo in za Nemčijo. Pri tem je podčrtal, da je bolgarski narod popolnoma prepričan, da bodo države Osi v tej vojni zmagale. Te njegove besedp je poslanska zbornica pozdravila z velikanskim navdušenjem. Sofija, 14. nov. A.Š. Od ponedeljka dne 17. novembra naprej bodo gostje v restavracijah in gostilnah lahko prejemali kruh samo na podlagi živilskih kart. Sofija,. 14. nov. AS. Te dni se bodo v Sofiji Letalonosilka »M Stopi« potopljena Rim, 14. nov. AS. Angleška admiraliteta je objavila uradno poročilo, v katerem pravi, da se je angleška letalonosilka »Ark Rojak potopila. Uradno poročilo dodaja, da so letalonosilko skušali zvleči v kakšno pristanišče, ker jo je zadel torpedo neke. podmornice. Poročilo dodaja, da je Izgulio letalonosilko povzročil torpedo s podmornice, nc dodaja pa nobenih podrobnosti. Angleška admiraliteta še objavlja, da jc bilo mnogo članov posadke rešenih. »Ark Royal« ,je imel 22 tisoč ton in jo imel 1600 mož posadke. Angleška izvidnica potopljena Rim, 14. nov. AS. Angleška admiraliteta je objavila, da je bomba zadela angleško izvidniško vojno ladjo »Francolin«. Ladja se je takoj potopila. začela pogajanja za kulturno pogodijo imed Bolgarijo in Hrvatsko. Sofijo, 14. nov. AS. Kraljica Ivana je v spremstvu kneginje Evdoksije in soproge predsednika vlade obiskala koncert italijanskega čciista Bonu/zija, ki gu jo organiziral zavod za italijansko kulturo. Koncerta sc je udeležilo mnogo izbranega občinstva. Navzoči so bili tudi italijanski in nemški poslanik in apostolski delegat. Kraljica je prisrčno čestitala umetniku. Sofija, 14. nov. AS. Prosvetni minister je podpisal ukaz, ki uvaja italijanščino kot obvezen predmet v bolgarskih srednjih šolah. Moskve je kar najmanj pripravno za konjeniške napade. Ce so Rusi poslali v hoj to orožje, potem je jasno, da so že zelo na malem s svttfinn četami. Železniško omrežje je letalstvo tako razbilo, da ne more več služiti za prevoz čet. Letalstvo je razbilo tudi več kolodvorov in okroc 3B00 železniških voz. Pri sovjetskih četah se kaže pomanjkanje železniškega materiala. Zo v začetku vojne so Rusi izgubili 25.000 tovornih vagonov. Minska polja pred Moskvo Berlin, 14. nov. DNB: Vojni poročevalec Giin-ter Hcysing poroča z vzhodnega bojišča: Niti 100 kilometrov niso prednje nemške straže oddaljene od središča Moskve. Na tem ogromnem ozemlju bi to ne pomenjalo drugega kakor kratek mačji skok. Toda teh 100 km pred Kremi jem je treba zelo vestno in temeljito »obdelati«, kajti sovražnik je pred svojim glavnim mestom nakopičil vse zapore in vse ovire, ki si jih je mogoče misliti. Ni pretirano, ako se reče, da je vse področje eno samo veliko polje min, ki so posebno na vseh cestah in potih pa tudi drugod nakopičene in zapirajo nadaljno prodiranje. Oporišče za oporiščem morajo nemški napadalci v utrudljivem podrobnem boju zavzeti. Kljub temu pa je obrobje tega bojišča že predrto. Bila je to obrambna črta od Kaluge do Kalinina, dolga kakih 300 km in je posebno zapirala ccste, ki od Smolenska vodijo v prestolnico. Sovjetske čete so zgradile utrdbeni sistem, ki je bil osnovan na zadnjih vojnih izkušnjah. V nepicglednem valovitem ozemlju, po katerem sc plazijo močvirni potoki proti reki Moskvi, je bilo vse posuto z minskimi polji, kjerkoli bi se mogli bližati oklepni vozovi. Tem so sledili metalci ognja, ki pa so bili zakopani v zemljo in jih napadalec ni mogel videti. To so veliki jekleni lonci, katerim gleda samo mala odprtina iz zemlje. Mctalci ognja so bili zažgani iz dobro skritih bunkerjev. Za temi so potem prišle čisto novo iznajdcnc ovire proti tankom. To so na poseben način skopani jarki, ki se križajo v cik-cak oblikah, v katerih naj bi se izgubili napadalcev! tanki. Dalje so Sovjeti za svojo obrambno črto zbrali mnogo oklepnih voz in jih poskrili v podzemeljskih garažah ali v gostih gozdovih. T. garaže so bile tako zgrajene, da so tanki lahk« iz njih direktno posegali v boj. Naenkrat so s« pojavili, oddali nekaj strelov, potem pa zopet izginili. To so neke vrste pregibljivi bunkerji, kt predstavljajo tudi novost v bojih na vzhodu. Obsedno stanje v Moskvi Berlin, 14. nov. AS. Nemški listi objavljajo novico, da je sovjetsko vrhovno poveljstvo _ oklica lo obsedno stanje v Moskvi in v okolici in sicer zaradi nevarnosti, ki grozi sovjetski prestolnici. Mestno prebivalstvo ne sme zapuščati hiš od polnoči do 5. ure zjutraj. Kdor bo med tem časom na ulici in ne bo imel za to dovolilnice, podpisane od samega Stalina, bo v nevarnosti, da bo na ulici ustreljen. Policija in vojaške čete morajo 6krbeti za to, da bo ta predpis strogo izvajan. Vodilni nemški list -Boersen Zeitung< piše, da je ta Stalinov ukaz najlepši dokaz o tem, kakšno je razpoloženje v Moskvi. Letalska nesreča v Kanadi Nevvyork. 14. nov. AS. V gorati pokrajini Ha-milton je padlo na tla kanadsko letalo. Trije člani posadke so mrtvi, ostala dva pa sta bila hudo ranjena. Pred zasedanjem japonskega parlamenta Na prvi seji bo imel predsednik vlade načelen govor Tokio, 14. nov. AS. Agencija Domei objavlja, da se bo jutri, v soboto, začelo novo zasedanje japonskega parlamenta. Zbornica bo morala obravnavati jiredloge finančnega in davčnega značaja, prav tako pa še druga vprašanja splošne narodne važnosti, zlasti pa bo sprejela in uredila vse predloge, ki so v zvezi 6 tem, da se država postavi na tako podlago, da bo kos nalogam vojnega stanja. Danes dopoldne, je bila kratka seja jajionske vlade in so na seji odobrili pet zakonskih predlogov, ki jih bodo predložili parlamentu. Najvažnejši tned temi zakonskimi predlagi je, da se preosnuje zakon o letalski obrambi dežele. Tokio, 14. nov AS. Prvič se bo zgodilo, da bodo govor, ki ga bo imel predsednik vlade na prihodnji j>rvj seji parlamenta, posneli nn gramofonske plošče in govor nato prenašali po radiu. Prihodnja seja japonskega |>arla-menta bo v ponedeljek, dne 17. novembra. Tokio, 14. nov. AS. Legija pristašev »ponoči prestolu*, v kateri so samo člani parlamenta, je objuvila proglas na japonski narod. v katerem pravi, da je japonski imperij na križišču svoje usode, kaj ti sovražn iki Japonske pripravljajo napad in groze obstoju ja-ponsicega cesarstva. Japonski narod zahteva, da naj japonska vlada po parlamentu, ki se bo kmalu sešel, jiojasiii svojo politiko in dokaže narodu j>ot, po kateri mora iti. Izjava se zaključuje z besedami, da je Japonska odločena braniti svoje koristi. še eno opozorilo angleškim državljanom v šanghaju Šanghaj. 14. nov. AS. Angleški generalni konzul je objavil zadnji proglas na angleške državljane, ki bivajo v Šanghaju, da poteče 15. nov. rok za prijavo za odhod iz Šanghaja. Po 15. nov. najbrž ne bo mogoče več oditi iz Šanghaja, ker angleški parniki naibrž ne bodo mogli več priti v Šanghaj. Predsednik birmanske vlade v Newyorku Časnikarjem ni smei podati nobenih izjav Newyork, 14. nov. AS. Predsednik birmanske vlade Oosavv je prišel z ameriš. letalom iz Evro-pe v Ameriko. Zastopniki angleških oblasti so vse storili, da bi preprečili, da predsednik birmanske vlade ne bi jiodal nobenih izjav ameriškim časnikarjem. Angleški generalni konzul je prišel sprejet predsednika vlade in sc je moral takorekoč vojskovati 6 časnikarji, da niso prišli do predsednika vlade. Oosavv prihaja iz Anglije, kjer se je več tednov posvetoval s Chufchillom da bi dosegel to, da bi Birmanija postala angl. dominion. Oosavv je lahko časnikarjem rekel samo to, da se Birmanija že trideset let bojuje za svojo neodvisnost, toda angleški generalni konzul in njegov spremljevalec sta ga hitro pograbila j*xl pazduho in ga odvedla preč od časnikarjev. Litvinov se je ponesrečil? Nevvjork, 14. nov. AS. V Londonu vlada velika zaskrbljenost zaradi usode Litvinova. novega sovjetskeiga poslanika v \Vashinsrtonu. Litvinov in ameriški poslanik v Moskvi Steinhardt ter direktor informacijske službe v Kairu Mock-lon so šli z letalom iz Samare in bi morali že pred dvema dnevoma priti v Teheran ter dalje v Kairo. Toda do sedaj ni o letalu nobeno vesti. Nad Kavkazom so bili viharji in je treba računati tudi z možnostjo, da se je letalo jx>nesrcčilo. K smrtni nesreči francoskega vojnega ministra Vichy, 14. nov. AS: Preiskava o tragični smrti vojnega ministra generala Hunzigerja, ki se je ubil z letalom na poli med Marseiliem in Vichyjem je ugotovila, da se je letalo ponesrečilo zaradi tega, ker se je na krilih nabral led in je zaradi tega treščilo v neko goro. Z ministrom se je ubilo še sedem drugih oseb. Trupla ministra še niso mogli ugotoviti, ker je zoglenelo. Ogromne angleške letalske izgube Berlin. 14. nov. AS. Kakor poroča uradni nemški dopisni urad, je Anglija drago plačala svoje polete nad Nemčijo in zasedeno ozemlje v prvih desetih mesecih tega leta. Angleško letalstvo je izgubilo 2501 letalo in sicer 1192 lovskih letal in 1309 bombnikov. V istem času je nemško letalstvo izgubilo 002 letali. Od 22. junija, ko sc je začela vojna proti Rusiji, do 31. okt. je angleško letalstvo izgubilo 1590 letal, Nemci pa so izgubili samo 228 letal. Te številko zavračajo zadnje Churchillove izjave, češ. da bi Anglija imela kvalitativno premoč nad nemškim letalstvom. Egiptsko prebivalstvo nima dovolj hrane Rim, 14. nov. AS. Londonski »Times« objavlja članek o notranjem položaju v Egiptu in podčrtava, da Egipt nima dovolj živil, da bi prebivalstvo lahko dobilo dovolj hrane. To pomanjkanje hrane je nastalo predvsem zaradi pomanjkanja prevoznih sredstev. Vendar pa angleške čete v Egiptu ničesar nc pogrešajo, kajti hrano zanje so zaplenili tudi pri zasebnikih. List pravi, da vpliv in ugled vafdislične stranke zelo narašča in velika večina prebivalstva jc razpoložena proti Angležem. Aretacija v Barceloni Barcelona, 14. nov. AS. Bivši guverner civilno uprave v Madridu v dobi rdeče strahovlade, Mi-guel Villalta, je bil sedaj aretiran, ko se je dve leti skrival po raznih krajih Villalta je kriv mnogih krvavih zločinov v dobi boljševiške strahovlade. Slaba večina za Rooseveltove predloge V parlamentu je večina znašala komaj 18 glasov Washington, 14. nov. AS. Poslanska zl>ornica je predlog za revizijo zakona o nevtralnosti sprejela samo z 18 glasovi večine. Za zakonski predlog je namreč glasovalo 212 poslancev,, proli pa 1(M. Ameriko javno mnenje pa je razpravo o tem zakonskem načrtu v poslanski zbornici zelo pozorno spremljalo. Sonat je namreč odobril predlog, da naj se ameriške trgovske ladje oborože in da se jim naj dovoli pluti v pristanišča vojskujočih se držav. V poslanski zlnirniri pa je bila borba za ta zakonski načrt zelo luida, ker so poslanci opozicije začeli pridobivati na terenu in so zelo ovi-■ rali Rooseveltove politike. Poslanec Smith je bil še pred kratkim med glavnimi pristaši za spre- membo zakona o nevtralnosti, sedaj pa je izjavil, da mu vest ne dopušča pognali državo v veliko nevarnost. Poslane" Johnson pa je izjavil, da bi morala Amerika zbrati vojsko 15 milijonov mož. ki naj bi uničila velikanskega nasprotnika in šele tedaj bi Amerika imela nekoliko možnosti za zmago. Obdolžil je Anglijo, da se s svojo propagando silno trudi |>otegniti v vojno Združene države. Stoekholm, 14. nov. AS: Švedski listi so iz \Vnshingtonn prejeli poročila, da je politika predsednika Roosevelta v veliki krizi in da je la kriza največja od vseh dosedanjih. To krizo so povzročile stalne stavke, pa tudi v demokratski stranki narašča nezadovoljstvo /.uradi sprememb, ki se dodajajo zakonu o nevtralnosti. Angleško priznanje italijanski kolonizatorični sposobnosti Rim. 14. nov. AS. »Times« je objavil daljši Članek o Abesiuiji in njenih vprašanjih. Članek pravi med drugim: »Italijani so v mnogočem izboljšali stanje v deželi in so odpravili nered, ki ga je v svojem fevdalizmu podedoval Haile Se-lasie, ki ni našel ne časa ne sredstev, da bi razmere izboljšal. Čeprav niso bila vsa plemena zadovoljna. da so prišla |>od italijanski imperij, vendar so vse prej kot navdušena sedaj, ko so prišla zopet pod slaro dinastijo.« Ko članek govori o gospodarskih vprašanjih, pravi: »Za vzdrževanje ustanov in za izboljšavanje uprave, ki so jo Italijani započeli in vzdrževali s pomočjo Rima, je treba denarja.« Londonski list torej mora priznati: 1. da so Italijani v Abesiuiji opravljali visoko civilizatorično in človečansko delo, čeprav so imeli deželo le malo časa zasedeno in v resnici ni noben abesinski roti želel priti nazaj pod vlado llaile Selasija; 2. Italija je pokazala veliko kolonizatorično sposobnost in ima zato legitimacijo in zgodovinsko pravico, da sodeluje pri konstruktivnem delu bele civilizacije na afriškem ozemlju; 3. sankcionistična poliitka, ki jo je uredila Anglija in jo je podpiral tudi »Times«,- je bila ne le velika krivica napram Italiji, ampak tudi nasprotna civilizaciji in svoIhkM abesinskega prebivalstva; 4. Italija, ko se bo vrnila na osnovi svojih pravic in na osnovi civilizacije na etiopsko »zemlje, bo našla ugoden sprejem pri večini prebivalstva, ki ni poi^bilo, kaj je Italija tej deželi nudila. Delna kriza turške vlade Odstopila sta iz vlade minister za nar. obrambo in prometni minister Turško javno mnenje pa tudi nestrpno pričakuje podatkov, ki jih bo objavila komisija, ki proučuje okoliščine, kako je sovjetska podmornica na Črnem morju v turških vodah potopila turški trgovski parnik. O tem dogodku so tudi burno razpravljali nn seji poslanske skupine Ljudske stranke. Nekateri poslanci so se čudili, zakaj ruska vlada še ni odgovorila na_ turška vprašanja. Poslanci so zelo odločno oh-" sojali sovjetsko politiko. («1 vliute fin zahtevali, da naj slori vse, da bodo Ilirske ladje lahko opravljale svojo službo. Ankara. 