Prvl kongres Jugoslovanske Unlje za zaSilto dece (Nadaljevanje.) Predavanja o temi: Vmeščanje otrok v družine se je nadaljevalo istega dne (30. nov. pop.) v dvorani Rdečega križa. Število poslušalcev se je močno skrčilo. Gospodična Milena Atanackovič (šef Odseka za zaščito mater in dece v ministrstvu socialne politike in narodnega zdravja v Beogradu) je referirala o temi: Vmeščanje dece v družine v naši državi. V referatu g. dr. Ambrožiča smo že čuli, da v naši državi prednjači v delu za otroka Slovenija. Gospodična Atanackovič pa je to konstatacijo ie podčrtala in se obenem 6pomnila velikega ddeellaa  nna polju zaščite dece pokojnega predsseeddnniikka te akcije g. Levičnika. Dobro poznavvaannjjee avstrijskih zakonov za zaščito otrok, kkaakkoorr tudi dobro poznavanje slovenskih razmmeerr  vv pogledu dečje zaščite, ki jih je osebno pprroouuččila, ji je omogočilo podati izčrpno sliko iinn  ssttaanje sedanjega dela. Podrobno je navajjaallaa  ppogoje, ki jih predvideva uredba za sprejjeemmaannje otrok v varstvo, poudarjala, da se ppoovvssood pojavlja težnja za zaščito dece, kar jjee  zznnaak, da je ta zaščita eden najbolj perečih ssoocciiaallnih in nacionalnih vpražanj. Če smo izvveeddllii  pri nas uredbo o socialni zaščiti otrok, bi bilo v teh težkih časih naravnost nujno, da izvedemo socialno-higiensko zaščito otrok, ki kar kriči po uresničenju. Da je to resnica, bo razvidno iz statistike, kj jo bom dpdal rt, koncu tega poročila. Iz njenega. kakor iz vseh; predavanj pa je izzvenela.trpka resnica, refren današnjih časov: Za;iv6e te, stvari »nema budžetskih mogučnastk. In- še številke onih fondov, ki so na razpolago, so silno majhne. G. dr. Jovanovie, (šef zavoda za zdravstveno zaščito mater in dece v Novem Sadu je referkal o temi: Dečje koloaije v Dunavski banovini. Uvodoma je podal nekolikp zgpdavine o dečjih domovih.v Quna,Yski banovini, povedal kako so pred in med vojno porabljali Madžari te domove v svoje nadonalne svrhe itd. Izrazil je mnenjc, da dečji domovi v takem stanju, kakor so.danes, nikakor ne ustrezajo svojim sm.otrom. Je pristaš dečjih kolonij. Toda prve kot druge ustanove se morajo boriti proti raznirn boleznim, kakor je n. pr. trabomu, bolezni lačnih in golih. Dečji domovi, kakor tudi kolonije slabo uspevajo radi večnega menjavanja vodstva. Prav bi bilo, če bi se v dečje domove namestile tudi matere. Toda vse delo, ki se danes vrši v iznešenih smereh je skoro zastonj in nastane vpTašanje: ali ima sploh kakšen smisel ukvarjati se v teh starih domovih, pa tudi, ali bi ne bilo bolje, da bi se podvzele vsaj vzporedno s tem delom v domovih tudi tiste socialne akcije. ki bi zlo y korenini zatrle? Prav pa bi tudi bilo, da bi imdi mi — z.a vsak slučai — izdelan načrt, kam z otroki v slučaju vojne. Gospa dr. Vajt-Gajičeva (šef urada za zaščito mater in dece mesta Beograda) je referirala o temi: Delo mesta Beograda za zaščito dece v tujih družinah. Dečjib dispanzerjev je malo, potrebe pa so vedno večje. In še za te zavode, ki jih imamo primanjkuje izobraženega osobja. Kar pa se tiče nameščanja otrok v tuje družine, je pa pri nas zelo težko. Za sprejem otroka v rejo se javljajo žene iz najnižjih slojev, tako da roma otrok iz bede v bedo. Vendarle pa je opaziti mnogo idealizma, saj je po približnih ugotovitvah bilt> nameščenih v družine, ki so reflektirale več ali manj na zaslužek z otrokom 22'5 %. Umrljivost v dečjih domovih je 2—3 %. V Sloveniji je ta odstotek še manjši, ali pa ga sploh ni. Največja umrljivost je v Prizrenu 68%! V mnogih primerib je treba v rejo