Kakovostna starost, let. 26, št. 3, 2023, (74-78) © 2023 Inštitut Antona Trstenjaka 

PLAY AND STORYTELLING – connecting genera­tions the intergenerational way (Generations working together in Play Scotland!, 2022). 
PRIROCNIK ZA IZVAJALCE MEDGENERACIJSKIH PROGRAMOV 
Nikoli nisi premlad in nikoli nisi prestar za zgodbe in igro 
Predstavljamo prirocnik za izvajalce medgeneracijskih programov. Nastal je na podlagi spoznanj pilotnega medgeneracij­skega projekta, katerega cilj je bil vkljuciti igro in pripovedovanje v medgeneracijsko povezovanje. 
MEDGENERACIJSKO POVEZOVANJE 
Medgeneracijsko povezovanje ima mno-go pozitivnih ucinkov. Preko medgenera­cijskih dejavnosti lahko delimo spretnosti in se ucimo. Deljenje izkušenj zmanjšuje osamljenost, gradijo se prijateljstva in so-cialne povezave. Za vse generacije sta zna-cilna tudi povecano duševno blagostanje in samozavest. Tovrstne aktivnosti ustvarjajo priložnosti za vse generacije, da se pocutijo cenjen del svoje skupnosti. A prepogosto se zatakne pri vsebini povezovanja. 
V ta namen sta se povezali dve škotski organizaciji: Generacije delajo skupaj (Ge­nerations working together) – nacionalno priznana organizacija, katere poslanstvo je podpora in razvoj medgeneracijskegadela na Škotskem, ter organizacija Igraj se Škotska! (Play Scotland), nacionalna organizacija, ki podpira pravico otrok do igre in spodbuja koristi in potrebe po igri v življenju vsakega otroka. Skupaj sta razvili prirocnik v podporo strokovnim delavcem pri razvijanju medgeneracijskih odnosov. 

ZAKAJ IGRA IN PRIPOVEDOVANJE ZGODB? 
Pripovedovanje zgodb in igra sta ne­pogrešljiv del vseživljenjskega ucenja. Sta kljucna za naš osebni razvoj ter za po­vezovanje s skupnostjo. Oboje spodbuja tako razumevanje kot izražanje ter lajša izmenjavo znanja na miselni in custveni ravni. Z igro in pripovedovanjem zgodb se spoznavamo ter ustvarjamo mostove. 
S pripovedovanjem naših zgodb (go-vorjenih, zapetih, napisanih ali zaigranih) in poslušanjem zgodb drugih se povezuje-mo, ucimo in krepimo empatijo. Zgodba zajema domišljijo, odpira okno v življenja drugih, odraža našo kulturo, obicaje, misli in izkušnje. Ko pripovedujemo svoje zgodbe, si med seboj delimo to kar in kdo smo, svojo osebno in lokalno zgodovino, kaj znamo, kaj potrebujemo in kaj si želimo ali predstavljamo. Zgodbe nas povezujejo ter dajejo smisel našemu svetu, odnosom in izkušnjam. Zgodbe prinašajo smeh, zabavo in prijetne skupne spomine. 
Igra in zgodba sta nelocljivo povezani. Ena podpira drugo in obe podpirata po­sameznika. Igra in pripovedovanje zgodb sta naravni in kljucni del življenja, ki traja skozi celotno življenje z neomejenimi mo-žnostmi za razvoj, saj pokrivata vse vidike življenja. Zgodbe lahko pripovedujemo z igro, tako kot uporabljamo vse vidike igre in igranja za eksperimentiranje z vsem kar vidimo, slišimo in doživljamo. 
Otroci in odrasli vseh starosti in oko­lišcin se lahko z igro in zgodbo izrazijo, delijo misli in izkušnje ter najdejo nacine, kako sodelovati v svojem življenju in svojih skupnostih na enakopraven nacin. Igra in zgodba sta naravna nacina, s katerima se povezujemo sami s seboj, drug z drugim in s svojimi skupnostmi. 