14. nov. lp. Predsednik turške vade Refik Savdam je odšel nn kratek bolezenski dopust, takoj nato pa je bilo objavljeno, da je bila razvozijana delna kriza vlade. Iz vlade sla izstopila minister za narodno obrambo in pro-melni minister. Turški listi pišejo, da sla oba ministra odstopila, da bi se olajšala preiskava, kako je bil potopljen turški parnik »Reiali«. Nekateri uradniki iz obeh ministrstev so bili namreč zapleteni v to zadevo. Ta parnik ie bil pred dvema mesecema potopljen v vzhodnem delu Sredozemskega morja in sicer prav v bližini otoka Cipra. Obenem s lem parnikoin je utonilo mnogo potnikov in članov posadke. Duhovne va;e v Vatikanu Madžarski minister v Rimu Rim, 13. nov. AS. V Rim je došel madžarski finančni minister, katerega so na kolodvoru sprejeli italijanski finančni minister, guverner mesta in več odličnih predstavnikov finančnega ministrstva. Godba je zaigrala obe državni himni, po-strojena pa je bila častna četa. Množica je madžarskega gosta toplo pozdravljala. Nato se je minister podal na Kvirinal in se vpisal v dvorsko knjigo. Potem je obiskal grob Neznanega junaka v Panleonu in pa grob padlih za fašistično revolucijo. Novi davki v Ameriki WashinRton. 14. nov. AS. Predsednik Roosevelt je poslal pismo predsedniku finančnega odbora v parlamentu, v katerem mu je razložil potrebo novih davkov za kritje vojnih stroškov. Da preprečimo inflacijo, je pisal Roosevelt, je treba, da zvišamo davke, ki bodo prizadeli tudi narodni dohodek širših slojev. Rooseveltov predlog bo prišel v razpravo finančnemu odboru. 4U ueste tele! Če naročite »Slovenčevo knjižnico« boste podprli tudi številne grafične delavce, ki bodo ostali pri delu Potres v Erzinu Newyork. 14. nov. AS. Dopisnik ne\vyorškega »Tiinesa* iz Ankare javlja, da so v pokrajini Er-zin, vzhodno od Adane, potrgane vse brzojavne in telefonske zveze zaradi hudega potresa, ki je trajal 28 sekund. Število žrtev še ni znano. Pomanjkanje pletilnih izdelkov na Grškem Ankara, IT nov. AS: Zaradi pomanjkanja tekstilnih izdelkov je grška tekstilna industrija pričela izdelovati pletenine, v katerih je 50% grške volne in 23% grškega bombaža in 27% umetnih niti, ki jih dobavlja Italija. Turška vlada je zasegla ves bombaž in vso volno zaradi pomanjkanja tozadevnih surovin v deželi. Omejevanje trgovine v Angliji Stoekholm, 13. nov. AS. Oblasti v Londonu so sklenile, da ne bodo več dovoljevale po 1. jan. odpiranja novih trgovin. Samo trgovine z živili se bodo lahko še pomnožile. Poraba papirja je bila zelo omejena. Blaga v trgovinah rie bodo več zavijali v papir. V gostilnah so odpravili papirnate serviete in za Božič ne bodo več pošiljali čestitk po pošti. Da bi prihranili papir, tudi ne bodo več objavljali gledaliških in koncertnih sporedov na lepakih. Nov dnevnik v Zagrebu Zagreb, 13. nov. AS. Dne 15. novembra bo v Zagrebu začel izhajati nov hrvatski dnevnik pod imenom »Poldan«. Vatikan. 14. nov. AS: Sv. oče Pij XII. se bo udeležil duhovnih vaj, ki bodo v Vatikanu od prihodnje nedelje do prihodnje sobote. Duhovnih vaj se bodo udeleževali tudi kardinali in prelati rimske kurije. Med tem časotn ne bo v Vatikanu nobenih zasebnih ali javnih avdicuc. Gospodarski in denarni problemi Nemčije Berlin. 14. nov. AS. Gospodarski minister in predsednik državne banke dr. Funk je imel na sestanku nemških bančnikov govor, v katerem je med drugim povedal, da je zlata podlaga nemškega denarja delo. Dejstvo, da je Hitler hotel imeti v istih rokah gospodarsko ministrstvo in pa državno banko, pomenja, da mora finančna in pa denarna politika iti roko v roki. Disciplina v kreditni politiki je v vojnem času nujno potrebna. Denar je treba predvsem porabili za financiranje vojske. Toda po vojski, je rekel Funk, bo marka zopet zavzela svojo polno kupno moč, ker je oslonjena tudi na bogastvo zemskih in rudninskih dobrin, ki poceni in v velikih množinah dotekajo iz novo osvojenih dežel. Funk je nalo opozoril, da je vprašanje valute končno vedno vprašanje zaupanja. Niti zlato, niti devize ne morejo zavarovati valute, ampak samo notranja in zunanja državna sila. Ta je tista, ki nemškemu narodu garantira stalnost njegove valute.. Marka je stabilna, je povedal Funk, in bo po zmagi še bolj stabilna. Trgovinska pogodba med Dansko in Madžarsko Kopcnhagen. 14. nov. AS. Med Dansko in Madžarsko je bila podpisana nova trgovinska pogodba. Danska bo na Madžarsko med drugim izvažala razne stroje, ribe. konzerve in barve, uvažala pa bo svilo, umetno svilo, zelenjavo in zdravila. Manevri angleške vojske na Malajskem polotoku Newyork, 14. nov. AS. Iz Singapooreja se je izvedelo, da imajo čete angleške posadke velike manevre v severnem delu Malajskega polotoka. Teh manevrov se udeležujejo angleške in indijske čete. Slišni manevri so sedaj tudi v Birmaniji. 120 let stara Turkinja Ankara. 13. nov. AS. Neka žena iz Adane je te dni obhajala 120-letnico rojstva. Ministrstvo za »narodno obnovo« v Romuniji Bukarešta. 13. nov. AS. Politični krogi v Romuniji izjavljajo, da bo v kratkem ustanovljeno ministrstvo za »narodno obnovo države«. Vodstvo lega ministrstva l>o prevzel prof. Mihael Ant<5' nescu, dosedanji začasni predsednik vlade. Obseg romunskih listov bo zmanjšan Maksimalni cenik št. 4 Veljaven od 15. novembra 1941-XX Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je na podla ji naredbe št. 17 z dne 9. maja 1941 -XIX določil naslednje maksimalne cene v prodaji na debelo in na drobno za spodaj navedeno blago. Maksimalne cene določajo v kategorični oblliki mejo, pod katero se morajo stvarno gibati cene pri veletrgovcih in trgovcih na drobno; iz tega naravno sledi, da je mogoče prodajati niže kot po maksimalni ceni, toda nikoli više kakor po njej. Trgovci na drobno, ki nimajo v zalogi blaga cenejših vrst, so dolžni prodati potrošniku po isti maksimalni ceni enako blago višje vrste. a) Na drobno Vrsta in kakovost 1. Kruh, testenine, moka, riž, iižol Kruh iz enotne moke: v kosih do 100 g.....kg v kosih od 100 do 200 g . . « v kosih od 200 do 500 g , « v kosih od 500 do 1000 g . « Testenine iz enotne moke . . « Pšenična moka, enotna . . . « Koruzna moka, enotna . . , « Riž »Splendor« ..... t « Fižol: la nizke vrste . . -. a . -, « visoke vrste (preklar) . . . « 2. Olje, slanina, mast, surovo maslo, marmelada Jedilno olje ...... Surovo maslo...... Slanina: sveža........ soljena ....... prekajena ...... Mast.....i . . . Marmelade: a) »Uni« po pol kg I vrste »Uni« po pol kg II vrste b) V čebričkih, 1 kg I vrste v čebričkih, 1 kg II vrste c) Trda v kartonih po 400 g Kozarci »Uni« se lahko vrnejo trgovcu proti povračilu 0.50 lire. Podrobnosti vsebuje naredba št. 141 z dne 29. oktobra 1941-XIX, SI. 1. št. 89-41. troš. lir 0.10 0.02 0.02 0.19 0.02 0.n2 2.40 2.25 2.20 2.10 4.15 2.50 1.70 3.50 4.60 5.20 liter 0.38 9.60 • kg 0.19 28.60 0.38 11.80 0.38 12.80 0.57 15.20 » « 0.38 15.20 « 0.57 7.80 • « 0.57 6.70 . « 0.57 12.10 • « 0.57 10.10 « 0.57 7.60 Lir . 1 stot 360— . 1 » 218.40 . 1 152— » 310— > 405— . 1 » 450— 3. Kis vinski .- -. -. v i špiritni..... 4. Mleko kondenzirano Mleko...... Mleko kondenzirano: doza po 880 g . , doza po 385 g , , 5. Sladkor Sladkorna sipa . -, Sladkor v kockah . 6. Kuriva in mila liter 0.30 . « 0.30 4— 2.90 liter 0.04 1.60 0.38 0.38 kg 0.06 « 0.06 stot Bukarešta. 13. nov. AS. Romunski državni urad za proizvodnjo in poraho papirja je odredil, da morajo lastništva listov zmanjšati obseg listov. Do sedaj so veliki romunski dnevniki izhajali dnevno z deset, 14, 10 in tudi 18 stranmi velike oblike. Premog Bela krajina: kosovec ...... kockovec...... . . « Premog Kočevje: kosovec ..is...« kockovcc ......... Premog Št. Janž: kosoveq . . . i j ; « kockovec ,,......« Drva: mehka ...... i mehka v kolobarjih po 18 kg (20 krat 50 cm)...... butare, zvezane z žico, 1 m dolge (suh smrekov ali jelov le6), stot trda: I. vrste ......>.• m3 II. vrste.........« III. vrste s.......« Cene veljajo za razžagana in na dom postavljena drva. Všteto za dostavo 10 lir za m®. Bukovo oglje.......kg Bukovo oglje v vrečah . . . . « Milo, enotno: 50% kisline ....... « 40% kisline.......« italijansko...... . « 0.19 0.19 0.19 0.19 0.19 0.19 15.60 7.40 7.80. 7.90 23.35 22.15 19.70 18.20 .23.10 22— hI 1 stot > m® 0.76 41.80 0.76 4.55 0.76 18.50 1.52 1.52 1.52 0.02 0.02 0.19 0.19 0.19 135.— 130.— 121.— 1.10 1.20 9.80 8.45 4.30 b) Na debelo Vrsta in kakovost 1. Testenine, moka. riž, fižol Testenine iz enotne moke . Pšenična moka, enotna . < Koruzna moka, enotna . . . Riž »Splendor« , . , . ■ Fižol: 1» nizke vrsle ...... 1 visoke vrste (preklar) . 2. Olje, surovo maslo, mast, slanina, marmelada Jedilno olje...... <1 stot Slanina osoljena ...... 1 « Mast...........1 » Surovo maslo ..••••> 1 » Marmelade: a) »Uni« po Vi kg, zaboj 100 kozar- cev I. vrste . ...... »Uni« po V.\ kg, zaboj 100 kozarcev II. vrste....... b) V čebričkih od 6 do 25 kg, za stot I. vrste....... V čebričkih od 6 do 25 kg, za stol II. vrste ....... c) Trda v kartonih po 400 g, zaboj 100 kartonov....... Kozarci »Uni« se lahko vrnejo trgovcu proti povračilu L 0.50. Podrobnosti vsebuje naredba št. 141 z dne 29. oktobra 1941-X1X, SI. 1. št. 89-41. 3. Kis špiritni . . . , . t , 4. Mleko kondenzirano doza po 880g. zaboj 48 doz doza po 385 g, zaboj 48 doz 5. Sladkor Sladkorna sipa ..... Sladkor v kockah ...... 1 6. Kuriva in mila Premog Bela krajina: kosovec ..... < . kockovec ....... Premog Kočevje: kosovec ....... kockovec...... . Premog Št. Janž: kosovec ...... . kockovec...... . Premog Oločec: kosovec ...... ■ kockovec ....... Premog Gorenja vas-Brezovica: kosovec ....... kockovec ..>.»>. Antracit Orle: kosovec ....•>• prah ........ Cene premoga veljajo franko vagon rudniška postaja, brez javnih davščin. Drva. prodajna cena za proizvajalca; Ljubljana, franko postaja ali dostavljena v hišo, nerazžagana: mehka ... na prostorni meter trda: I. kakovosti » > » II. kakovosti » » » III. kakovosti » » » bukova drva franko vagon nakladalna postaja: I. kakovosti » » » ■ II. kakovosti » » » III. kakovosti » » » Drva I. kakovosti so bukova drva, suha. največ 5% okroglic ali grčavih ali slabše vrste. Drva II. kakovosti so: bukova drva, največ 15% okroglic ali grčavih ali slabše vrste. Drva III. kakovosti so: mešana drva. Oglje, vilano in suho, franko vagon nakladalna postaja: bukovo ...... s . 1 stot hrastovo in drugo ...... 1 « Milo enotno: s 50% mastfle kisline , s -. -. 1 < s 40% mastne kisline .... 1 < italijansko...... •. . 1 « 839.50 1132.40 1330— 2650— 662,— 566— 1022— 842— 656.- 250— 634.50 310.30 736— 749.20 1 tona 138— 1 » 128— 1 » 133— 1 » 120— 1 » 144— 1 > 135— 1 » 124— 1 » 115— 1 » 110— 1 » 100— 1 > 300— 1 » 200— 38— 89.40 85— 76.50 77.90 73.50 65— 78— 73— 740— 684— 361__ OPOMBE: 1. Cene na debelo je razumeti za blago franko skladišče prodajalca, vključno am-balažo, izvzemši vreče. Davek na potrošnjo, razen pri moki in rižu, ni vštet v gornjih cenah. Pri cenah na drobno je trošarina všteta. 2. Pri prodaji na debelo jc cenik obvezen za vso pokrajino, pri prodaji na drobno pa le za mestno občino ljubljansko. Velja kot smcrnica pri urejevanju cen za okrajna načelstva. 3. Okrajna načelstva za svoja" območja lahko določijo še nižje cene, vse popravke navzgor pa bi morala predložiti v odobritev predhodno Visokemu komisarju. 4. Spredaj navedene cene se zaokrožujejo tako, da deli nad 2.5 cent. dajo 5 cent., deli pod 2.5 cent. pa se ne upoštevajo 5. Ta maksimalni cenik mora biti izvešen v vseh skladiščih, prodajalnah in obratovalnicah, ki prodajajo v njem navedeno blago, izvešen mora biti na vidnem in kupcu lahko dostopnem mestu. Razen tega morajo biti tudi na posameznih predmetih, namenjenih za prodajo na drobno, listki z oznako cen. Isto velja za cenik sirov, ki ga je izdalo Združenje trgovcev v Ljubljani. 6. En prostorni meter drv jc enak 500 kg po teži pri trdih in 325 kg pri mehkih drvih. 