oddane otroke nadzirati, bodisi radi event. zlorabe, bodisi radi pomehkuženja. Gdč. dr. Trbojevič (zdraviMca dečjega dispanzerja v Zagrebu) je ref. o temi: E)elo dečjega dispanzerja v Zagrebu na kolonizaciji dojenčkov in malilv otrok. — Ko se je leta 1930. pričelo dajati otToke v rejo. se je jayilo v Zagrebu do 200 žena, ki bi bile pripravljene sprejeti otroke. Preiskava teh žena je ugotovila, da so iz najnižjih in najbednejših slojev zagrebškega mesta, ki jim je menda več do zaslužka, kot do požrtvavalnega dela. Jasno! Toda kljub temu je treba ugotoviti v mnogih primerih, da je ljubezen do teb otrok resnična, — Mnogo neprilik P<>vzToča tudi ugotavljanje identitete teh otrok, saj je č.esto nemogoče ugotoviti ime, starše, kaj šele ostale podatke. Po zakonu se Jim imena ne sme dati, zato jih kličejo kakor pač nanese. Kolonizacija zagrebške dece se je sprya. vršila na Turopolju, ker pa podnebne prilike njso. bile ugodtie, se je kolonija prenešla v KTapjno. Pp tem referatu se je razvila diskusija. Do posebnih ugotovitev ni prišlo. Sprejela se je naslednja resolucija o oskrbi otrok v družini: h Kolonije za dojenčke in male Ptroke so pokazale v naši državi, čeprav se morajo boriti z mnogimi tsžkočami, da morejo biti zelo dober in cenen način oskrbovanja in zaščite predšc^ske dece in dojenčkov pred koncem pr^ega leta. II. Brva or^anizatorna naičela kolonij so: 1. Treba je posebno skrbno izbirati kraje j^a kolonije in še skrbneje izbirati hraniteljice. 2. Vsaka kolonija, mora vsekakor imeti v svojem središču otroško zdravstveno postajo z otroškim dispanzerjerri. 3. Kot kplonijske otroške zaščitne sestre se smejo postavljati samo dojilje in temeljito šolane v zdravstveni socialni zaščiti d^ce. ki so se pokazale zelo sposobne pri praktičnem delu. 4. Vsaka kolonija mora biti pod vodstvom ali vsaj strokovnim nadzorstvom pediatr- sldh ustanov. 5. Nekbrftroltrano oddajanje dojenčkov in malih otrok na hrano se mora pobijati z zakonslcimi in upravnimj; ukrepi. III. V kol<»ixi.ie ne spadajo, temv^č.v- pogsebpe otroške domove: 1. Nedonoseni in b,Qlpi dojenčki. 2. Bolni ia biplehoiiotr^i. 3. Q^ci z duševpijnA in telesnimi hibami. Prav tako ne spadajo v kolonije tisti otroci, ki jim je moči matcrialno in moralno. z zadostn«, pozornostjo streči v lastni družini, ožji ali širši. IV. Priporoča se zascbnim društvom, ob- činam in banovinam, da posvečajo večjopozernost kolonijskemu sistemu za oskrbo dece. V. Priporoča se tudi' za otroke v šolskih letih vezani k0loniiski sistem, da se namreč po možnosti tudi zanje ustanove kolonije. Te kolonije bi morale biti pod pedagoškim vpdstvom, sodelovanje otroških zaščitnih sester, kolonijskih oziroma šolskih zdravnikov je pa neobhodno potrebno. VI. Posebno se priporoča, da se ustanove posebne kolonije za bolne in zdravstveno ogrožene otroke. VII. Za zapuščeno n^ater z doj^n^o^ se priporoča namestitev v otrp^kih kalomjah, ki imajo dobro organizirane otroške dispanzerje z zdravnikom^pediatrom. Naslednjega dne (1. dec.) dopoldne se je vršila druga glavna redna skupščina Jugoslovanske Unije za zaščito dece. Za predsednika je bil ponovno izvoljen dr. Šilovič. Popoldne so bila na programu predavanja, ki so obravnavala temo: Ra&na higiena in dečja zaščita. G. dr. Kostid (univ. prof. Beograd) je referiral o temi: O potrebi rasno-higienske orientacije v zaščiti dece. Vsi dosedanji rasno-higienski zakoni so več ali manj sentimentalni in škodljivi. Zaščita. ki ima v obziru samo sedanjost, je zgrešena. Deca, ki nima iroditeljev in sploh nikogar, kakor tudi kreteni, je