List slovenskih delavcev v Ameriki.
The largest Slovenian Daily -s in the United State«
Issued every day except Sundays and Legal Ho May*. 50,000 Readers >
TEUEFON: 4687 COBTLANDT.
Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at Hew York, H. ?., under the Act of Congress of March 3, 1879.
TELEFON: 2876 CORTLANDT.
NO. 244. — ŠTEV. 244.
NEW YORK, WEDNESDAY, OCTOBER 17, 1917. — SREDA, 17. OKTOBRA, 1917.
VOLUME XXV. — LETNIK XXV.
Prepir za črnogorsk. kralja
-ooo-
Crnagora je vzbok prepira med srbuo in
italuo. — srbua zahteva, da se odstrani črnogorska država. — nikita pa vstraja
kčt kralj.
-ooo-
Trtranslation fll«l with th«» yn.st master at New York oil Oct 17. 1A17, a« require«! »>y the a«l of Oet. 6. 1917.
-OOO-
< rnogorski kralj Nikita je središče političnega viharja, ki vzbuja zanimanje jx> vsej Evropi.
V sporu sta dve zavezniški državi — Srbija in Italija zaradi črnogorskega kralja. Srbski državniki delujejo no to, da bi ne Nikita odpovedat črnogorski kroni; Italija pa vstraja pri tem, da ostane še na prestolu.
In Nikita ni nič kaj pri volji, da bi se odpovedal kraljevski časti.
Hpor izvira iz večnega balkanskega problema.
Srbija je pred kratkim sklenila z jugoslovanskimi zastopniki pogodbo, po kateri se bo po vojni vstanovila oigoslovanska država, li kateri bodo pripadale dežele: — Srbija, Hrvaška, Dalmacija, Bosna in Hereegovina in slo-venske dežele.
Kakor se pravi, 1m> pripadala tej državi tudi — Črna-gora. Seveda je vstroj te države mogoč samo za slučaj, da ie Avstrija popolnoma pobita. Vsa črnogorska javnost o-dnliruje vstanovitev jugoslovanske države, t. da kralj Nikita se temu protivi in je velika ovira na potu jugoslovanskih aspiraeij.
Vzrok, zakaj se Nikita upira veliki jugoslovanski državi, je iskati v njegovem sorodstvu z laško kraljevo rodovi no. Nik i to va hči je namreč laška kraljica.
Italija pa je nasprotna ideji jugoslovanske države, kajti Italija zahteva za-se — Dalmaeijo, Istro, istrske o-+'»ke in del slovenskih dežel in ne dovoli, da bi se te dežele strnile v jugoslovansko državo. Da bi Italija preprečila vres ničen je jugoslovanskih sanj, podpihuje Nikito, da se ne odreče črnogorski kraljevini.
Prfti i temu pa so črnogorski državniki objavili razkritja o patriotizmu ICikite in njegove družine.
"Journal de Geneve" piše o tem sledeči zanimivi članek:
— Mnogi < mogorci, med njimi najbolj poznani državniki male dežele, obtužujejo črnogorskega kralja in njegove sinove, da so prinesli sramoto nad svoj narod, ker rso sklenili tajne pogodbe v nesrečnih dneh srbskega umikanja. In H) »o min jat i se moramo, da princ Mirko še vedno vživa avstrijsko gostoljubnost.
Na drugi strani je odločni sklep, da se združijo vsi Srbi v eno državo, kateri bo vladala Karagjorgjevieeva dinastija, našel izraza v uradni pogodbi. Pogodba, katero je na Krfu podpisal srbski ministrski predsednik Pašič in predsednik jugoslovanskega odbora Trumbie, v zadevi
vprašanje o
srbsko-hrvaško-slovenske države, razrešuje črnogorski dinastiji.
Jasno je, da smatrajo stranke, ki so podpisale to pogodbo, da je potrebno, da izgine črnogorska dinastija.
To bi bilo enostavno, ker bi to pomenilo samo spojitev dveh družin, ker bi se Nikota odpovedal v prid svojega vnuka, srbskega princa Aleksandra.
Dozdaj še ni bilo znakov, da je kralj Nikita pripravljen doprinesti žrtev, katero zahtevajo Srbi in velika večina njegovih podanikov. &e vedno obstoji trdno za svoj prestol. F videva pa, da vsled njegovega postopanja nastajajo težkoee.
Tudi pri svojem ministrstvu v Neuillv ima večne težave. Ena ministrska kriza sledi drugi. Vse pa imajo za povod nesporazumi jen je v srbsko-črnogorskem vprašanju, —
Zadnja kriza je bila koncem maja.
V	januarju je uajuglednejši črnogorski patriot Ra-dovic resigniral kot ministrski predsednik, ker je Nikita zavrnil njegove nasvete. Nato je Nikita poveril sestavo ministrstva svojemu pobočniku Matanoviču.
IViznati moramo, da je sila narodnega gibanja nepre-magijira, odkar je na krmilu Matanovieevo ministrstvo, ki je bilo poklicano, da izpodkoplje ideje odstopivšega Ra-doviča, ki je izjavil, da bo osebna politika Nikite imela za zlo posledico za bodočnost srbskega naroda.