7. Vsako kršenje teh predpisov se bn preganjalo kazensko po veljavnih zakonih in naredbah. Ljubljana, dne 14. novembra 1941-XIX, Visoki komisar EMILIO GRAZIOLI. Gospodarstvo mmmmmmmmtmmmmmmmmmm Ureditev proizvodnje in potrošnje drv ter oglja v Italiji ' Pred dnevi smo na kratko poročali o novem zakonu, ki ureja za časa vojne proizvodnjo, razdelitev in potrošnjo drv ter oglja. Sedaj nam je na razpolago že besedilo te naredbe, iz katere posnemamo: Pokrajinska poveljstva nacionalne gozdne milice bodo ugotovila površino gozdov, ki se dajo izkoristiti za proizvodnjo drv in oglja in bodo sporočila lastnikom izrabo, navajajoč način in čas katerem se mora izvršiti izraba, dočim ostane milici možnost rckvizicije v vsakem trenutku. Glede onih lastnikov, ki se ne bi prilagodili izkorišče-valnemu načrtu, bo pri rekvizicijskih cenah upoštevano zmanjšanje za 10—60% na osnovi mišljenja osrednjega poveljstva gozdne milice. Disciplina glede gozdov se razširja tudi na posamezne skupine dreves in razpršena drevesa. Od rekvizicij so izključena drevesa, ki sc nahajajo ob javnih cestah. Na predlog ministrstva za kmetijstvo in gozdove bo odredil prodajne cene za drva in oglje osrednji odbor za koordinacijo in nadzorstvo nad cenami življenjskih potrebščin, ki jc ustanovljen pri Nacionalnem direktoriju Stranke. Proizvajalci drv in oglja morajo pokrajinskemu poveljstvu pismeno sporočiti količino proizvedenih drv in oglja, količino, poslano potrošnji in zaloge. Prijavo je treba poslali od 1. do 16. v vsakem mesecu ln sicer za prejšnje polmesečje. Prevozi nad 50 stotov drv in oglja izven pokrajine, kjer so bili proizvedeni, morajo biti dovoljeni po pokrajinskem poveljstvu gozdne mliice, ki je pristojno na kraju poši-ljatve. Prodaja oblačilnih predmetov na nakaznice se je začela Z ozirom na čl. 1. navodil za racionirano prodajo tekstilnih izdelkov, oblačilnih predmetov in i ukuusikči glavnica zr obutve je sedaj Visoki Komisar določil, da je od l 149.49 milijonov kun. sobote dne 15. t. m. dalje dovoljena prodaja oblačilnih predmetov proti nakaznicam, o katerih govore objavljena in od nas komentirana navodila. Albanija bo dajala premog. Državno podjetje ACAI je dobilo dovoljenje za proizvodnjo črnega premoga v Albaniji. Vlada je dala v ta namen družbi na razpolago 15 milijonov lir. Dela se bodo vodila na račun države. Pretvoritev prinosniških delnic v imenske pri zavarovalnicah v Srbiji. Zavarovalna podjetja, ki imajo sedež na področju poveljnika Srbije, morajo v teku 6 tednov spremeniti svoje delnice, ki se glase na prinosnika, v imenske delnice ter jih vpisati v knjigo delnic. Določbe pravil posameznih družb, ki s temi predpisi niso v skladu, postanejo neveljavne in se morajo pri naslednjem občnem zboru delničarjev spremeniti v tem smislu. Osješka sladkorna tovarna, katere poslovno leto 1939-40 je bilo zaključeno z izgubo 311.292 din izkazuje v poslovnem letu 1940-41 2,637.200 kun brutto dobička in bo po kritju prenosa izgub iz prejšnjih let ostalo 2,325.808 kun čistega dobička. Delniška glavnica znaša 20.8. bilančna vsota pa Novo mesto se pripravlja za drugo leto Iz proračunske seje novomeškega občinskega sveta — Proračun znaša 1,127.130 lir Novo mesto, 12. nov. 1041. Pod predsedstvom župana dr. Polenška se .je včeraj popoldne oh treh v mestni posvetovalnici vršila proračunska seja novomeškega občinskega odbora. Po uvodnih formalnostih je župan podal k proračunskemu predlogu nekaj načelnih pripomb. Zlasti je poudaril, da se letošnji proračun od lanskega razlikuje zlasti v tem, da je sestavljen za dobo celega koledarskega leta, torej za 12 mesecev, dočim je lanski, oziroma sedaj veljavni sestavljen le za dobo 9 mesecev. Predlog za novi proračun predvideva zvišanje občinskih doklad za vse neposredne davke od 65% na 75%, kar je bilo potrebno zaradi nekaterih novih izdatkov in ker se je davčna osnova zvišala. Ce upoštevamo, da je bilo treba na občini nastaviti tolmača in šoferja, ustanoviti anagrafski urad in uslužbencem občine priznati draginjske doklade, se osebni izdatki v primeri z lanskim letom niso bistveno spremenili. Posebnega proračuna odkupnine osebnega dela v novem proračunskem predlogu ni, ker je bil po navodilih Vis. komisariata vključen v občinski proračun. Odkupnino od osebnega dela bodo občani seveda morali še vedno plačevati, le dohodki in izdatki tega poprej ločenega sklada se bodo izkazovali v posebnem proračunu. Sledilo je razpravljanje in sklepanje o posameznih oddelkih proračunskega predloga. Vsi osebni izdatki, ki znašajo z draginjskimi dokladanii in povišicami skupno 156.500 lir. so bili sprejeti kakor jih je predlagala občinska uprava. Prav tako so biLi od občinskega odbora brez izpremenib sprejeti materialni izdatki za V6e občinske stroke v višini 31.200 lir in izdatki za osebno in imovinsko varnost v znesku 02.802 liri. Med temi izdatki je nova postavka za vzdrževanje okrajnega glavarstva v višini 5000 lir in 12.100 lir za nabavo pisalnega in računskega stroja, kar je spričo naraslega dela v občinskih pisarnah postalo nujno potrebno. Sprejeti so bili izdatki za ljudsko prosveto. Predlog jih je izkazoval v višini 24.221 lir, vendar je občinski odbor na predlog inž. Avseca sklenil povišanje podpore Kdečemu križu od 500 lir na 10.000 lir, tako da znašajo ti izdatki sedaj 33.721 lir. Finančna stroka z 81.814 lirami je bila sprejeta. Ves ta znesek gre za odplačevanje dolga za šolo in škropilni avtomobil, dočim se dolg električnega podjetja odplačuje z zneski, ki so predvideni v proračunu električnega podjetja. Za gradbeno stroko je občinska uprava v proračunskem predlogu (predvidela skupno 205.453 lir. Med drugimi je tu določen izdatek v znesku 70.000 lir za gradnjo kabin novega kopališča na Krki. Znesek 7000 lir za ureditev stadiona v Kandiji je bil povišan na 20.000 lir, pri kasnejši razpravi o trošarinah pa je bil za 5000 lir zvišan tudi kredit za vzdrževanje občinskih ceit, ki znaša sedaj 58.353 lir. Skupno znašajo izdatki te stroke torej 223.453 lir. Pri razpravi je inž. Absec opozoril na 6lanje nekaterih občinskih. cest, zlasti Trdinove. Občinski odbornik Paslič je opozoril, da so odborniki SK Elana in Olepševalnega društva vložili pritožbo proti nedavnemu sklepu občinskega odbora, da se dovoli lastništvu Stadiona v Kandiji za ureditev stadiona znesek 15.200 lir. Ker te pritožbe nadrejena oblast še ni rešila, je možno, da bo kredit zapadel. Za kmetijstvo je bil odobren predlagani kredit 500 lir, ki gre kot prispevek okr. kmetijskemu skladu, za ljudsko zdravje pa 1100 lir. Za socialno skrbstvo je bil sprejet od občinske uprave predlagani kredit v višini 41.100 lir in za trgovino, obrt iu turizem 11.000 lir. Izdatki občinskega gospodarstva in obč. podjetij so v proračunskem predlogu dosegli višino 347.230 lir. Ker je občinski odbor zvišal kredit za vzdrževanje sejmišča od 4200 lir na 6000 lir, znašajo izdatki sedaj 349.030 lir. Rezervni kredit v višini 35.000 lir je bil sprejet, kakor ga je predlagala občinska uprava. Skupno znašajo torej izdatki 1,127.130 lir. Pri razpravi o dohodkih so bile po večini sprejete postavke, kikor so bile določene v proračunskem predlogu. Sprejete so bile za 10% zvišane občinske doklade, na katerih bo občina dobila 102.009 lir (pri osnovi 510.000). Občinski odbor je sklenil, da se poleg že v proračunskem jiredlogu predvidenih trošarin urede še trošarina na surovine, za nianufakturno blago in na kovine. Za surovo volno in bombaž se bo za vsak trg plačala trošarina v višini 0.15 lir, za vse preje pa 0.25 lir. Občinski odbor je smatral, da bo ta trošarina vrgla 24.300 lir, to je toliko, za kolikor je bil zvišan proračun občinskih izdatkov. Od vsakih 100 kg uvoženega, napol izdelanega železa se bo plačala trošarina v višini 2. lir, od izdelanega železa pa 4 lire. Za ostale kovine in zlitine pa 3 lire, 6 lir pa za izdelano blago. Znesek 5000 lir, kolikor bo letos dala ta nova trošarina, se priključi postavki tro- šarine na nianufakturno blago, znesek sam pa se porabi za vzdrževanje občinskih cest. Urez sprememb je občinski odbor sprejel predlagane dohodke na taksah v višini 87.511 lir in dohodke obč. posestev ter podjetij v višini 454.391 lir. Raznih dohodkov predvideva proračun 30.000 lir. Soglasno je bil sprejet proračun veterinarskega sklada v višini 8800 lir. Prav tako so bili sprejeti proračuni ubožnega sklada v višini 50.000 lir, vodovoda v višini 120.000 lir, električnega |>odjetja v višini 159.830 lir in turističnega odbora v višini 0200 lir. Pri razpravi o proračunu mestnega vodovoda je bilo sporočeno, da se bodo prihodnje dni začela velika pripravljalna dela na vodovodnem omrežju, kar bo v dobršni meri pri|iomoglo do boljšega oskrbovanja prebivalstva z vodo. Na razširitev in modernizacijo omrežja pa sedaj ni mislili, ker ni mogoče dobiti materiala in ker ni dovolj denarja. Občinski odbor je končno sprejel še pravilnik za izvajanje proračunu, nakar je župan zaključil tri ure trajajočo sejo. Uspelo zborovanje delavskih zaupnic Ljubljana, 13. novembra. Snoči jc predstavnica ženskega fašija v Ljubljani poročala v zbornici Fašističnega doma zbranim delavskim zaupnicam o namenih odseka za delavke in gospodinjske pomočnice. Na zborovanje so prišle delavske zaupnice iz tovarn, podjetij in zavodov. Bilo jih ie okrog sto ter so vse pokazale izredno zanimanje za to vladno institucijo in za njeno obsežno delavnost v korist de- Športne zvezde v nogometu Opažanja dr. Nerza o najboljših igralcih vseh časov Nedavno smo objavili nekaj zanimivosti o igralcih nogometa, katere prišteva znani strokovnjak dr. Nerz med najboljše na svetu. Danes bomo dodali še nekaj imen in s tem zaključili poglavje o nogometnih zvezdah. Kamor koli se obrnemo, naletimo na igralce »Wunderteama«. Med desnimi krilci srečamo Wag-nerja, ki še vedno sodeluje v prvem meštvu sedanjega nemškega prvaka Rapida. Wagner je telesno precej šibak in majhen, svoje prirojene pomanjkljivosti pa nadoknadi z izredno preudarnostjo ustvarjalnih potez. Najboljši nemški igralec desnega halfa pa je Andreas Kupfer. Igral je v reprezentanci FIFE proti Angliji, 40 krat pa v nemškem reprezentativnem moštvu. Njegove značilnosti so: majhna rast, nenavadna okretnost, blefiranje nasprotnika, posrečena konstruktivnost v igri. V tistem času, ko je bil Kadja centerhalf praške Sparte, je igral Kolenati desnega pomagača in je bil drugi steber pomožne linije, ki je bila med najboljšimi na svetu. Njegova igra ni bila samo koristna, temveč tudi za oko lepa. Svoj renome je potrdil v mnogih državah, kjer je Sparta gostovala. Med Italijani je bilo več izrednih centerhalfov kot stranskih krilcev. Omeniti pa je treba Locatcl-lija na levem krilu ter dva izvrstna desna pomočnika Janija in Pitoja. Oba sta igrala več ko 20 krat v reprezentanci Italije. Med najboljšimi sodobniki je zelo viden Ma-žar Saroszi. Svojo nogometno kariero je začel kot Navijalce strožje nadzirajo in sodijo Ljubljana, 14. novembra. Na sodišče so prispele ovadbe tudi proli prodajalcem, ki so bili prepričani,' da lahko prodajajo po višjih cenab in z višjim dobičkom vse potrebščine, lako razna umetna hranila, ki niso označena v seznamu o maksimalnih cenah. Prodaja n. pr. kondenziranega mleka po pretiranih cenah ni dovoljena, zalo bo neki vele-trgovec moral odgovarjati zaradi previsokih cen. Sodnik-poedinec je včeraj dobre 4 ure vodil razprave proti 14 obtožencem, ki so prišli na zatožno klop zaradi navijanja cen najrazličnejšim živilom. Osnovo obtožbi je dalo mnogo vsem slojem najpotrebnejših živil. Razpravljali so o cenah slanini, koruzni ntoki, kruhu, mesu, maslu, kranjskih klobasah, o vinu, jajcih, krompirju, olju, salamah, cikoriji in celo o česnu in hruškah. Obsojeni so bili 4 prodajalci zaradi prekoračenja najvišjih cen na skupno 28 dni zapora. 8i?l) lir denarne kazni, ena pogojno za 2 leti, ostali nepogojno, neka prodajalka pa šc na 114 lir povprečnine. Na trgu je prodajala neka branjevka česen po 7 lir, ko je bila najvišja cena po 6.20 lir kg. Sodba 7 dni zapora in 150 lir denarne kaz- ni. Mlad mesarski pomočnik na 7 dni zapora in 200 lir denarne kazni, ker je za svojega gospodarja meso poleti prodajal po pretiranih cenah. Sani je zatrjeval, da ga je prodajal »po enotni tarifi«. Trgovka Angela je bila obsojena zaradi previsoke cene jajcem na 7 dni zapora, 300 lir denarne kazni in na 114 lir povprečnine, prodajala je tudi po visokih cenah krompir. Neka branjevka je bila naposled obsojena na 7 dni zapora in 200 lir denarne kazni, ker je 20. septembra prodajala hruške za neki j stotink dražje, kakor je bila določena najvišja cena. Zadnje tedne je opažati, da je uvedena najstrožja kontrola vseli poslovnotrgovskih strok in podjetij, da odlični organi, ki so vešeaki v trgovskih knjigah, nadzirajo vse poslovanje malih in velikih trgovin in rezultat teh kontrol ie že viden. V prvi vrsti je posvečena posebna pozornost vsem zalogam živil in drugih potrebščin, kakor tudi strožja evidenca vseh trgovskih in obratnih dobičkov, ali so pridobljeni v okviru veljavnih zakonov in odredb glede dovoljenih odstotkov. V prakso stopijo ludi strožje sodbe proli navijalcem in verižnikom, lako od strani političnoupravne kakor tudi sodne oblasti. srednji krilec, pozneje pa jc prešel zaradi velike ofenzivnosti na desno stran. Saroszi je še zelo mlad dobro razvit in sploh ježje rasti, njegove odlike pa so posrečena taktika in artistično udarjanje žoge. Najboljši desni half je bil po mišljenju prof, Nerza Urugvajec Andradc, o katerem smo poročali že zadnjič. Med evropskimi krilnimi halfi hvali dr. Nerz posebno Nauscha, najpopularnejšega člana Wun-derteama. Nausch je imel srečo, da jc bil obdarjen z vsemi odlikami nogometaša; bil je zrel taktik, virtuozen tehnik in nepopustljiv borec. Na tekmi proti Angliii v Londonu 1. 1930. ni bil Nausch le najboljši igralec Dunaja, temveč absolutno najboljši na terenu Še dva je treba omeniti med slavnimi krilci: Kitzingerja in Lazarja. Kitzinger je nastopil 42 krat v nemški reprezentanci, enkrat pa tudi v reprezentanci FIFE proti Angliji. Madžar Lazar je nastopal v moštvu Ferencvarosa. Bil je tako uspešen, da so ga 43 krat vzeli v državno reprezentanco. Poglavje o krilski vrsti zaključuje dr. Nerz z ugotovitvijo, da sta bila najboljša stranska halfa na kontinentu Kupfer in Nausch, najboljša na svetu pa Andrade in Evaristo. Domači spored prihodnjo nedeljo V prvem razredu bodo nastopili vsi klubi razen Marsa, ki bo tokrat počival. Na igrišču Ljubljane bo ob 13.30 srečanje med Svobodo in Her-mesom, zatem pa med Ljubljano in Jadranom. Prvo tekmo bo sodil g. Erlih, drugo pa g. Čamer-nik. Novomeščani bodo gostovali na igrišču Marsa. Nastopili bodo proti Grafiki. Začetek ob 13, sodnik g. inž. Mrdjen. Moščani in Mladikarji bodo odigrali v nedeljo še onih prvenstvenih 7 minut, za katere je sodnik predčasno zaključil tekmo, ki se je spremenila v športno sramoto. Moste bodo, razume se, nastopile brez igralca P., ki je trajno diskvalificiran. Vse tekme, katere bo moral igrati Elan v Novem mestu, se bodo morale začeti že ob 11 dopoldne. To pa zaradi slabih prometnih zvez, ki jih imajo ljubljanski klubi, če gostujejo na Dolenjskem. Prvi mednarodni rezultat v tekih je dosegel Zmago Košir na 1500 m Če pregledamo letošnje slovenske rezultate v tekih, opazimo, da je edini Košir postavil čase, ki znesejo po finski tabeli čez 800 točk. To velja za njegove čase na 800 in 5000 m, medtem ko je postavil na 1.500 m rezultat, ki pomeni kar 953 točk. To je doslej najboljši uspeh slovenskih tekačev. Svetovni rekord v teku na 1.500 m je postavil Novozelandec J. Lovelock 1. 