ZAKAJ POTREBUJEMO MEDGENERACIJSKI PRISTOP K IGRI? 
Cilj medgeneracijskih dejavnosti je povezati ljudi iz razlicnih generacij v na­menskih, vzajemno koristnih dejavnostih, ki spodbujajo boljše razumevanje med generacijami, z odpravljanjem starizma in stereotipov pa prispevajo k oblikovanju bolj povezanih skupnosti. 
Pomemben je poudarek, da projekt ni medgeneracijski samo zato, ker v njem so-deluje skupina otrok in starejših, ampak je kljucen razvoj odnosov med njimi. Generaci­je se morajo med seboj povezati in preplesti, da se lahko razvijajo prijateljstva ali druga vrsta odnosov (kot so soigralstvo, vzajemna skrb, mentorstvo …). Vse to je treba upošte­vati pri nacrtovanju in dolocanju rezultatov medgeneracijskega projekta ali programa. 
Pomemben del medgeneracijskega po­vezovanja je medgeneracijsko ucenje. Gre za nacin, kako se lahko ljudje vseh starosti ucijo skupaj in med seboj. Je pomemben del vseživljenjskega ucenja, kjer generacije sodelujejo pri pridobivanju spretnosti, vre­dnot in znanja. Gradijo vzajemne medge­neracijske odnose ter obcutek pripadnosti skupnosti. 
Otroška igra se v medgeneracijskem kontekstu spremeni. Raziskave kažejo, da otroci kažejo višjo raven jezikovnih spre­tnosti in reševanja problemov, ce imajo veliko stikov z odraslimi. Medgeneracijska igra prav tako spreminja igro iz tekmovalne v bolj igrivo dejavnost. 
»Ne prenehamo se igrati, ker se postaramo, postaramo se, ker se prenehamo igrati.« 
Medgeneracijska igra lahko koristi vsem. Z inovativnostjo lahko ustvarjamo pozitivne izkušnje, saj je igra zelo prilago­dljiva, zgodbe pa pomagajo krepiti naše razumevanje sveta na nacin, ki je dostopen vsem, od otrok in mladih do najstarejših in najranljivejših v naši družbi. Odzivanje na igro in pripovedovanje je tisto, kar nas dela cloveške. Zato je zaželeno spodbu­janje prakticnih pristopov k smiselnim dejavnostim za mlade, otroke in starejše, in ustvarjanje vec medgeneracijskih povezav, tudi na daljavo. A vedno je potrebno zaceti in v nadaljevanju sledi nekaj napotkov, kaj je pri tem dobro upoštevati. 

RAZVOJ MEDGENERACIJSKEGA PARTNERSTVA 
Vsak medgeneracijski projekt se zacne z izbiro ustreznih partnerjev. Posvetujte se z vsemi v vaši skupnosti, ki bi lahko imeli potencialni interes za sodelovanje v vašem medgeneracijskem projektu, in pridobite njihove povratne informacije o svoji za­misli. Dobra medgeneracijska praksa se odziva na potrebe v skupnosti, ne pa da ena skupina »dela« za drugo; vkljucevati mora vse skupine v družbi. Generacije so enakopravne, brez pasivnih opazovalcev. 
Redno se srecujte s partnerji, ko na-crtujete vaš projekt. V partnerstvu pisno dolocite cilje, naloge in rezultate, ki jih želite doseci. Ko je oblika vašega projekta dolocena, se obrnite na skupine, s katerimi bi radi sodelovali. Prosite za njihove povra­tne informacije in mnenja. 
Del vašega nacrtovanja naj bo tudi pri­prava ustreznih pravilnikov, ki vkljucujejo pomembne smernice, kot so zaupnost, higiena, dobro pocutje in vedenje. Prva sre-canja naj bodo locena za razlicne starostne skupine, da lahko udeležencem pomagate pri razmišljanju o drugih generacijah in odpravljanju napacnih prepricanj in ste­reotipov. Razmislite o samih srecanjih, o casu, pogostosti, velikosti skupine (najbolje deluje enako število clanov vsake starostne skupine), starosti in sposobnosti udeležen­cev ter na kakšni ravni bo dejavnost. 
Nacrtujte dejavnosti, ki bodo uspešne za obe skupini in bodo omogocile uspeh vsem; to bo odvisno od sposobnosti skupine in njihovih interesov. Pogovorite se z ljudmi in ugotovite, kaj jih zanima, ter ne pozabite, da morajo biti dejavnosti zabavne in prijetne. Prizadevajte si za razlicne dejavnosti, ki ne temeljijo samo na sedenju za mizo ali obrti 
– ne želijo vsi samo sedeti in izdelovati! Uspešne dejavnosti lahko vkljucujejo tudi kuhanje, vrtnarjenje, petje in drugo glasbo, telesno vadbo, obujanje spominov in cutne dejavnosti – seznam je neskoncen. 
Pri medgeneracijskem ucenju si je treba zapomniti, da ceprav želimo, da bi bila skupinska dejavnost uspešna, je le sredstvo za dosego cilja. Namen povezovanja gene-racij je podpora ljudem pri vzpostavljanju odnosov in ucenju drug od drugega. To je lahko ucenje novih ali ohranjanje obstoje-cih spretnosti. Proces je pomembnejši od rezultata in skupina se mora osredotociti na odnosni vidik in ne na koncni izdelek. 
Za izvajanje dejavnosti bo potreben nekdo, ki jih bo vodil, in dodatno osebje, ki bo podpiralo sam proces dejavnosti. Vodja dejavnosti spodbuja pogovor in podpira udeležence pri spoznavanju drug drugega, opozarja na podobnosti in razlike med lju­dmi z željo, da bi vsem omogocili skupno sodelovanje, razvijanje sodelovalnih in smiselnih prijateljstev. 
Tudi ucinkovito spremljanje projekta je po­membno, ce želite doseci pricakovane rezul­tate. Evalvacija je lahko zelo preprosta, igriva in enostavna za izvajanje. Bodite ustvarjalni! 
Zacnite z majhnimi koraki. Razmislite 
otrajnosti in ne pozabite, da so odnosi kljucni za smiselnost izkušnje. Dejavnost je le orodje za povezovanje ljudi. Cilj ni, da se vsi ali vecina otrok ali mladostnikov, odraslih in starejših vkljuci takoj. Majhne skupine dajejo tudi veliko možnosti za prilagajanje razlicnim osebnostim, spo­sobnostim in interesom. 
Razmislite, komu (v vaši skupini) bi po­vezovanje lahko najbolj koristilo. Resnicna prednost je pri vzpostavljanju odnosov, saj je na voljo vec casa in vec podpore potre­bam udeležencem. To hkrati pomeni, da lahko na zacetku zacnete tudi s srecanjem »ena na ena«. 
Kljucno je zavedanje, da prijateljstva med razlicnimi generacijami ne nastanejo sama od sebe. Pripravite obe starostni skupini na medsebojno srecanje in nato prebijte led s katero od vaj namenjenih vzpostavljanju sprošcenega vzdušja v sku­pini, na primer, da vsak pove tri stvari, ki bi jih vzel na samotni otok, ali dve resnici in eno laž. Seveda pa upoštevajte, da se odnosi ustvarjajo prek interakcije in zanje ni cudežnega recepta, saj so odvisni od znacilnosti udeležencev. 