Med tem ko Srbi, Hrvatje in Slovenci ne čutijo mnogo simpatij za Nikito, katerega smatrajo za izdajalca Jugoslavije, ga — Italija podpira.
Dopisnik rimske "Tribune" popisuje Nikito sledeče:
— Nikita je imj>ozantna osebnost, dasi se vidi, da je potrt zaradi slabega zdravja. Njegov obraz je poln in velik, širokopleč in močnih od solnea ožganih rok. Sta** je 70 let, in ne kaže, da bi bil starejši, ali pa mlajši.
Na njegovem obrazu so skrbi in napori pustili svoje sledove.
V	pogovoru z menoj ni hotel govoriti o sedanji vojni, liazgovarjal pa se je o zavezniški konferenci v Parizu in
rekel:
a*
ima pravico biti zastopana na konfe-■■■	di naravno, da so ji savezniki priznali to
IZ FRANCIJE:
CtNTKAk N|W| PHOTO »C1V.CE.NCW YORK.
GENERAL PERSHING IN GENERAL PELLETIER.
vprašanje.
Rusija se zavzema za neodvisno Poljsko. — Zavezniki zahtevajo isto. — Nemški in avstrijski vladar sta postavila svet.
True translation filtri with th«> i>ost-mawter at Ww York on Oct. 17, 1!*17, as required by the act of <Jct. tf. 11*17.
Petrograd, Rusija, 16. oktobra. Ruski zunanji minister Terešeen-ko je pri amočni seji ob priliki stoletnice Kosciuszkove smrti naznanil, <la so sklenile zavezniške države, da "mora vsak mir pripoznati neodvisnot nerazdeljene Poljske."
To se razlikuje od ruske izjave v marcu, ko je bilo rečeno, da bo
Poljska dobila neodvisnost pod rusko nadvlado.
Seja se je vršila v konservatori-ju in je bila posvečena poljskemu gibanju. Navzoči so bili skoro vsi diplomatični zastopniki in neka te ri so nastopili tudi kot govorniki.
Ameriški poslanik Prane is je primerjal rusko revolucijo z ameriško ter rekel, da bodo inteligentni Rusi ravno tako razrešili vsa vprašanja, kakor so jih rešili v A-meriki. Rekel je tudi, da se bo A-raerika bojevala toliko časa, da se dosežejo cilji človečanstva.
Amsterdam, Nizozemsko, 16. oktobra. — Poročilo iz Berlina pravi, da sta nemški in avstrijski cesar imenovala člane vladnega sveta za novo poljsko državo. — Nemški cesar je poslal nemškemu poljskemu governerju generalu Beselerju sledeče poročilo:
"Prepričal sem se, da je primer no, v soglasju z mojim presvitlim zaveznikom avstrijskim cesarjem
Švedska pošta.
True translation filed with the postmaster at New York on Oet. 17, 1917, as required by the act of Get. G. 11*17.
Washington, D. C'., 16. oktobra. Švedski poslanik Ekengren more izposlovati, da angleško poslaništvo v Washington!! odda tri vreče in 2 zaboja švedske pošte, ako predloži absolutno in formalno garancijo švedske vlade, da ni v teh vrečah in zabojih ničesar nenev-tralnega.
Že pred časom so angleške oblasti zaplenile te vreče in zaboje v Halifaxu. Oster protest, je vložil posebni odposlanec in kurir švedske vlade dr. Hjalmar Lundvohm, ki je imel nalogo prejeti to pošto in jo oddati švedskemu poslaniku Ekengrenu.
Tudi Ekengren je vložil protest in se pogajal z angleškim poslanikom Spring-Ricem ter državnim departmentom v Wasliingtonu.
Danes se je poslanik oglasil v državnem departments in je prosil, da se v švedskih uradnih šifrah pošlje švedski vladi prošnja, da prevzame korake za izročitev poete.
Ko se je izvršila zaplemba, je bil dan povod, da pečati še niso dokaz, da je pošto poslalo švedsko poslaništvo. Angleška je mnenja, da Švedska ni več opravičena do diplomatične imunitete, ker je v preteklem času zlorabila svoje poslaništvo.
Švedski posebni odposlanec je odpotoval prej iz Švedske, predno je Lansing odkril delovanje švedskega poslanika v Argentini grofa Luxburga, ki je bil zdaj že odpuščen.
Državni department ni naprosil angleške vlade, da bi prepeljala v
in v smislu člena 1. odredbe z dne
12. septembra 1917, da imenujem j Washington zaplenjeno pošto, tem
več jo je prepeljala angleška via-
za člane vladnega sveta poljskega kraljestva varšavskega nadškofa Aleksandra pl. Laeksokija, varšavskega župana princa Ljubomir-skega in zemljiškega posestnika Jožefa Honostrovskija.
Cesar je naročilu generalu Be selerju, da izvrši naročilo v soglasju z avstrijskim generalnim go-vernerjem grofom Scaptickim.
da sama iz vzroka, ki je poznan sa-mo njej.