1936. s časom 3:47.8. Slovenski rekord je postavil letos Košir in se tako postavil na čelo najboljše desetorice: 1. Košir, Planina, 3:57.6, 2. Magušar Ilirija 4:15.8, 3. Srakar, Hermes, 4:17, 4. Oberšek, Ilirija, 4:18,4. 5. Kien, Planina, 4:20.2, 6. in 7. Potočnik, Planina in Sedej, Planina, oba s časom 4:23, 8. Glonar, Ilirija 4:23.2, Zgodovina idrijskih čipk Spričo preprostih sredstev in hitrejšega zaslužka je pa na drugi strani razumljivo, da so se ravno klekljanja poprijeli najbolj rudarski kraji. V obče znane so ^"^tajale klekljane ke v letih 1600 do 1700. V Italiji jc razširjeno klekljan je — poleg idrijskega in tolminskega okraja — v pokrajini Abruzzi (nad Neapijem), potem v mestu l'ale-strini (vzhodno od Rima) in Cantu (nad Milanom) ter v severni obmorski pokrajini Toscani. Posebno fine čipke izdelujejo v vasi Cogne, ležeči v gorovju okraja Oran Paradiso, med dolino Aosta in mestom Torino. Rabijo jih kot ovratnike za svojo narodno nošo; zaradi tega drugod niso toliko znane. Klekljanje je nekoliko znano tudi na Tirolskem, in sicer v rudarskem kraju Nonnsberg — Val di Non — zahodno mesta Bolzano ter, potom Idrije, v rudarskem mestu Schemnitz (Sel-niec-Banjska Šliavnica — na Ogrskem). Okoii leta 1800 so pričeli klekljati v mestu Oenua ter v Rusiji novovrstne čipke z zarisano mrežo iz širokih polkrožnih členov. Rečeni ruski izdelki so zaradi tega omembe vredni, ker je njihova tehnika tako močno vplivala na Idrijske vzorce, da imenujejo v Ameriki take idrijske čipke naravnost — ruske. Nastanek tega vpliva se ne da več ugotoviti; a razlagati bi se dal najprej s francoskimi in ruskimi vojnimi pohodi po naših krajih leta 1799. Leta 1886 je opisal Rus Garbanov prvič industrijo ruskih čipk. Istega leta sta izdala na Dunaju .lamnik in Richter prvo knjigo s popisom tehnike klekljanih čipk. * V srednji Evropi je bilo prvotno najbolj razširjeno klekljanje na — oiepotičeno mrežo — Ziernetzspitzen. Glavni sedež te obrti je bil v me- stu Mecheln — Malinec, ležečem v pokrajini Bra-banl ob Nizozemski. Od tja so zanesli to izdelovanje nizozemski begunci sredi 16. stoletja (okoli 1550) v nemške pokrajine Elsass-Lothringen. Saksonsko in Bavarsko, posebno v večja mesta Strassburg-Dres-den in Nurnberg. Osnovo za splošno razširjenje k 1 je kija r-stva po nemških pokrajinah je pa dala neka Barbara Uttmann. Ta je bila rojena 1. 1514 v kraju Elterlein v saksonskem rudniškem pogorju. Svojo mladost je preživela v mestu NUrnberg na Bavarskem, kjer se je tudi začela učiti klekljanja pri prej omenjenih Nizozemcih. Nalo je leta 1561 ustanovila v rudarskem mestu Annaberg (pod mestom Dresden na Saksonskem oh češki meji) — prvo nemško klek-ljarsko šolo. ter z njo ustvarila v teh krajih novo domačo obrt. Začetek idrijskih čipk Klekljanje se je poleni začelo naglo širiti po saksonskih rudarskih mestih Johamigeorgenstadt, Liebau, Mairienberg in Schneeberg. kjer so posebno zaslovele čipke i/, svile *die Blonden*, in tako prešlo v najbližje ležeče češko rudarsko mesto Jachimov — Joachimstal. Ker je takrat stalo glavno češko mesto Praga v trgovskih odnošajih s saksonskim mestom Dresden, si je tem ložje predstavljati direkten prehod klckl jarstva iz Nemčije na Č e š k o. Od tam je pa dobilo — po raznih dalje opisanih dogodkih — svoj započetek tudi v naši Idriji. Točne dobe in povoda o nastanku klekljanja v Idriji ni mogoče več ugotoviti. To bi najprej r>omenilo, du je utegnilo nastati le po naključju in se nadaljevalo v presledkih. Idrijski zgodovinar .losip Zazula je mnenja, da je č i p k a n j e na splošno prišlo y Idrijo od juga gori. in sicer z rudarstvom potom Benetk, Cividale, Gorica preko starejše S()odiije Idrije. — V podkrepitev tega mnenja navaja, da se izdelujejo v Idriji še danes čipke z značilnim trakom, vpletenim po vsem vzorcu in imenovanem »r i s«-, kateri je posnet po italijanskih iz XV. in XVI. stoletja. A najprej bo s to zadevo ravno tako, kakor je bilo z rudarstvom: ker je ležala Idrija začetkoma med območji južne — italijanske in severne — nemške meje, je tudi živela pod obojnimi vplivi. Sprva je prejemala celo več vtisov z juga — nego s severa In to se je vršilo toliko časa, dokler ni po letu 1600 prenehal benečanski vpliv ter prevladal nemški; — le odmevi prvega so se čutili še nadalje. A tukaj gre za kleklanje samo, kat:ro je bilo kot nov način čipkanja uvedeno še le toliko pozneje. Ker ima vrhu tega njegova oprema ter označba v Idriji vse znake severa, je pač smatrati, da se je uveljavilo lo na pobudo od tam, pri čemer so seveda vplivali tudi vzorci iz Italije. Po najbolj razširjenem poročilu naj bi bilo uvedeno klekljanje v Idrijo šele konec 18. stoletja (1791?). in sicer po soprogi takratnega rudniškega predstojnika svetnika Gottlielia pl. Ger-s t o r I a — rojeni C e h i n j i. Ta gospa naj bi pričela prva jx>učevati izdelovanje čipk, imenovanih |>o domače »Faškov-ke* (Faschinen Band-Spilzen) in nastavila v ta namen celo nekaj spretnih čipkaric s Češkega. (Rodbina Gerstorf-Gersdorf je imela svoj rodili grad na Saksonskem in imela še v 17. stoletju v Gorenji Lužici — Lausitz oh češki meji, številna posestva in fužine. Imenovani rudniški svetnik je pokopan v Idriji, na desni strani cerkve Sv. Križa; ima še danes železen nagroben spomenik v obliki visokega obeliska, z vklesanim napisom : = B c r g r a t h Edler von G e r s t«r f t den 2. Feb. 1806), iDaljc.) Poteze pravega kristjana Naš čas pogreša ljudi trdnega in plemenitega značaja. Nič čudnega — saj se lo\i današnji človek le za varljivimi gesli, ki preprav-Ijajo človeško družbo in zavajajo v zmoto cclo trdne značaje, da omahujejo in sc jih lotevu malodušuost. »Življenje je trebu sprejeti takšno, kakršno sc nam nudi! Na verske predpise se dandanes ne moremo ozirati! Vsakdo naj živi, kakor mu bolje kaže. brez ozira na svojega bližnjega!« Tukc in enake krilaticc slišimo in beremo dan za dnem. Pri vsem tem pa se dviga v naši duši neskončen odpor proti zlu, proti krivici in hudobiji. Želimo si lepih zgledov, močnih značajev, požrtvovalnih src, pogumnih kristjanov, ki bi liani s svojim dobrim zgledom pomagali premagati našo lastno slabost in omahljivost. Dobrih zgledov potrebujemo. Vzpdbudna beseda navduši, lep zgled potrdi v nas te besede, nain je opora, da ne omagamo na poti k spopolnje-vanju. Naš čas potrebuje močnih značajev, dobrih. lepili zgledov. Človek ni navndno bitje, človek je osebnost, osebnost, ki ima poseben odnos do svojega Stvarnika, človek je ustvarjen po božji podobi. Tej podobi pa da življenje svoj pečat. Kakršno je človekovo notranje življenje, takšen je tudi njegov zunanji videz, njegov obraz. V nas je kraljestvo božje. Toda le redkokdaj se zavedamo svojega duševnega bogastva. Saj nimamo časa, da bi se poglobili v svojo notranjost. Nikoli nismo sami s seboj, vedno iščemo družbe, razvedrila in zabave. Tako se oropamo možnosti, da bi sc duševno zbrali, duševno poglobili in uredili svojega notranjegn človeka. Kdor se nikoli ne ustavi ob sebi, kdor si nikoli nc izpraša svoje vesti, postane povprečen in površen kristjan. Pregovor pravi, da je samota kraljestvo velikih duš, tihota pa je njihova molitev, človek, ki sc zaveda svojega človeškega dostojanstva, ne bo zabredel. Tak človek je zrel mož, junak v svoji notranjosti, ni trst, ki ga veter maje! On ne laže, nc vara, sc ne hlini, je pošten; njegova beseda je kakor pečat. Giinrdini pravi: »Božji glns žlvj v nas!« Ta glns uravnava našo pot, naše življenje, ako ga poslušamo: narekuje nam, da z dobrim zgledom kažemo pravo pot tudi svojemu bližnjemu. Vsak kristjan je svojemu bližnjemu lahko kažipot, kažipot v nebesa ali pa v pekel. Svetniki nam še i/, večnosti kažejo pot k Bogu. Nebo in zemlja in vse, kar je ustvaril Bog, preden je ustvaril človeka, je le stvar; le človek je izjema. Vse, kar ga obdaja, je ustvarjeno, da mu služi, človek jc osebnost, katere ime je zapisano v božji dlani. Ko bi sc človek zavedal svoje velike odlike, bi živel tako, da bi vsak čas lahko zaklical s sv. Pavlom: »Ne jaz, marveč Kristus živi v meni!« Sveta dolžnost vzgojiteljev in voditeljev mladine je, da dvignejo bodoči rod iz površnosti in duševne brezbrižnosti; da vzgojimo človeka, kakršnega so v vseh časih — tudi v poganskih — spoštovali in cenili kot vzor-mo-ža, človeka visoko moralnega, poštenega in odpornega proti zlu: človeka, ki se bo zavedal svojega dostojanstva in velike odgovornosti za svoja dejanja in za svoj zgled, ki ga daje svojemu bližnjemu. 9. Kocutar, Planina 4:23.6, 10. Zupan, Planina 4:28.2. Posebno lep napredek od lanskega leta je pokazal Košir. Medtem, ko je rabil lani za 1.500 m 4:03.4, je bil letos že za dragocenih 5.6 sek. hitrejši. še o viteškem vedenju V športni družbi so včeraj komentirali »Slo-venčeva« izvajanja, podana v članku »Viteško vedenje pred športnimi rezultati.i Bralci so se strinjali z zahtevo po temeljitejši vzgoji s posebnim poudarkom ea viteško obnašanje, kar je dolžnost vseh, zlasti pa športnih trenerjev in učiteljev. Vaditelji športa in telovadba v šolah in društvih bodo storili naši skupnosti plemenito uslugo, če bodo učili mladino najprej viteškega vedenja, ki mora krasiti vsakega športnika in po tem šele športne tehnike. Ne gre za servilnost, katero je treba pobijati, ker je nemoralna in neznosna, pač pa za prave izraze srčne kulture in bon-tona. Kratka vožnja na ljubljanski cestni železnici zadostuje, da se prepričate, kako malo je obzirnih ljudi, ki prostovoljno vstanejo, če pride starejša ženska ali bolehen človek, ki nima prostora. Na ulici, v učilnici, gledališču ali kavarni se lahko prepričate, da mladina ne zna pozdravljati, primerno stati kadar govori s starejšim, podati roko, odpreti vrata in podobno. Pri šolski telovadbi naj bi se učili tudi osnovnih pojmov bontona, pri športu pa naj bi večkrat govorili o angleškem »sportsmcnu«, ki ni le igralec z žogo, smučar ali atlet, temveč dober človek, vitez, zaščitnik slabih, kavalir. * Hrvatsko nogometno prvenstvo. Važnejši izidi pretekle nedelje so bili: Gradjanski : Hašk 5:2 (1:1); željezuičar : Zrinjski 2:1 (1:0). S. Z. S. P. Gimnastlfni trening za tekmovalce se vrši ob ponedeljkih, sredah in sobotah ob 19.15 pričenši s ponedeljkom. 1. t. m. Tekmovalci naj prinesejo s seboj verilikacijsko ali klubske legitimacije. Državni trener Herberger je poklical elito nemških nogometašev v Draždane, kjer bodo v nedeljo odigrali mednarodno tekmo proti Dancem. V nemških listih so velika ugibanja glede končne postave, katero drži trener Herberger v tajnosti. BSK podlegel. V Belgradu je nastopil v nedeljo BSK proti SK 1913 V prijateljski tekmi je zmagal SK 1913 nad srbskim nogometnim prvakom s 4.2 (2:0). Dve mednarodni teknil. V nedeljo hosta dve pomembni mednarodni nogometni tekmi. Danci bodo nastopili v Draždanih proti nemški reprezentativni enajstorici, Madžari pa v Curihu proti predstavništvu Švice. Za nastop švicarskega moštva vlada veliko zanimanje, saj sc že dolgo niso pokazali na mednarodnem terenu. V Nemčiji je 15.000 nogometnih sodnikov. Tekem pa nc vodijo samo na podlagi praktičnih izkušenj: vsak sodnik se mora udeležiti pred izpitom šesttedenskega tečaja za nogometne sodnike. Iz Novega mesta Na sejm za obvezno oddajo klavne živine, ki se jc vršil v torek v Novem mestu, so živinorejci novomeškega okoliša prignali 89 glav liy£c& Koledar Sobota, H. novembra: Mati božje previdn.; Leopold, kralj: Albert V., cerkveni učenik. Nedelja, 16. novembra: Otnicir, opat; Je-dcrt, devka; t.dniund, škof. Novi grobovi + Dr. Stanko Lnpajne. vseučiliški profesor v Ljubljani, je izdihnil svojo dušo v petek 14. t. m. Pogreb bo v nedeljo Hi. t. m. oh treh popoldne iz kapele -v. Nikolaja na Žalah. .Naj počiva v bo/jem miru! Njegovi prizadeti družini iskreno sožalje! Osebne novice rn Poročila Mn se g. Ante Petrovič-Pol jak, sodnik in gdč. Danica Kngler. profesorica. Mlademu paru želimo na njuni življenjski poti vso srečo! • — Novo naklada snega. To jesen smo dobili že tretjo, sedaj izboljšano naklado snega. Prvi dve nakladi sta bili mokri, ta je suha, to v dvojnem smislu. Prva dva snežna vala sta prinesla na zemljo, ki je bila po dežju zelo mokra, tudi moker in težak sneg. Sedaj pa pada nn zemljo, ki ni premočena, bolj suh. prav suh =neg. V četrtek je čez dan počasi in lalinn rosilo V 24 urah od četrtka zjutraj do petka zjutraj je padlo 7.1 milim, dežja. Ponoči je zavel oster sovernik, ki je iirinesol proti zgodnjemu jutru prve snežinke. Od časa do časa je začelo silnoje sne/iti in proti zgodnjemu jutru prve snežinke. Od časa do časa je začeto silneje sne/iti 111 proti 0 so nastali močni snežni valovi. Sever jo bril in zanašal sne? v vsak kotiček nikjer človek iti mogel najti pravega zatišja. Itevire so ptičke, ki si iščejo toplega zavetja povsod v mestu in okolici. Čopasti škr.jančki. ki so s svojim osirim žvižgom človeka o|>ozarjali na sebe. so s« poskrili in izginili s cest kjer so si iskali hrane. Druga značilnost vremena jo, da temperatura pada, barometer se pa dviga. Nekdo je šaljivo pripomnil: -Barometer gor sne? rini!