danes mnogo na boljšem, kot pa oni otroci, ki imajo roditelje, čeprav se le-fi nič ne brigajo zanje. To nikakor ni prav, V princdpu je treba zaščititi predvsem one, ki so zdravega pokolenja in ki obetajo postati dobri državljani in imeti zdrave potomce. Skrb za defektno deco (slepe, gluhoneme, dusevno bolne itd.) naj se dado v posebne zavode in naj skrbe zanje razne humane organizacije. Onim otrokom pa, ki ne spadajo v te zavode, a so potrebni zaščite, naj omogoči znosno življenje in napredek. Le-ti so potrebni zaščite. dočim so defektni potrebni predvsem skrbstva. Toda napačno 'bi bilo misliti, da je mogoče rešiti otroka samo z zadostno obleko in higienskim stanovanjem! Rasno-bigiensko zaščito v. omenjenern, smislu so izvedli v Nemčiji. G. dr. Petrovič (šef dečjega oddelka obče državne bolnice v Beogradu) je referiral o po&ledicah veneričnih bolezni roditeljev na potomstvo. Venerični bolezni, ki se podedujeta sta samo dve: gonoreja in sifilis. ;Pred1' 50, 60. leti nam še ni bilo znano zakaj se rodi slepa in gluhonema deca. Moderna medicina pa je ugotovila, da taki pojavi neredko izvirajo radi obolenja staršev na gonoreji. Go-: noreja, kakor tudi:sifilida sta pri r»as zelo razširjeni. Posebno zadnja, takp. da bi bilo pptrebno proti tej bolezni pričeti obrambo na isti način, kakor se vrši obramba pr<?ti tuberkulozi. Kako se prenaša sifilis na otroka še ni popolnoma raziskano. Od sifilitičnih staršev rojeni otrok oboli navadno v 5 mesecu. Infekcija pa se izvrši navadno ž,e v 5 mesecu nosečnoeti. Malo verjetno^i. je, da bi se moftlft, pr,enesti, kftj- te bpleznj od očeta na otroka. Najhujsi je oni sifiiis, ki ga prinesejr> ots-oci: že s. sebpi na svet. Posleoice te bolezni pa se najhujše prikažejo v 2., 3. in 4. letu predvsem na kosteh. — Predavanje je bilo strogo strokovno-znanstveno, tako, da so mu prisotni s t^žavo sl^dili. Toda bilo je izčrpno napisano, ni ^a g* b^lf^ n|pgoše tako tudi podati, kakor vseh predavan-i teg% dne, ker je primanjkovalo časa. G. dr. Nedeljkovič (doc. univ. Beograd) je Teferilal o temi: posledice tuberkuloznih roditeljev na potomce. Sprva se je mislilo, da, je tuberkuloza dedna. Koch je to mnenje ovrgel, k.o je našel bacile jetike. Toda to odkritje ,pa še ni povsem izključilo možnosti tuberkulozne infekcije semenske stanice, odnosno embrija. Znano ie namreč, da je nekemu strokovnjaku uspelo inficirati kurje jajce z bacili tubcrkuloze. Pišče, ki se je izvalilo, je bilo tuberkulozno. Nastalo je torej vp5»šanjt% ali ni mogocist tudi in^ckcija semeask]e stan^e. Ta v^Trjet^st pa ic bij^.od-. stranjena z ugot^vitvijo, da potujc sep^nska stanicav maternico tako hitro, aa je irifekcija skoro ab§plutnp, ncropgoča. Eksperimenti so pokazali tale rezultatna kuncirr: Samica zdrava, samec tuberkulozen,; eden od mladičev je gotovp tuberkulozcn. Na vprašanje: Aii je ono dcte, ki se rodi od tuberkulozno obolcle matcre isto po svoji fizični kvaliteti kpt ono, kj se je rodilp od zdrave. rnatere, je sledil odgovor, da popolnoma isto in tudi brez nevarnosti, da oboli, seveda, če se odstrani mo^nost zu^apjc irifekcfje. Iž tcga "sl«di. da je detc <> dtubiefkuljozno obolete matere prav tako. podvrženp infekciji k,pt dete, kj ga je rodtla zdrava mati. Vprašanju; Ali je dete jetičnjp,,bolne rr^atere: morda boriodpo^rn^ od deteta zdrave matere, je sledil odKoyx>r da ne. Torej je eventualna imunizacija izključena. Eno pa.je gotovo, da otroci, ki so se rodili od tuberkulozno bolnih staršev, pozneje hitro obolijo in to s 67 % verjetnostjo. (Dalje prihodnjič.) Vojko Jagodič.