PROSTOR IN PRIPOMOCKI 
Pri oblikovanju dejavnosti je pomem­ben tudi prostor. Naj gre za notranji ali zunanji prostor, ste lahko ustvarjalno po­vezovalni pri njegovem oblikovanju. 
Za potrebe medgeneracijskega povezo­vanja so razvili tudi priporocila za vrecko z uporabnimi pripomocki za spodbuja­nje stikov. Pri vsaki dejavnosti je dobro upoštevati okvirno starost udeležencev. V zgodnjem otroštvu so primerni pri­pomocki mehurcki, raztegljiv material, flomastri in podobno. Za starejše otroke in mladostnike so to lahko revije, glasbila, risalni material, namizne igre ter knjige za starejše in mlajše udeležence, ki pomagajo vzpostaviti igro in zgodbo. 
Zelo priporocljiv je predvsem splošno uporaben material za raznoliko igro. To so na primer karton, palice, listi, kamni, kro­glice in podobno, saj pri otrocih spodbuja »kaj pa, ce« razmišljanje, ki vodi k reševa­nju problemov, krepi otrokovo sposobnost domišlije ter v otroško igro vnaša obcutek pustolovšcine in vznemirjenja. 

KAKO POVEDATI ZGODBO NA IGRIV NACIN 
Ce je le mogoce naj zgodba temelji na obcutkih. Ce zgodbo dobro poznate, jo lahko prilagodite na šaljiv nacin. Uporabite obrazno mimiko, govorico telesa, gibanje, razlicne glasove, vživite se v razlicne vloge. Uživajte v humorju. Uporabite lahko od šepetanja do kricanja, nagovorite poslušalce in jih spodbujajte k sodelovanju. Uporabite rekvizite ali lutke. Naj bo zanimivo in pri­merno okolju. V cim vecji meri povežite starostne skupine. Vredno je raziskati raz­licne medije – kaj lahko še pomaga razviti zgodbo? 

PRIMERI MEDGENERACIJSKIH PROJEKTOV 
Prirocnik podrobno opisuje vec med-generacijskih projektov, našteli bomo le nekatere: 
• 
Redno tedensko igranje s sodobnimi igracami in z igracami iz preteklosti. 

• 
Izmenjava starih in novih spretnos-ti na prostem ob pripovedovanju zgodb (pletenje iz lesa, risanje po lubju, stiskanje cvetja). 