« To je redkost. V potek je jutranja temperatura parila pod ničlo na t.5 stopinj Celzija, v četrtek najvišja temperatura + 5.6 stopinj Celzija. Jutranja in dnevna sta padli. Barometer pa so je zjutraj v peiok naglo dvignil na 767.8 stopinj. V nekaj dopoldanskih urah je sneg že pobelil strehe za par em na debelo, pa tudi travniki in njive v okolici so dobili primerno debelo plast snega. Kakor nam jKiročajo. so žo v četrtek divjali na Blokah in drugod jm Notranjskem hudi snežni zameti. Tam že od včeraj neprestano sneži. — Zimski vozni red. veljaven od 16. novembra t. 1. za vse železniške in avtobusne proge v Ljubljanski ,,okrajini. je izšel. Dobi se v vseh večjih knjigarnah in trafikah po 1 liro ter so narova pri administraciji voznega reda »Ekspres« v Ljubljani. poštni predal 356. — Darovi Rdečemu križu. Dijakinje V. b razreda II. drž. žen. real. giinn. v Ljubljani so darovale mesto cvetja na grob |iok. gg. dr. Janka Pi-kuš* in dr. Josipa Troje lir 50 Rdečemu križu, sekciji za socialno pomoč. — Kegljaška zveza -Edporo socialni akciji Rdečega križa lir 250. — Gospod dr. Janko Berce z rodbino je daroval mesto cvetja na grob |x)k. gospe Tonejc Terezije lir 100 Rdečemu i-moč v Ljubljani, je darovala rodbina dr. Živko Lapajne iz Ljubljane v f>očastitev spomina j>ok. prof. Vladimirja Lapajneta, lir 100. — Uredništvo Pokojninskega zavoda za nameščence v Ljubliani je darovalo mesto venca na grob g. Matevžu Kreku lir 323. — G. Matej je daroval Rdečemu križu, sekciji za socialno pomoč, v počastitev sjximina ]xik. Ludvika Fleša lir 300. — Vsem darovalcem iskrena hvala! Ljubljana 1 Križanska moška in mladoniška kongrega- ci.ia proslavi jutri, v nedeljo, 16. oktobra, praznik svojega drugega zavetnika. Duhovno opravilo zjutraj in zvečer oh šestih. Zjutraj med sv. mašo skupno obhajilo družbenikov. 1 V nedeljo, 1(1 novembra, ob 5 popoldne vsi v frančiškansko dvorano, kjer uprizori frančiškanska prosveta zabavno komedijo >On in njegova sestra . Vstopnice že dobile v predprodaji v trgovini Sfiligoj, Frančiškanska ulica. I Kongregacija gospodičen in kongregacija učiteljic pri Sv. Jožefu v Ljubljani. Skupno sv. obhajilo v novembru no bo tretjo, ampak četrto nedeljo dno 25. nov. ob jx)l T. V ponedeljek. dno 17. nov. je ob pol 7. zvečer shod. Prerlsto.jništvo. I Pevke in pevci akademskega cerkvenega pevskega zbora. Pevska vaja za akad. službo liož.jo pri 00. frančiškanih je v soboto zvečer ob pol 7 in v nedeljo dopoldne ob 10. Nove pevke in pevci dobrodošli; vhod h pevskim vajam je poleg frančiškanske porte. I Jutri, v nedeljo ob 5 ponovi ^Rokodelski oder »Zabavni vere.r«, na katerem sodelujejo številni pevci in igralci. Ljudje, ki so prisostvovali predstavi, so bili nad vse zadovoljni. Vsem. ki si žete razvedrila in zabave, priporočamo, naj si ogledajo »Zabavni večer«, ki bo jutri ob 5 pojvildne v Rokodelskem domu. Mod dejanji godba. Predprodaja vstopnic bo jutri orl 10—12 in eno uro pred predstavo v Rokodelskem domu, Petrarkova 12-1. 1 Zahvala. Vesolj Antonija, zaščitna sestra, je imela v Zeleni jami zdravstveni tečaj, katerega je organizirala Slov. kr^č. ženska zveza v Ljubljani. Gdč. predavateljici najlepša hvala za njena poučna predavanja. — Ženski krožek — Zelena jama. 1 Namesto venca na grob blagopokojnega ravnatelja g. dr. Joža Bohinca je poklonil g. dr. I rance Logar, zobozdravnik v Ljubljani 75 lir Mladinskemu zavetišču v Zeleni jami za revno otroke. Otroci bodo molili /a blagega |>o-kojnika in /.a blagohotnega dobrotnika. I Razdeljevanje oblačilnih nakaznic bo nepreklicno zaključeno današnjo soboto 15. t. m. ob 18. Zamudniki in vsi drugi, ki iz kateregakoli vzroka ne ImmIo sedaj dobili oblačilnih nakaznic, naj seda j ne hodijo v mostni preskrbovalni urad ponje, . ker je treba na jprej urediti vse sedanje gradivo, pač pa naj potrpe ter pridejo ponje šele tedaj, ko bo objavljeno, kar se v- kratkem zgodi. I Odsek za oblačilne nakaznice mestnega preskrbovalnega urada bo odslej uradoval v mestni hiši na Ambroževem trgu št. 7 in sicer v I. nadstropju |>oleg vojaškega urada. Ljudje naj zaradi oblačilnih nakaznic ne hodijo več v Mestni dom, temveč samo v I nadstropje nekdanje Židanove hišp na Ambroževem trgu. kjer je hil prej Mestni pogrebni zavod in sta sedaj tudi še socialni in vojaški urad. BaBaBflflBBSBBnaBBBBaBBBBBBBaBBBBBi Četrta knjiga ,,Slovenčeve knjižnice", prelepa zgodovinska jiovest iz Koroške pred 5C0 leti Pedkrnoški gospod le izšla I Povest je spisala Dolores Vieser. Stane le S lir. Dobite jo po vseh knjigarnah in trafikah. Naložite se na celotno zbirko „Slov. knjižnice M Kupite tretjo knjigo ..Slovenčeve knjižnice" Deklica s Prisoi - Anže tiskano na antičnem papirju in vezano v platno, btane 20 lir. 1 V počaščenje ge. Terezije Toncjčeve so stalni gostje kavarne »Evrope« za mestno reveže podarili 722.50 lir. v imenu svoje ljubl jene soproge je pa mostnim revežem jxikIonil sam , g. Anton Tonejc še posebej 1.000 lir. Plemenitost gostov in lastnika ugledne kavarne -Lv-rope« je vsem Ljubljančanom najlepši zgled visoke srčne kulture naloga mesta. Mestno poglavarstvo izreka vsem darovalcem najtoplejšo, zahvalo tudi v imenu {Kxlpiranih. 1'očastite rajne z dobrimi doli! I Veliki koncert Glasbene Matice ljubljanske, ki se bo vršil v |ionedeljek, 17. t. m., bo vodil mladi nadarjeni dirigent Samo llubad. Ponovno je že nastopil nn javnih koncertih, pr-votno kot dirigent orkestra našega državnega konservatorija, odnosno Glasbene akademijo, katere gojenec je bil. nalo z orkestrom Ljubljanske Filharmonije in vodil njen samostojni simfonični koncert, pa tudi žc z zborom Glas-, bone Matice, katerega stalni korepetitor je.* Ponedeljkov koncert je pripravil z vso vestnostjo in prepričani smo. da bo imel tudi tokrat, ko lwi vodil veliki mešani zbor s solisti in orkestrom uspeh. Na koncertu bo pela operna j>evka V. Heybalova z ork. Lajovčev samospev Za-cvela je roža in ker je obolela ga. Golobova, je jirevzela altovski solo članica ljubljanske opere altistka Bogdana Stritarjeva. Solo je v Sat-* tnerjevi Jeftejevi prisegi. Prav posebno pa še j ojjozarjamo na prvo izvedbo Arničeve Te Deuin simfonije, ki bo v ponedeljek ob pol 7 v veliki ! Unionski dvorani. Vstopnice v knjigarni Glas- . beno Matice. 1 Ribji trg. Včerajšnji petkov ribji trg je bil delno založen z morskimi in sladkovodnimi ribami. Prejšnji potek ni bilo rib na prodaj.4 1/. Trsta jo bilo uvoženih do 200 kg raznih mor-1 skih rib. Na prodaj so bile: pasare (vrsta morskih listov) po 24 lir, ciplji po 54 in sardoni po 16 lir kg. Iz Severnega morja jo prispela na trg sveža jx>lenovka jk> 24 do 26 lir kg. Od sladkovodnih rib so bili na prodaj karpi j>o 20 in belice jx> 15 do l(> lir kg. Novi nalet snega je preprečil prodajo gob, ko je bil drugače tudi četrtek zaradi slabega vremena neprikla-den za nabiranje gob j>o bližnjih gozdovih. I 8 točk smeha. V nedeljo dojx>ldne ob pol It bo v Frančiškanski dvorani nastop že znanih komikov »Pavlihe«. Da bo nastop res poln smeha, jamčijo že naslovi točk, kakor: »Na divjem zapadli«, »Namking-Pomparicku«, »Vesela mornarja«, »Primadona Bunka, današnji svet, kruh, mast in moka« itd. Mod posameznimi premori bosta zapeli gos.jxidični Miša in Moisa, kateri sta pravi sianiski dvojčici, veseli pesmi. Kdor je že videl postave konferencicrja Biči ja ali gospodično čiči ali glasbenikov Ti-ki.ja in Kokija, ta se jim jo do solz nasmejal. Komur jc do smeha pred kosilom, ta v nedeljo dopoldne v Frančiškansko dvorano. Radj velikega zanimanja si nabavite vstopnice v trgovini tSfiligoj«, Frančiškanska ulica in v nedeljo dve uri prod pričetkom predstave. Zahtevajte v vseh lokalih »Slovenca« 1 Otrok v nevarnosti!« Kje? Kdo je to? Sandv, možiček, velik eno ped, ljubek in bister, katerega si lasti trojica igralccv iz vari-etoja in dvoje sorodnikov, ki slutita v njem vir dohodkov. Čigav bo ta otrok?... Vsak ga hoče imeti. Toda dobili ga more le oni, ki je iKiročcn, kajti lo rodbina more jamčiti za dober odgoj otroka To. kar se dogaja za njega ali okoli njega, je več ali manj vrtoglavost. Vidimo ga, ko se pojavi nenadoma e>redi scene Zoper tifus je bilo odrejeno obvezno cepljenje z naredbo Visokega Komisarja za Ljubljansko jrokrajino z objavo v »Službenem listu , dne 5. novembra ter ho to cepljenje izvedel za ljubljansko občino mestni f i z i k a t v dnevih od ponedeljka. 17. t. m. dalje. Po tej naredbi so obvezne priti k temu cepljenju vse osebe, zaposlene pri zbiranju in raz-pečavanju mleka, lorej vso osebje mlekarn in mlekarnic. enako pa tudi iz vse mestne občine ljubljanske vse osebo s kmetij, kj imajo krave in mleko prodajajo v mesto, a 110 samo one osebe. ki mleko dostavljajo, torej ne samo mlekarice, temveč tudi vso one osebe, ki krave molzejo. To cepljenje ho opravljeno z uživanjem tablet v osmih zaporednih .dneh. Vsi brez izjeme, ki morajo biti cepljeni, se morajo zjutraj od 8 do 0 tešfi. torej brez zajtrka zglasiti pri mestnem fizikatu v Mestnem domu. Po končanem postopku bodo vse te osebe dobile pismena potrdila, ki jih lahko pokažejo na zahtevo uradnim organom. s temi potrdili se hodo pa izkazale tudi pri strankah, katerim dostavljajo mleko. Ves ta j>ostopek je brez bolečin in brez za- mude ter prav učinkovita zaščita pred morebitnim obolenjem za tifusom. Ker je znano, da se tifus tudi z mlekom zelo rad razširi, zato je naredba Visokega Komisariata med drugimi tudi mlekarice določila za lo zaščito. Poleg že navedenega osebja, predpisuje naredba cepljenje vsega osebja, ki ju zaposleno t javnih pralnicah, prav tako pa tudi Tseh peric, ki se "hrtoma pečajo s pranjem perila. Tudi vse le osebe naj se v ponedeljek, 17. t. m. od 8—9 oglasijo pri mestnem fizikatu za 8 dni trajajoči postopek zaščite proti tifusu. Za kršitelje določb te naredbe je določena kazon do 1000 lir in izguba pravice nadaljnjega obratovanja. Če se razen naštetih oseb žele tudi druge osebe zavarovati proti tifusu, imajo tudi te priliko, da se v ponedeljek zjutraj zglasijo na mestnem fizikatu, kjer bodo brezplačno dobile zaščitne tablete. Vsak. ki pride k cepljenju, nai prinese s seboj kozarček, ker je treba pri zauživanju tablet pili vodo. na odprtem odru v odkrito jezo ravnatelja in v splošno navdušenje navzočega občinstva. Kri pa vam zastane v žilah, ko ga vidite na odprtem prizidku 12. nadstropja, ko leze za pisanim balončkom... Dolgi Boris (Miša Auer) se pokaže kot /olo skrben očka, ki ne ve. kako bi žele! bolje zadovol jiti malega razvajenčka. I o je film i/red ne duševne lepote, pri katerem so boste prav gotovo od srca hasmojali. Na sjioredu je v Kinu Slogi od sobote daljo. I Slavko Jan bo nastopil v vlogi Hamleta, ki predstavlja v svetovni dramatski literaturi eno najtežjih igralskih nalog. Vlogo Ofelije pa igra letos V. Juvanova. Shakespearjeva tragedija v popolnoma novi zasedbi, režiji in iusccnaci.ji pomeni veliko zanimivost, letošnjega sporeda, na katero posebej opozarjamo. Glavne vloge so v rokah: Jan. Levar. Mira Danilova. Vida Juvanova, Stupica, Cesar. VI. Skrbinšek. Lipah, Nakrst. Mileva Boltar-Ukmar-jeva in Gregorin. Prevod pesnika Otona Župančiča, režija dr. Krefta, glasba dirigenta Žebreta in insccneri.ja inž arh. Fran/a. so ustvarili tehtno predstavo. — P. n. občinstvo opozarjamo, da se bo pričela predstava točno ob 17. Gledališče Drama: Sobota. 15. nov.: »Hamlet«. Izven. Znižano cene. Začetek ob 17. — Nedelja, 16. nov.: dopoldne ob 10.50: »Princeska in pastirček«. Mladinska predstava. Znižane cene. — Ob 17.50 »Boter Andraž«, l/ven. — Ponedeljek. 17. nov.: Zaprto. — Torek. 18. nov. »Nocoj bomo improvizirali«. Red Torek. Začetek ob 17.50. Ojiora: Sobota, 15. nov.: »Grof Ltiksem-burski«. Izven. Začetek ob 17. — Nedelja, 16. nov. »Rigoletto«. Izven. Začetek ob 15. — Po-nodel.jo.k, 17. nov.: Zaprto. — Torek, 18. nov. »Rigoletto«. Red B. Začetek ob 17. Radio Ljubljana Sobota, 15. novembra: 7.50 Poročila v slovenščini. — 7.45 Pesmi in napevi, v odmoru ob 8. napoved časa. — 8.14 Poročila v italijanščini. — 12.15 Duet Malgajev na harmonikah. — 12.55 Pestra glasba pod vodstvom dirigenta Petralia. — 15 Napoved časa, nato poročila v italijanščini. — 15.15 Poročilo Glavnega Stana Oboroženih Sil v slovenščini. — 15.17 Koncert ljubljanskega radijskega orkestra pod vodstvom D. M. šijanca. — 14 Poročila v italijanščini. —■ 14.15 Priljubljeni napevi in melodije, izvaja orkester pod vodstvom dirigenta Zeme. — 14.45 Poročila v slovenščini. — 17.17 Novosti na ploščah. — 18 »Kemija v hišnem gospodinjstvu«, razgovo.r z gospodinjami v slovenščini ima Albin Nerž.ima. — 19.50 Poročila v slovenščini. — 19.45 Kmečki tercet. — 20 Napoved časa. nato poročila v italijanščini. — 20.20 Komentar k dnevnim dogodkom v slovenščini. — 20.50 Lirična |>o-staja EIAR-.ja: Francosco Ciloa: sAdriana Le-couvreur«, opera v treh dejanjih. V prvem odmoru razgovor v slovenščini, v drugem novice v slovenščini, jxi operi pa poročila v italijanščini. j Lekarne Nočno službo imajo lekarne: dr. Pieeoli, Tvrševa c. 6. mr. Hočevar. Celovška c. 62 in mr. Gartus, Zaloška c. 47, Moste. Poizvedovanja Na Poljanski cesti je bila najdena črna denarnica 7. manjšo vsoto denarja. Dobi se v lokalu Emonska cesta 2. Iz Spodnle Štajerske Predzgodovinska najdba v Celju. Ko so na Graški cesti v Celju le dni kopali .jarke za kanalizacijo. so izkopali štirioglalo belo marmorno ploščo, ki je bila prav dobro ohranjena. Plošča je bila iz 1. stol. po Kr. Na plošči je latinski napis, ki pove, da je osvobojenec Mogio sebi in svojim, zlasti pa svoji 20 let stari umrli hčerki Dubniji. postavil nagrobnik. V Trbovljah so zgradili novo občinsko hišo, ki je bila dne 3. novembra dograjena. Pri tej priliki je govoril župan c!r. Moder. Nesreče. 51 lel stari kmet Jože Drozg iz Je-lencev pri Št. 11 iu v Slovenskih goricah, je padel z visoke lestve ter si zlomil ključnico. — 60-letnega delavca Jožeta Kolarja s Teznega je povozil tovorni avto ter mu zlomil členke na levi nogi. — Oba se zdaj zdravita v mariborski bolnišnici. Zbiranje steklenic dne 8. novembra je imelo popoln uspeh. Ljudje so nagromadili nabiralcem . toliko steklenic, da jih ti niti odpeljati niso mogli. Zato hodo zdaj te steklenice, ki niso bile odpeljane, morali v šolo prinesti učenci, odkoder jih hodo pooblaščenci odpeljali. Umrli so; V Slovenjem Gradcu Jožefa Wan-tur, rojena Pok. — V mariborski bolnišnici je ■ umrl 5 let stari sinček krovca Jeriča s Teznega. dalje je tam umrla 16 let stara posestnikova hči Ivanka Hucherer iz Loč pri Zbelovem. Mariborčan — nemški vojni poročevalce. — Nemški lisli poročajo, da so nemški vojni filmi pretekli teden kazali tudi slike, ki jih je na bojišču posnel Mariborčan Jožef Šifko. Pred časom je prostovoljno odšel v nemško armado, kjer je zdaj dodeljen kol vojni poročevalec diviziji SS. To je prvi Mariborčan, ki služi v tej najnovejši vrsti nemškega orožja. | Iz Srbije : Nov pomočnik ministra za socialno politiko in : ljudsko zdravje. Srbska vlada je imenovala novega • pomočnika ministru za socialno politiko in ljudsko zdravje ter je ta položaj zaupala odvetniku in biv. podpredsedniku biv. senata dr. Diuri Koturju. Dr. Kotur je politično pristaš dr. Milana Stoja-dinoviča. Dobra vinska letina v Srbiji. Okolica Župe. ki slovi po svoji dobri kapljici, je letos pridelala 24,000.000 1 vina. Vino sicer nima toliko sladkorja kakor druga leta, je pa še vedno zelo dobro ter bo vinogradnikom dalo precej zaslužka. Mestne policije v vseh banatskih mestih. Pod-ban v Velikem Bečkereku je rešil vprašanje javne varnosti po banatskih mestih enotno tako. da bodo vsa banatska mesta dobila s 15. novembrom mestne policije. Ljudje si znajo pomagati v stiski. V Banatu je bilo že v normalnih časih precej težav z nabavo kuriva. Radi sedanjih razmer, ko trpe zimo in mraz celo nekateri kraji, ki imajo skoraj pred nosom gozdove, je za drva v Banatu še težje. Ba-natčani so pa to vprašanje rešili tako, da so vse svoje peči dali predelati in jih sedaj kurijo namesto z drvmi in premogom z odpadki od prediva, ki ga dobivajo iz tovarne v Veliki Kikindi. Jagodina ima novega župana. Jagodina. znano industrijsko mesto, je prejšnji teden dobila novega župana. Ban moravske banovine je na to mesto postavil odvetnika Tomaža Djordjeviča. Akcija predsednika kruševačke občine za varnost in preskrbo meščanov. V Kruševcu je bilo prejšnji teden veliko zborovanje meščanov, na katerem je govoril tudi kruševački župan Krsta No-vakovič, lekarnar in bivši narodni jx36lanec. V svojem govoru jih je najprej opozoril na f>osledice, ki bi zadele meščanstvo, če bi se ponovili dogodki, ki so se pred kratkim odigrali v tem mestu. Omenjal je tudi dogodke pred 28. septembrom in naglašal, da so nemške oblasti simpatično vzele na znanje lojalno zadržanje Kruševčanov. Zato jih pa tudi ni zadela kazen, kakor druga mesta. Župan je končno sporočil meščanstvu tudi skrb predsednika srbske vlade za to mesto, ki ga je s pošiljko večje količine živil rešil večjih težav ppri prehrani. Nedič je poslal za kruševačko meščanstvo vagon moke, štiri vagone pšenice in milijon dinarjev v gotovini. Izšla je Družinska pratika za leto 1942. Dobili jo boste za ceno L 2- v Ljudski knjigarni, v trgovini Ničmsn in v vseh drugih knjigarnah in mnogih trgovinah v Ljubljani in na deželi. Ker naklada ni velika, sezite takoj po pra-tiki sv. Družine. Preskrba Belgrada z mlekom. Zaradi preskrbe Belgrada z mlekom nameravajo v Belgradu ustanoviti veliko zbiralno centralo mleka, ki ga bodo dobivali iz vseh srbskih krajev. Na ta način mislijo tudi zatreti prodajanje mleka pod roko, ko so ga premožnejši sloji lahko plačevali po 13 in 14 dinarjev liter. Stavbni material od porušenih hiš in stavb prodam za drag denar. Razdejanja, ki ga je napravilo bombardiranje Belgrada 6. aprila in južnejše dni, danes koraj ni več opaziti. Vsa od bomb poškodovana j>oslopja so ali jx>pravili ali pa odstranili vse ruševine. Uporaben stavbni material so pokupili razni stavbeniki, ki so zanj dali okoli 50 milijonov dinarjev. Nove srednje šole v Srbiji. Srbska vlada je sprejela uredbo, s katero je zaprla vojno-obrtno šolo prejšnjega vojno-tehničnega zavoda v Kragujevcu. Namesto le šole je pa odprla v Kragujevcu srednjo tehnično šolo in moško obrtno šolo. Nabavljalna zadruga »Filatelist« v Belgradu. Zanimanje za zbiranje starih in novih znamk je v Belgradu po končani vojni zelo naraslo, kar najboljše dokazuje okolnost. da v Belgradu posluje v zadnjem času kar 32 trgovin z znamkami. Nova zadruga bo nabavljala znamke za svoje člane po ceni, ki so določene za znamke brez tujih posredništev. V odboru zadruge je med drugim tudi biv. ši minister dr. Vjekoslav Miletič. Obvezna oddaja \% letošnjega pridelka koruze za begunce. Radi prehrane beguncev je srbska vlada izdala zakonsko odredbo, po kateri morajo vsi kmetje v Srbiji brezplačno oddati 1% letošnjega pridelka koruze. v Deklira ubila orla. V vinogradu Vase An-cula blizu Kovina se je prod kratkim spustil mlad orel ter raztrgal več kokoši. Na orla je naletelo dekle in mu zagnalo opeko v glavo. Dekletova leta ga je nato bila s kolom po glavi in vratu in ga tako spravila v nezavest. Z dekletom sta nato orlu zvezali krili in noge in ga živega odnesli na dom. Orel je bil mlad teir je imel v premoru nekaj nad t meter. Srbija bo pokrila vse s+oje potrebe v sladkorju. Po podatkih, s katerimi razpolaga srbska vlada, bo Srbija z Banatoin letos pridelala 36.700 ton sladkorja. KULTURNI OBZORNIKI Verdijev »Rigoletto« v operi Letos poteka ravno 90. lelo. kar je napisal Verdi eno svojih najpopularnejših oper, po svojih melodiozniii arijah znano tudi človeku, ki sicer ni prepogost obiskovalec opernih gledališč. Po nekaterih več ali manj uspelih operah je bil »Rigoletto« prva Verdijeva opera, ki je imela nesporen uspeh v svetu. Svežost tega dela tudi danes po tolikih letih še ni zbledela. Res je sicer, da je na primer že Verdi sam v svojih poznejših delih svoja izrazna sredstva zelo izpopolnil, tako da se zdi »Rigolelto« v primeri z njimi nekam naivno preprost; da ne govorimo o poznejših opernih skladateljih, ki so bili v tem oziru že kar rafinirano iznajdljivi. To, v čemer je pa »Rigoletto* še danes tako privlačen, je njegov močan dramatični razvoj, končujoč se z zaključkom, ki v svoji tragičnosti vedno zbudi sorodne strune v človeškem srcu; dalje izrazila me-lodika in prozornost v harmoniji in v instrumen-taciji. Verdi' je v bistvu že v tem svojem umetniškem prvencu, če ga smemo tako imenovati, ves tak, kot ga poznamo iz njegovih naslednjih oper prav tja dO »Falstaffa«. Izraz je mogoče spremeniti, osebnosti ne. Ljubljanska Opera je te dni po daljšem odmoru ' uprizorila »Rigoletto« v Primožičevi režiji; imenovani je obenem tudi pel glavno vlogo, v kateri je že prej gostoval v številnih evropskih mestih, tako na primer v Pragi, Budimpešti, Trstu. Reki, Zagrebu, Splitu in Belgradu. Pevsko ima Primožič izdaten glas, s katerim popolnoma obvlada prostor; njegove izrazne možnosti so velike, kar mu je v prid pri stremljenju, doseči čim popolnejšo skladnost med petjem in igranjem. Igralsko je bil na višini zlasti v tretjem dejanju. Tudi režijo je spretno vodil; razmestitev in medsebojna razgibanost ter vigranost solistov in zbora je posrečena posebej v prvem dejanju in v začetku tretjega; so pa za vsakega režiserja nekatera težje rešljiva mesta v operi, posebno pri daljših solističnih arijah, kjer zbor skoraj nujno prevzame statično oratorijsko vlogo. — Glavno žensko vlogo je lepo odpela Ribičeva. Postavljena je bila pred nelahko nalogo, ki jo je pa v splošno zadovoljnost vsestransko dobro rešila. Pevsko je položila glavni poudarek na arije, s katerimi si je osvojila občinstvo. Pri premieri je bila manj disponirana kot pri re-prizi. Ko se ji vloga še nekoliko vleži. bomo dobili v njej izvrstno izoblikovano Gildo. Mantov- skega vojvodo je podal Manoševski. Posebej moram poudariti njegov neprisiljeno zveneč, tudi v višinah izrazito tenorsko barvan glas, ki ima že po naravi simpatičen prizvok. V igri se je zdel malce hladen za svojo vlogo; lahkomiselneža, veseljaka, splelkarja, skratka: človeka, ki besede krepost« nima v svojem slovarju, bi kazalo tudi v igri krepkeje podčrtati. Izrazit Sparafucile, razbojnik, je bil Lupša, ki ima v vseh legah mladostno zveneč glas. Tudi igralsko je svojo vlogo dobro podal. Vlogo sestre Magdalene je izvrstno zaigrala Franja Golobova, ki je po večletnem odmoru ponovno nastopila na našem odru. Njen v vseh legah izravnan glas priča, da imamo v njej izvrstno pevko, ki se v majhnem okviru, katerega ji nudi vloga Magdalene, skoraj ne more prav razprostreti. Zato z zanimanjem pričakujemo njene Amneris v Aidi. — Od večjih vlog moramo omeniti še M. Puglja, ki se je v preroško postavo grofa Monterone prav dobro vživel. K splošnemu uspehu so v maniših vlogah še prispevali B. Stritarjeva kot družica Gilde, Slado-Ijev in Dolničar kot dvorjana, mnogo obetajoči M. Kos in Poličeva kot grof in grofica Ceprano ter Apfeltauerjeva in M. Gregorin. Kol vedno, je tudi v tej predstavi vzbujal občo pozornost zbor, kj ga je izvežhal Simoniti. Njegovo precizno, skoraj koncertno izvajanje zasluži najvišjo pohvalo; posebno vzoren je njegov nastop v drugem in tretjem dejanju. Tudi orkester, ki ga je vodil D. Žebre, je bil veren interpret skladateljevih in-tencij: splošnemu dogajanju na odru se je vedno podrejal, le izrazitejše viške je močneje počrta-val. Sploh moramo šteti sedanji upravi opernega gledališča v veliko dobro, da je položila na osvežitev ter na številčno in umetniško izpopolnitev orkestra in zborq toliko pažnjo. Tako sta v zadnjem času stopila v ospredje dva najmočnejša faktorja vsega opernega dogajanja, ki sta bila prej po vsej priliki nekoliko omalovaževana in zanemarjena. Odmev tega izboljšanja in njega ugodne posledice je opaziti tudi pri občinstvu, ki pri "vsaki predstavi skoraj do zadnjega prostora zasede vse gledališče. — K uspehu »Rigo-letta« sta veliko pripomogla tudi inž. Franz in inž. Golovin: prvi je oskrbel primerno sceno, drugi pa naštudiral plesne točke. S sodelovanjem vseh naštetih, pomeni izvedba ->Rigoletta« v naši Operi v resnici lep uspeh. M. Tome, Pred izvedbo nove simfonije B.Arniea: »Te Deum« V ponedeljek, dne 17. t. .m. bo na koncertu Glasbene Matice ljubljanske v veliki Unionski dvorani prva izvedba Arničeve le Deum simfonije pod vodstvom dirig. Sama Hubada. Delo bosta izvajala pevski zbor Glasbene Matice in simfonični orkester Zveze godbenikov. O Arničevem delu, ki je bilo napisano leta 1932., prinašamo naslednje podatke: . Kot je za Arniča že po vseh njegovih delih značilno, da nikakor ne more zatajiti svojega temeljnega nagnjenja do čistega muziciranja, do popolne glasbe, tako tudi v njegovi prvi Te Deum simfoniji ne smemo iskati njenega smisla, še manj njere vsebine ob nekem ■ slavnostnem religioznem dogodku, ki bi mu bilo treba glasbene slike. Tako programatsko glasbeno slikanje nima vezi s tisto globoko čisto glasbo, kjer sicer naslov daje nek bežen pogled v skladbo, a skladba dokončno izzveni kot popolno doživetje skladatelja samega, ker ji je vdihnil del svojega življenja, vso vsebino notranjih doživetij ob dogodkih, ki so mu jasno črtali tok njegovih misli in mu po njegovih, popolnoma ga prevzemajočih čustvih dajala oni impulz in nastrojenje, da je zapel iz dna samega sebe svoj lastni »Te Deum«. Prav v tem je veličina te simfonije, ki ji beseda sama daje le meglen prikaz, kajti vsebinsko je itak ne niore povsem zajeti. Saj je čista in popolna glasba bližja človeškemu do-umetju in človekova duša lažje sprejme po svojih čustvih vase vse ono veselje in skrb, razdvojenost in mistični opoj življenja, pa tudi njega trdno vero in neusahljivo upanje. Da ni takemu doživetju mogoče odkazati ozko izhojene poti, zahteva njegova svojskost in samobitnost in zato je Arnič v vsej skladbi pretrgal vezi že ustaljenih form in življenje oblikoval z v*o glasbeno samoniklostjo, kot je njemu življenje kovalo pot vanj. In v tem doseže svoj višek, ko v veličastnem zaključku dozori v trdnosti izklesani iz težkih dni prebolelega trpljenja mladega človeka daleč od rodne grude med nerazumevajočim svetom. To trdno upanje je bilo porok novim in neizčrpnim silam ki vedno znova in znova dajejo z vso elementarno impulzivnostjo dokaz svojske-mu, nad vse bogatemu doživljanju in izražanju. Le popolna (absolutna) glasba tako mojstrsko razgrne vso mogočo globino človekove duše da lahko neposredno veže človeka s človekom. Tu moramo Arniču priznati tisto neodoljivo silo, ki človeka iztrga iz ozkih vezi vsakdanjih malenkosti ter mu v vsej svoji popolnosti daje občutiti vse objemajočo čustveno globino skladatelja samega. In v tem nam je glasba bližja, kot pa beseda. V kratkih besedah naj označimo še notranjo zgradbo sinfonije. Ko s samozavestnim in zanos-nim vzletom prične prvi — Allegro stavek, 6e glavna tema razigra v jx>zavnah in tubah, nato 6e te-matično nadalje razpleta. Kasneje nam v ostinat-skem prepletanju vzpluje vsa ritmika, vzbrstelost in živost življenja, ki v stranskem melodičnem stavku vzbuja spomin na trpkost nekdanjih dni. Drugi stavek — Antifona — Andanle je nekako dvodelna pesniška oblika s triom v zaključku. To je bolest