• 
Izboljševanje bralnih in pismenih spretnosti pri otrocih z uporabo pristopa pripovedovanja zgodb in igre, uporaba zgodb pri spominjanju (reminiscence). 

• 
Raziskovanje lokalne skupnosti. 

• 
V oskrbo doma za starejše in vrtca sta na primer prispela tudi dva ce­belnjaka, za katera so skupaj skrbeli. 


Ko srecevanje ni bilo možno, so se prilagodili tako, da so si pisali pisma, pesmi in uporabljali drugo tehnologijo za komuniciranje na daljavo. Otroci so želeli, da starejši vidijo njihove najljubše igrace, zato so otroci narisali svoje igrace, ki so jih poslali skupaj s pismom. Otroci so prejeli pismo z veliko informacijami o vrstah igrac, s katerimi so se starejši igrali in katere so bile njihove najljubše, zraven so se ucili pesmi in otroci so radi sodelo­vali. Zvocni posnetek so poslali prijateljem iz druge generacije in tako so se tudi oni lahko naucili isto pesem. 

PRIDOBLJENE KORISTI 
Združevanje odraslih in otrok ob sku­pnemu cilju je omogocilo vec možnosti za medgeneracijsko razumevanje, olajšalo razvoj odnosov, odstranilo ovire, s tem pa okrepilo povezave v skupnosti. Kot kljucne koristi so se izkazale pozitivna izmenjava znanj, spretnosti in izkušenj v varnem okolju. Povecala se je intimnost pogovorov, zmanjšala se je osamljenost, razvila se je medsebojna skrb. 
Starejši so se lahko vrnili v svojo mla-dost in pozitivne izkušnje delili z otroki. Pomemben poudarek je bil tudi na razvoju izbire, spoštovanju, dostojanstvu, pripa­dnosti skupnosti in povecanem obcutku vrednosti in koristnosti. Starejši so pri­dobili vecjo samozavest za sodelovanje v nadaljnjih dejavnostih. 
Tudi mlajši so pridobili številne koristi. Imeli so možnost varne igre v zunanjem okolju ter se izraziti v bolj umirjenem tempu. To je pripomoglo k custvenemu in socialnemu razvoju ter ustvarjalnosti. Pridobili so tudi na samozavesti, izboljšali svoje komunikacijske spretnosti, navezali so nova prijateljstva, oblikovali pozitivna stališca do starejših in tako omogocil raz­cvet medgeneracijskih odnosov. 
Ucenje z uporabo kombinacije digital-nih in hibridnih pristopov se je izkazalo za zelo plodno za medgeneracijsko pove­zovanje. Na te pristope niso gledali kot na težavo, ampak so jih prepoznali kot ustre-zen nacin za povezovanje generacij ter za izboljšanje svojega obvladovanja digitalnih tehnologij. Pri tem so clani skupnosti imeli tudi priložnost videti primere medijskih projektov, ki so jih skupaj ustvarili. 

MEDGENERACIJSKE AKTIVNOSTI NA INŠTITUTU 
Tudi na Inštitutu Antona Trstenjaka je eden naših temeljev medgeneracijsko povezovanje, ki ga izvajamo predvsem v okviru Mreže medgeneracijskih programov za kakovostno staranje. Pri tem sledimo trojnemu osnovnemu pravilu: 
Za kakovostno staranje mora vsak clovek v vsakem obdobju življenja poskrbeti, da je osebno povezan vsaj z enim pozitivno usmerjenim clovekom iz vsake generacije 
– z enim mladim, enim srednjih let in enim starim. 
Biti osebno povezan pomeni, da z njim vsaj eno uro tedensko komunicira na ravni osebnega cloveškega doživljanja in izkušnje – torej ne samo na ravni splošnih, brezosebnih vsebin. 
Pozitiven odnos pa pomeni, da je pri komunikaciji pet prijetnih, spodbudnih ali pozitivnih vsebin na eno negativno, ki pa ne sme biti med prvimi. 
Med našimi medgeneracijskimi pro-grami izstopajo vodenje medgeneracijskih skupin za kakovostno staranje, usposa­bljanje za osebno družabništvo s starim clovekom, družabništvo ob ucenju uporabe informacijsko-komunikacijske tehnologije, ki ponuja starejšim ljudem možnost, da se ob prijetnim druženju z mladim clovekom naucijo osnov racunalništva, širše upora-be pametnega telefona, video povezav in podobnega. V okviru programa Starosti prijaznih mest in obcin pa nas navdušuje predvsem povecan interes za razvoj med-generacijskih projektov in programov na lokalni ravni, kjer smo skupaj že soustvarili mnoge lepe zgodbe. 
Alen Sajtl