duše, spev človekove notranje bolečine, ki nam jo razkriva v krasnih barvnih tonih, segajočih do najskrivnejših in najnežnejših strun. Bolečina raste, kipi, se razboli v silnem fortissimu in končno kot neizpeta, nedokončna bolest zaključi v nežnem pianis6imu. Bolest je potihnila, zato je tretji stavek — Scherzo — Allegro vivace jasnejši, v njem prevladuje zopet ritmična prepletenost življenja z njegovo dramatiko. Po glasbeni strukturi je zgrajen nekako v sonatni obliki. Priključi se mu Finale, kjer nastopi še zbor. Tu doseže simfonija v polifoni zgradbi svoj višek, življenje nam izpoje svojo zanosno pesem, v reci-tativu ob samostojni temi orkestra prikaže hvaležno zamišljenosf in v veličastno bežni fugi dvigne svetlo upanje in trdno vero do dokončnega mogočno silnega zaključka. Simfonija nam je izpeto življenje. Ta Arničeva simfonija se bo v celoti prvič izvajala na ponedeljkovem koncertu. Del te simfonije, Antifono, je izvajal avtor sam solistično na orglah leta 1936. na svojem koncertu v ljubljanski Stolnici. Poleg te simfonije se bo izvajala Sattnerjeva kantata za soli, mešani zbor in orkester: Jeftejeva prisega s solisti Valerijo Heybalovo, Bogdano Stritarjevo in Julijem Betettom. Dalje bo zapela gdč. Valerija Heybalova s spremljevanjem orkestra dva Lajovčeva samospeva: Zacvela je roža in Pesem o tkalcu. Za simfonični orkester je inštrumentiral oba samospeva skladatelj L. M. Skerjanc. Začetek koncerta bo točno ob pol 7 zvečer. Iz Hrvatske Hrvatska ima v Pragi generalni konzulat. Na predlog zunanjega ministra je poglavnik podpisal odlok, s katerim je hrvatska država odprla v Pragi generalni konzulat. Zaposlitev Hrvatov iz Srbije na Hrvatskem. Prejšnji pomočnik gradbenega ministra v Belgradu, inž. C e i e g i n , je s poglavnikovo odredbo postavljen za svetnika II. pol. skupine 2. stopnje v ministrstvu za promet in javna dela. Sprememba krajevnega imena. Izdana je zakonska odredba, po kateri se odsedaj imenuje Bosanski Aleksandrovac pri Banja Luki, Adolfstal. Spopolnitev zakonske odredbe o prestopu iz ene vere v drugo. Zakonsko odredbo o prestopu iz ene vere v drugo so na Hrvatskem spopolnili v tem smislu, da za prestop maloletnika do končanega 18. leta zadostuje pristanek matere, če je oče odsoten ali pa mrtev. Poveljnik policijske straže za vse državno področje. Poglavnik je jiodpisal odlok, s katerim je imenoval ustaškega polkovnika Franja Lukca za poveljnika policijsko straže za vse državno področje. Visoki krediti za zidanje novih državnih poslopij na Hrvatskem. Hrvatska vlada je dosedaj izdala za zidanje novih državnih poslopij in za popravilo starih 140 milijonov kun. Zakonska odredba o privatnih glasbenih šolah. Izšla je zakonska odredba o samoupravnih in privatnih glasbenih šolali ter o privatnem glasbenem |iouku sploh. Po tej uredbi se dele vse glasbene šole na pripravne (nižje), v katerih traja pouk 4 leta, in na srednje glasbene šole. v katerih traja pouk 6 let. Tistim šolani, v katerih je pouk izenačen z učnim načrtom hrvatskega državnega konservalorija, lahko minister tudi prizna pravico javno6tL Prireditev Bačkih Hrvatov v Zagrebu. Bački Vtr-r— so imeli 9. t. m. v Zagrebu veliko prireditev, na kateri so med drugim izpovedovali tudi svojo zvestobo poglavniku. Ivan baron Ožegovič umrl. V Varaždinu je umrl v 09. letu starosti Ivan baron Ožegovič Bar-labaševački in Belski, vlastelin v starem utrjenem dvorcu v Beli pod Ivančico. Ta hrvatska ple-menitaška družina ,je dala Hrvatski več uglednih cerkvenih knezov, politikov, rodoljubov in drugih javnih delavcev. Širjenje narodne prosvete v Bosni. Zaradi širjenja hrvatske narodne prosvete v Bosni so sarajevski hrvatski časnikarji, pesniki in pisatelji ustanovili pododbor Matice Hrvatske. Belgrajska »Donauzeitung« n novem podpredsedniku hrvatske vlade. Novemu podpredsedniku hrvatske vlade dr. Džaferju Kulenoviču posveča zagrebški dopisnik belgrajsko »Donauzeitung«, Gruber, daljši članek, v katerem poudarja, da je to imenovanje nov korak h konsolidaciji in utrditvi notranjepolitičnega položaja v hrvatski državi. S tem imenovanjem so se po mnenju omenjenega nemškega časnikarja vse važne politične organizacije na Hrvatskem izreklo za ustaški po-kret ter sodelovanje pri zgraditvi nove državne skupnosti. Vodja nemške narodnostne skupine na Hrvatskem. državni podtajnik. V smislu sporazuma med nemško narodnostno skupino in hrvatsko državo, je poglavnik imenoval vodjo nemške narodnostne skupine na Hrvatskem, Branimirja Altgayerja, za državnega podtajnika v predsedništvu vlade, ki je odgovoren samo poglavniku Uspeh hrvatskega dirigenta v Bratislavi. Lovro Matačič, znani hrvatski dirigent, je pred kratkim dirigiral v Bratislavi opero »Carmetu. Predstavi je med drugimi prisostvoval tudi predsednik slovaške republike dr. Tiso. Zimski večeri so dolgi ■ lepa knjiga vam iih razvedri in skraiša. Najlepše - najzanimivejše - najcenejše - so knjige »Slovenčeve knjižnice« Izhajajo vsakih 14 dni. Vsaka knjiga, v obsegu ca 200 strani in z dvobarvnim ovitkom stane samo 5 lir. 1. decembra izide : Bo že na Nčmcova: Pravliice sukamo Prevedel dr. Tine Debeljak. Te pravljice slavne češke pisateljice, ki je napisala tudi Babico, spadajo med bisere svetovne mladinske književnosti. Večno žive pravljične motive je pisateljica znala ogrniti v novo obliko in jim dala barvo in dejanje! da nepozabne žive v našem spominu. — Mamice- brale jih boste svojim malčkom, ki vas bodn s široko razprtimi očmi poslušali. — Mladina: brala jih boš znova in znova. — Odrasli: svet domišljije in lepote iz vaših otroških let se bo spet razgrnil pred vami. Starši: Ne pozabite jih naročiti vašim otrokom. So krasno vzgojno čtivo in najlepši Miklavžev dar, ki vas bo stal le 5 Lir. Na vse vas pa smo še poseHno mislili. Kmalu bodo božični prazniki. Takrat je lepa knjiga še posebno ljuba za čtivo in darilo. Zato bomo izdali 15. decembra b. in 7. knjigo naenkrat. Tako boste za praznike dobili: Sven Elvestad; Mož, ki ie oropal mesto Prevedel Blaž Poznič. Detektivska povest, če je pisana res duhovito in s potrebno literarno ambicijo, je in ostane najprimernejše berivo za razvedritev in duševni odpočitek. In Elvestad je pisatelj, ki ima vse dobre lastnosti za zgodbe iz tega žanra, saj ga kritika prišteva poleg Dovla med najizrazitejše predstavnike detektivske literature. V tej knjigi ni nobenih umorov in drugih »grdih« kriminalnih zadev. Je le silno napeta povest o znamenitem znanstveniku, ki iz »znanstvene« potrebe krade kar na debelo in ki med drugimi okrade tudi policijskega načelnika v Oslu (s stanovanjem vred) in svojega glavnega zasledovalca detektiva Kraga. — Duhovito zapletena in segava zgodba, ki jo boste res veseli. Ernest Claes: Pokoini župnik Campens (s slikami) Prevedel L. Ogrin. Razen prejšnje detektivske povesti boste dobili za božič, praznik miru in osrečujočega optimizma, še Pokojnega župnika Campensa (izgovori Kampensa). eno najprisrčnejših knjig v vsej književnosti. — Ze ko je izšlo nekaj poglavij v »Slovencu« je to delo vzbudilo splošno zanimanje. Še večje bo sedaj, ko je prevedeno v celoti in opremljeno s številnimi izvirnimi flamskimi slikami — S to knjigo je flamski pisatelj Claes — pri nas ga že poznamo po Beloglavčku — dal opis svoje mladosti v pri-prosti vasi pokrajine Kempen. ki je tako podobna naši Dolenjski. — Vrstijo se pisani dogodki in zgodbe mladih in Marih vaških prebivalcev, ki jim župnikuje Campens, do dna priprosta in svetniška duša. To je knjiga vaške soseščine, pobožnih, grešnih in navihanih župljanov in radostne mlade neugnanosti. V njej je toliko prisrčne topline, vedrega humorja in pristne vaške modrosti, da je nedvomno najlepša in najprimernejša knjiga, ki jo vam moremo dati za božič. Vsak, kdor naroči vso zbirko knjig (24 knjig), bo dobil 25. knjigo VELIKI BELI MOLK zastonj! Ta knjiga v predprodaji ne bo stala 5 Lir kakor ostale knjige ,.Slovenčeve knjižnice", ampak 20 Lir. Zastonj jo bodo dobili le redni naročniki na vso zbirko knjig! Kdor pridobi 5 naročnikov na celotno zbirko 24 knjig, dobi sam za nagrado vseh 25 knjig. Naročite torej vso zbirko knjig, dokler je Se Časi Do 25. t. m. se lahko še naročite na vso zbirko! Kdor je naročen na vso zbirko, dobiva knjige po pošti na dom! Plačuje pa lahko mesečno! Le neodpovedljivo se mora obvezati, da bo vzel vse knjige zbirke. Vsak, kdor je naročen na vso zbirko ..Slovenčeve knjižnice", bo lahko dobil tudi veliki „SiOVenleV koledar" kakor naročniki „Slovencaa, »Slovenskega doma", »Domoljuba« in »Bogoljuba" za ugodnostno ceno 9 Lir in 2 Liri za pošiljatvene stroške, skupaj torej Za 11 Lir, ko sicer stane 20 Lir! Če kdo želi imeti knjige »Slovenčeve knjižnice" v platno vezane v originalne platnice, mu to lahko oskrbimo za doplačilo 6 lir za vsako knjigo. — Knjige, ki jih kdo namerava dati vezat, je treba izročiti ali poslati upravi »Slovenčeve knjižnice", Kopitarjeva 6, Ljubljana. Če boste dali knjige sami vezat naravnost v knjigoveznico, vas bo to stalo mnogo več. Naročite »Slovenčevo knjižnico" takojl ..Sloventeva knjižnica". Kopitarjeva ulica 6, Ljubljana i Prva partija 40 »No, policija,« je priznaval Martinek. »Zaradi bengaličnega ognja, veš? Oni 6o mislili, da je tam pretep. Ampak eden izmed policajev je poznal Andresa še iz vojne, in tako se je vse nekako poravnalo. Jaz pa nisem hotel imeti s tem nič opraviti in sem šel z Adamom domov. Saj veš, jaz za take reči nisem. Toda z Adamom 6va 6e zelo lepo pogovarjala.« »O čem?« »No, tako na sploh. O življenju... o smrti,« je rekel Martinek neodločno. »On ima v6e tako nekako zapečateno. Umreti, to je baje — jaz že nc vem več, kako je to povedal; toda mislil sem na tebe, da je škoda, ker te ni zraven. Ti imaš vendar šole.« »Od kod veš, da imam šole?« »No, saj se vidi, to se pozna.« »Kaj misliš, Jenda,« je rekel Stanko obotavljivo, »— ali naj to šolo dokončam?« Tesar se je nasmehnil, češ, to se samo po sebi razume. »No, veš, to moraš!« »Zakaj?« »Zato, ker za rudarja nisi. Ti loviš strop z rokami, prijatelj. Precej se vidi, da ne spadaš tja. Kot junak, to morda že, ampak kot rudar ne. Kje neki! — Čisto 6em pozabil. Kako je s tvojo roko?« »Pohabljenec bom,« je rekel Stanko dostojanstveno mirno. »Prsti 60 proč.« »Zakaj pa jih vtikaš med prečnike,« je godrnjal tesar. »Ampak ne boj se, te bodo že dali nekam. Dokler ima človek eno roko, še zmeraj lahko dela. Ampak v jamo se menda ne boš več vozil, prijatelj, s tem je že konec. Saj kot vozač nisi bil vreden.« Stanko zre jasno, prijazno na tovariša Mar-tinka; trd si, trd, prijatelj; ampak življenje je trdo. »Jaz pojdem v pi6arno, Jenda.« »No kajpak. Kam drugam bi šel!« »ln študiral bom za inženirja. Potem se bom vozil v rudnik — čeprav samo z eno roko.« »Saj boš samo poveljeval, za to ti ena roka zadostuje,« meni tesar. »Seveda kopati bi ti z eno roko ne mogel, l.e kar študiraj!« Stanko je zdrčal z nogami s postelje. »Martinek, zakaj si hud name?« »Nisem. Ampak če boš zdaj študiral, kaj bi — Mi smo" o tem včeraj govorili,« je rekel iznenada, »in smo si to tudi tako razložili. In smo rekli, da moraš doštudirati. Pa smo poslali Andresa na ravnateljstvo, v imenu partije, a tam 60 mu rekli: o, to mi že vemo, to je tisti Pulpan, ki se je javil prvi izmed vseh. Jaz ne vem, kdo jini je to |x>vedal. Morda Hans.« Stanko je bil nezmerno ginjen. »Fantje, vi 6te mislili tudi na tole?« »I no,« se je nasmejal tesar. »To nam pravi že sama pamet, da ne boš več 6padal med nas. Da, Verica te jx>zdravlja.« Stanko sedi na postelji 6 jx>vešeno glavo. Torej tole je že opravljeno, — kakor da se nekaj trga, ga boli in mu oalejja. Že sama pamet pravi, da ne boš več spadal med nas. To se zdaj še tako ne vidi; ampak ko 6e lotim dela, ko bom sedel nad knjigami — to bo med nami zmeraj večja razdalja; čez knjige, prijatelji, vas več ne dosežem. Joj, bili smo si takšni tovariši! Toda brž ko preneha skupna vez tovarištva, — je že vse tuje. Ne vemo več dobro, o čem smo se pogovarjali —. »Čuj, Jenda,« je začel obotavljivo Stanko. »Ko bom na direkciji, —. Od Adama bi mi bilo do tam nekoliko predaleč. Kaj misliš, ali naj se ne preselim malo bliže?« »Dobro bi bilo. To pa to.« »Poglej, če bi ti to pojasnil Adamu —. Meni je rekel očka Suchanek, da imajo čedno sobo pri nekih Pokornih. Ali bi ti ne hotel j>ogledati. tja?« »Zakaj pa ne,« je takoj soglašal tesar. »To bo tisti jx>dpaznik Pokorny; 6in jim je šel k vo- jakom —, Ustavil se bom pri Adamu in potem bova odnesla tvoje reči tja. Da se ti ne bo treba seliti 6 tole roko.« »Priden si!« »Eh, kajpak! Zelo rad ti ustrežem!« Stanko se je oddihnil. To bi bilo torej opravljeno, in lahko se začne novo življenje. Res, znotraj ta rana še malo krvavi, ampak kar prijetno je človeku; to je moralo biti, prijatelj. Stanku se gubanči čelo, ker premišlja. Vse v redu. Tesar Martinek je vstal in mečkal v rokah svojo čepico. »No, Stanko, zelo sem bil vesel —. In včasih pridi pogledat otroka!« »Zelo se ti zahvaljujem — za vse, Jenda. In jx)zdravi vso prvo partijo —.« »Da. Vse ji bom sj>oročil.« Mladi orjak gre po prstih proti vratom. »In povej jim, Martinek — povej jim, da se jim tudi za vse zahvaljujem.« Martinek kinva med vrati. »Bom povedal.« In suka se skozi na jx>l odprta vrata. »Bog te živi, Stanko!« Stanko sedi na poetelji in si grize prste. Torej med vas več ne spadam, kajne? Drugam pa tudi ne. Kaj hočem? Menda že mora biti lako. Toda človek je grozno 6ain. XXVII. Res je, Stanko mora o marsičem premišljati; na prsih pestuje svojo levico kakor bolno dete in grbanči čelo, ker misli in modruje. Ko pa se približa peta ura, vse pusti in se za nič ne zmeni, sede na jx>steljo lako, da ima kolena jiod brado, in meži. Zdaj se prva partija že pripravlja, da se bo odpeljala v jamo. Zdaj se najbrž vsi preoblačijo, si slačijo srajce čez glavo in spuščajo hlače s pasa; čuti se moška telesnost. Pepek gotovo godrnja, očka Suchanek beblja, Matula puha in Adam molče in resno mežika z vpadlimi očmi kakor bav-bav. Martinek se mirno 6inehlja, da, fantje, to vam je nekaj lepega, tale špital. Stanko šteje minute. Zdajle najbrž prihaja Andres, na glavi ima prejioteni klobuk in v roki jamščarico ter šteje z očmi svojo partijo. Eden, dva, tri, štiri — kje je peti? — »Tukaj,« se šepetaje javlja Stanko, »tukaj sem!« Delajte, delajte, moramo iti, se jezi paznik Andres. — No, saj že gremo. Zdaj že mendo gredo proti kletkam in vihtijo svoje jamščarice; nič kaj jim ni do govora. Srečno, fantje! Kletka se spusti v črni rov; Andresov obraz jx>staja trd, očka Suchanek miga z ustnicami kakor bi molil, Matula puha, Pepek zeha in dolgi Adam ščiti z roko svojo jamščarico in mežika v prazno; samo Martinek je miren in nekoliko zaspan. In neprestano bežijo črne stene kvišku, prva partija ;e p>ogreza v brezno — fantje, bi jim rad zakričal Stanko, srečno! In pri tem kakor da se pogreza z njimi in zre navzgor, kamor neprestano bežijo te črne, poteče se stene. Kletka se ustavi, in partija gre fio neskončnem obokanem hodniku pod nizom žarnic. Spredaj stopa Andres, samo sabljo mu daj v roko. ena, dve, ena. dve, na levo kreni — in prva partija koraka v vrsti v črni premogokop. Stanko zre za njimi kakor iz daljave; pet jamščaric se guga in brli zmerom naprej, je že na dnu neskončne teme. Zdaj spet na levo, tisti dolgi bledi človek jim odpira lesena vratca, srečno! Soparica, težki zrak osemnajstice je Stanka tako žalil, da mora dihati z odprtimi usti. »Vroče, kajne?« se smehlja Mar, tinek, kakor da gredo po polju. Saino še košček — že so menda tam. kjer 6ta Martinek in Matula popravljala opaž; koliko je teh novih ojTornikov in prečnikov! Tamle je že v;deti jamščarico in usiijalo čepico gospoda Hansena. Andres vzpenja prsi in udarja po vojaško s petami skupaj, javlja se prva partija: paznik Andres, kopača Adam in Suchanek, tesar Martinek. zidar Matula, jkmiožni kopač Fal-ta in vozač Pulpan. — Kaj Stanko je tudi tukaj? — »Seveda je,« šepeta Stanko, »Kje naj bi bil, če ne z vami!« Rdeči križ sporoča V Ljubljani, 10. nov. 1941, Balanč Mici, Kamnogoriška 20, Berčič Vinko, Celovška 5, Gavrilovič Olga, Baragova 11-11, Jane-žič Julijana, Vidovdanska, Josifovič Lepa, Glavarjeva 10-1, Kimovcc Jolanda, Turnograjska 4, Kolina Mirko, Korotanska 18, Kristan Helena, Janševa 1, Križaj Iva, Glavarjeva 13a, Michler Anči pri It Bonač, Milojevič Terezija, Velikovška ul. 3, Mišek in Netopir A kar nenadoma je laterna ugasnila. Mišku se je kar grlo stisnilo. »Bog j>omagaj!« je zašepetal. »Čudno: nobene sapice ni. pa je luč ugasnila! To mora biti nekaj posebnega v tem hlevu,« je še pomislil in gledal, kako bi se kam skril. Čez čas je zaslišal nekakšen šepet in glas, ki je prihajal od nekod iz globine. »Kaj j>a je zdaj to?« se je Mišek vprašal. Tipal je dalje in je zapazil nekakšen pokrov v tleh. rodbina Mišič J. Aleksandra, Petročnik Vladka, Skofja 6, Pirh Emil, zobni atelje, Povh Olga, Medvedova 1, dr. Samsa Ivan, prof. škof. gimnazije, Milivoje Stanisavljevič, univerza, Strman BožO, Mandelčeva 1, Vincencijeva konferenca, Brata Vlaj, manufaktura, Zuljan Srečko, Zupane Franja, Škofja 7-II, Lajovic Milivoj, Komiška 20, Iskri Vekoslav, Pisec pisma na Krušič Slavo naj dvigne pismo. Dalje naj se javijo na Tyrševi cesti 11, v tajništvu; Mira Habič, Celarc Ivan, Adamič Alojzij, Potočnik Ivan, Kutin Franja iz Maribora, Polič Stojan in Slavko, dijaka, Vagaja Božena, Gorju-pova 16, Knific Frančiška iz Celja ali sorodniki. Rdečemu križu so darovali; sostanovalec g. Lapajneta Vladimirja, namesto venca na grob, lir 150, gospa Lojzka Vargazon lir 50. — Vsem darovalccm najlepša hvala! Kap jih je zadela...6 »Iz česar 6ledi,« nadaljuje Tessy z nekakšnim redkim sijem v prebrisanih očeh, »da pride gospod Chappell celo sem!« »Tako je! Upam, da bo gospod Chappiell že v treh dneh tukaj. Ce bi bilo mogoče, da bi Reg stanoval v gradu, bi vam bila ...« »Toda, to je vendar samo jx> sebi umevno!« poudarja Tessy s presenetljivo naglico. »Tako vsaj lahko računamo tudi na vašo priscrlno6t.« »Prosim. Veselilo me bo!« »Hvala vam! — Torej, gospa Helen, potem vas prosim, da mi napravite posmrtno masko mojega brata!« »Rade volje!« »Honorarske zadevščine takoj poravnam! Hotela pa bi imeti za grajsko dvorano bronasti jx>-snetek...« »Za grajsko dvorano? Kaj boste j*> tem dogodku še ostali na gradu Heatherstone?« »To 6e razume!« »Tako! Seveda, to je vaša 6tvar! Nisem sicer bojazljiva, toda jaz bi na vašem mestu ne ostala! _ Drugače pa, bron je za posmrtno masko nenavadna 6nov...« »Oh, zakaj pa?« »Ker dajemo prednost beli snovi, ki bolje ponazori belo barvo smrti...« V gospej Casserlonovi je zopet oživel trgovski duh. . . »Vpliva izbera snovi kaj na honorar?« Helena odgovori z nasmehom: »Ne! Računala vam bom dvatisoč dolarjev za izgotovitev posmrtne maske, vračunan je že odlitek v žlahten kov, bodisi bron ali srebro...« Kaznovani prodajalci Policija, ki ji je jiover.jeno nadzorstvo nad cenami živil, jc ugotovila, da se naslednji pro- dajalci v zadnjih dneh niso držali veljavnih predpisov ter niso imeli razobešenih cenikov. Kadunc Lidija, mlekarna, Florjanska 9; Tzovše Marija, prodaja zelenjave, Vozurska 5; Baje Ivan, cvetličarna, Tyrševa 34; Zalaznik Vinko, poslovod ja, Janševa 39 a: Bergant Srečko. prodaja zelenjave, lxjčnikar,jeva 14a; Per-činlič Franc, elektrotehnik, Gosposvetska 16; Japcl.j Marija, prodaja zelenjave, Stadionska 6S; Valenčič Emilija, prodaja zelenjave, Borovnica 12; Tndihar Ana, prodaja zelenjave, Kamnik 33; Lampič Ivana, prodaja zelenjave, Bizovik 6; Blejec Ema, gostilna, šelenburgova 4; Andlovic Marija, prodaja zelenjave, Kar-lovŠka II; Kavčič Milan, elektrotehnik, Mestni trg 35; Sazanov Stanislava, prodaja sadja, ("er.ta na Brdo 12: Prinčič Ilerta, cvetličarne, Stari trg 3; Skale Ivan, cvetličarna, Puharjeva 5; Bahovec Srečko, cvetličarna, Frančiškanska 3; Čeh Ivan, cvetličarna, Gasilska 14: Pavlin Stanislav, cvetličarna, Knezova 7; Šimenc Antonija, cvetličarna. Šelenburgova I; Kcše Matija, cvetličarna, Linhartova 5; Mušič Marija, prodaja zelenjave, Ig 1. Vsi zgoraj našteti so bili kaznovani z globo.. Odprl ga je in že jc videl stopnice, ki so vodile v tajen hodnik. Zdaj je razumel, na kakšen način se Netopir skriva in izginja in spet prihaja na dan! Mišek se je odpravil na delo. Na vsak način je hotel odkriti, kam vodi ta hodnik. Brez pomoči se je plazil dalje, držeč v roki laterno, ki jo je bil spet iprižgal. Zapnstil nas je za vedno naš nadvse ljubljeni, plemeniti in dobri soprog, oče, brat, svak in stric, gospod dr. Stanko Lapajne univerzitetni profesor itd. K večnemu počitku ga bomo spremili v nedeljo, dne 16. novembra 1941 ob treh popoldne z Zal, kapelice sv. Nikolaja, na pokopališče k Sv. Križu. Trpljenje naroda je bilo tudi njegovo trpljenje, zato prosimo, ustrezajoč njegovi želji, da se mesto cvetja pomaga najbednejšim. - Prosimo tihega sožalja. Ljubljana, Krško, dne 14. novembra 1941. Globoko žalujoči: Vida, soproga; ing. C v e t k o, sin in ostali sorodniki. L2UBDANSKL KINEMATOGRAFI Predstave ob 16 in 18.15, ob nedeljah In pra-znlfclh 08 Bb 10.30. 14.30. 16.30 In 18.30 Odlična igralka in plesalka Marika Kiikk v dvojni vlogi " vclefilmn KOBA TEHRY Močna vsebina! Krasna glasba in plesi! V ostalih vlogah: J. Sieber, Wih Qnadflieir. Will Dohm KINO MATICA - TEL. 22-41 Film prisrčne duSevre lepote in otročje rnzigranostl OtfroK v nevarnosti MtŠA AUER in BABY 8ANDI. dvoje filmskih iitrakcij, kot jih ie niste videli v prav nobenem filmu! KINO SLOGA - TEL. 27-30 Filin iz krogov visoBc družbo Ljubavni valček Film o valčmi, o prvi ljubezni in n pivem Škandalu. Elizabetii Simon, Žita Szelecky, Evgen Po-takv in Julij Csortos KINO UNION - TEL. 22-21 | SIlIŽiMg j Dobe: Uradnika za vse pisarniške posle in knjigovodstvo sprejme tekstilno podjetje. Znati mora Italijanski ln nemški jezik in po možnosti stenografijo. Izčrpne ponudbo poslati na upravo »Slovenca« pod »Uradnik« St. 12961. (b IfUBini&mg Boljša gospa vešča italijanščine, z dolgoletno prakso, vajena reda in snage. Išče gostilno na račun. Naslov | Dijaki | Dijaško sobo za sina šestošolca, z dobro in zadostno meščansko hrano, pri boljši družini, po možnosti s priključkom domačemu sinu-dijaku, ob dobrena varstvu, iščem za 1. december v Ljubljani. Ponudbe na naslov: V. Ja-kil, Krinelj, Dolenjsko. Stavbne parcele v Izmeri od 700—800 m', v Stožicah, prav blizu gl. ceste, so naprodaj'. Keflektanti naj pošljejo ponudbe s ceno na upr. »SI.« pod šifro »Stožicc« št. 12687. (& Več peči velikih ln malih, prodam po nizki ceni. Generator »Počakajte! Srebro! Saj izgleda tudi belkasto! »To bi šlo! Ste zadovoljni!« o!« t rat. I »Zadovoljni?« je vprašal tretji glas izza vr jKaj, Charles je še tukaj?« vpraša Tessy za-smehljivo. »Krožijo še zmeraj jastrebi nad mrtvim levom? Mislila sem, da si že davno zapustil grad.« — »Gospa Helena, ne ozirajte se na njegovo besedičenje! Charle6 je 6trašansko lačen denarja...« »O li, ti...« »Stop! Shut up! Drži gobec!« Heleni je ušel tihi »oh!« Toda Tcssy je kljub temu opazila njen vzklik. »Mi artisti govorimo med sabo malce drugače kot je v navadi meščanskih rodbin...« reče zbegano. »Toda, saj vaju ne bi rada motila ...« Motila?« vpraša Charles grobo. »Motila? o tem ni govora. Nasprotno, vaša prisotnost ini je fjotrebna. Rad bi namreč preprečil tisto stvar 6 jiosmrtno masko, gospa Chappell. Dvatisoč dolarjev za lak malenkostni odlivek iz mavca. Kaj si mislite? Tak mavčni odlivek vendar ni nič posebnega. Tega torej ne bomo naročili. Taka potrata !« Medtem se je gospa Chappell dvignila. Tuje je pogledala tega moža, ki se je bila z njim srečala v teh dneh svojega bivanja na gradu samo pri malicah. In pri teh se je izkazal Charles Casserton, ki ji jc bil predstavljen kot bratranec gosj>e in gosjMda Cassertona, kot izredno molčeč človek. Charles Casserton je imel maski podoben obraz, iz katerega so žarele črne oči in pričale o neukročenem značaju. Njegov pojav je dal Heleni že večkrat misliti; kajti obnašanje, kakršnega je izkazoval do njega lastnik gradu, ni pričalo o sorodnih vezeh. Tessy je zalila rdečica. »Gospa Helena, obžalujem, da se Charles obnaša tako čudno. Če se vam takoj ne opraviči, bom zahtevala, da v tem trenutku zapusti grad!« je vzkliknila razdraženo. S predrznim in preudarnim nasmehom se nasloni Charles na steber. »Kaj si prav za prav domišljaš? Si li trdno prepričana, da ti je Henry zapustil sploh kak penny?« Tessy se prezirljivo nasmeji. Pristopi k staromodnemu zvoniku in jx>tegne za uvezeni trak, ki je visel sredi knjižnice zraven visokega pulta. Nalahno zaškripljejno nenamazani škripci, čez katere je bila speljana žica. »Kaj si upaš?« zaškriplje Charles z zobmi. Helen Chappell je zaman iskala priložnosti, da bi se izognila temu mučnemu družinskemu prepiru. »Zvonili ste?« vpraša mali hišnik Gavin in se hlapčevsko prikloni. »Phineas« pravi Tessy z rezkim glasom. »Čigave ukaze izvršuješ 6edaj, Phinea6, odkar je gospodar mrtev?« »Vaše, mylady!« Tessy se čuti prijetno počaščena, ker jo je imenoval mylady. »In če zahtevam, da odstraniš gosfioda Charlesa?« »Potem boni ukaz izvršil!« Charles zaškriplje z zobmi: »Kar poizkusi kaj takegal Tessy! Pošlji stran 6vojega služabnika. Ko bomo odprli ojioroko, boš morda drugače govorila. Upajmo, da je Henry bolj upošteval moje zasluge kot jih pa lil« Hišnik Gavin 6e jx>slovi s hlapčevskim jx>klo-nom. Njegovo nepremično, vase zaprto lice ni razodevalo, kako mnenje je zavzel v tem družinskem prepiru. j v upr. ln podružnicah delavnica. Tyrševa cesta, , »Slov.« pod št. 12703. (n I dvorišče Figovec. (1 imiiiimiii i iii—i ------------ Tessy 6e obrne k gospej Chappell: »Prosim, bi bili tako dobri in izoblikovali fiosmrtno masko?« »Toda honorar boš plačala sama!« poseže zlobno vmes Charles Casserton. »Kar se tega tiče, je samo ob 6cbi umevno, da bom plačala jaz — Henryjeva dedinja. Prosim, da smatrate Charletovo nesramno obnašanje kot posledico njegove 6labe vzgoje. Oprostite zato, Helen!« »Vidim, da sem odveč!« zasika Charles. »Pustim dami sami...« »Bremen« je počasi plula od obrežja. Na promenadni palubi je stala Lolita Bena-vente; njeno temnorjavo oblačilo se je vidno odbijalo od oblek drugih živo oblečenih dam. V roki ji je vihrala temnordeča tančica, 6 katero je mahala v zadnji pozdrav trojici, ki je 6tala na obrežju. »For a lucky day!« je še zadnjič zaslišal Chappell njen jasni glasek. »Srečno, da bi bil srečen dan! Da, razkošna Lolita, to je tudi naša želja!« zamnnra komi6ar. Visok ladjin trup izginja v megli. »In sedaj?« reče Ambrose ter pomaha taksiju. »Kam?« vpraša šofer. »Kolodvor! Hočemo na Škotsko!« »V London!« popravi Chappell. »Prosim, vstopite!« pozove šofer. »Kaj nameravaš v Londonu?« povprašuje časnikar. »To je vendar ovinek...« Mesto odgovora mu poda Chappell brzojavko, ki jo je prejel tik pred izkrcanjem. »Poiščite Scotland Yard; nadzornik Higgins!« Ne brez zanimanja, toda tudi ne preveč pozorno, je opazovala ta amerikanska trojica j>odobo mesta. »Kaj pa prav za prav nameravaš tukaj, Ambrose« vpraša nenadoma Chappell. Za Ljudsko tiskarno v LJubljani: Jože Kramar« Izdajatelj: Inž. Jože Sodja Urednik: Viktor CenžiC