Švedski krogi pravijo, da je zaplemba povzročila v Švediji veliko razburjenje. Splošno v Švediji prevladuje mnenje, da so angleške vlade delale proti mednarodnemu pravu in splošnemu običaju.
Naše države so odločne za koj več kot formalno prijateljstvo. Jadransko morje nas ne loči, temveč združuje. Dve vladajoči družini naših dežel sta vezani z nerazdruž-Ijivimi vezmi prisrčnosti.
Ko bo moj mali vnuk princ Umberto postal kralj, bodo Črnogorci nanj ponosni in Italjani Jie bodo mogli vtajiti, da teče v njegovih žilah kri moje družine.
Vse to bo pripomoglo, da se bod vtrdile vezi med Črnogorci in Italjani in'da se bo vtrdilo prijateljstvo med tema deželama, ki s svojega obrežja gledata ena drugo
Liberty Loan.
Prišel je čas, ko se daje vsakemu izmeti nas priložnost okrepiti in 'za vedno ustanoviti demokracijo narodov!
i "as je tu, ko mora demokracija —! narodova volja — zmagati, da nemoteno vlada za vselej, ali pa pasti krvaveča pod noge tiranov narodov. Ni države, niti naroda na svetu, da bi sedanja vojna in njV'ne posledice ne vplivale nanj. Svet in narodi sveta bodo ali svobodni. da se vladajo sami. ali pa jim bodo vladali samodržci — po-ganjači sužnjev: Gospodar Nemec s kajzerjem na čelu — sužnji vsi drugi. Eno ali drugo! Vsakdo deluje sam sebi, svojim otrokom, svoji domovini, svojim bližnjim storiti vse kar je v njegovi moči, da zmaga svoboda in da propade tlačanstvo.
Hrani svoj zaslužek in kadar za-
kl
iče potreba Združenih držav, naloži ga obrestonosno v svobodo in bodoče blagostarali ga pa obilrži, da ti pozneje denar vzame kajzer in njegovi valpeti. Imaš kmetijo tu ali v starem kraju. Tlačit el ji naše rojstne dežele so si že sposodili denar na tvoje premoženja v stari domovini ne da bi vprašali za tvoje dovoljenje; prisilno gonijo tvojo ženo in tvoje otroke na delo na kmetiji, ki ni več tvoja in še to ne iz vzroka, da se preživi tvoja žena in tvoji otroci, ampak da se vzdrži despotičen vojni stroj — zmaj, ki žre ljudi in pije njihovo kri, in da se podro troni, in da biči ostanejo v rokah krona-nih suženjskih poganajčev.
Praviš, da imaš premoženje v starem kraju. Ono ni več tvoje: Avsfcro-Ogrska vlada si je — kakor rečeno — sposodila denar nanj; oni dolg boš moral plačati, ali pa ti bode prodano. Tu v Ameriki si zaslužil denarja i« tudi nekaj prihranil. Toda kaj si dosedaj ukrenil, da si zavaruješ vsaj to kar imaš tukaj ? Ali si pomagal u-ničiti roparje-despote? Ali hočeš vsaj sedaj pomagati, ko bijejo odločilne ure? Če ne, tedaj nisi storil ničesar, da si zavaruješ svoj zaslužek. Grem za korak naprej in trdim, da vsi oni, ki ne pomagajo Ameriki, sedaj, hočejo izkoristiti zase potne srage onih, ki žrtvujejo tako svoje duševne zmožnosti, ka kor svoj denar, svoje delo in svojo kri za obrambo te dežele pred grabežljivimi tirani; taki ljudje so paraziti, ki se debele na delu idru-gih; oni so vampirji, živeči na krvi, ki jo prelivajo bojevniki za demokracijo na bojnih poljih Evrope, da zavarujejo svobodo in sad ljudskega dela. Proč s takimi! Svetovna vojna je pretresla temelje naše nove domovine; in ti ne-češ pomagati zemlji, ki ti je dala zavetišča!
Rojaki, vaše družine v stari domovini Sloveniji kličejo na pomoč. Otri solze svojih vnukov, ko že ne moreš pomagati ženi in otrokom. Kranjska, slovenski Štajer, Koroška, Trst, Goriška in Istra se žele združiti z ostalo Jugoslavijo, in mi naj ne bi pomagali združiti in o-svoboditi svoj narod, da postane na svoji zemlji svoj gospod, ter da se na veke prepreči prelivanje krvi! —
Amerika ti bode dala priliko, da kupiš državne bonde, v kojih bode tvoj zaslužek varno in obre-htonosno naložen: s s kupic kom bondov pa se bodo bojevale bitke svobode in pravice proti tlačanstvu in krivici. Potem šele bode vase premoženje varno, vaše družine proste, in vi, prosti možje glasujoči pri volitvah za blagostanje domovine in svoje lastno blagostanje.
Hranite svoj zaslužek že sedaj, da vam bode mogoče kupiti nove državne bonde, kadar bodo na prodaj. Plačilo bode {nekončno večje, kakor pa žrtev.
Povzdignimo glas naše bojne hinrae doma, pri delu, in na bojnih poljih: "Naprej zastava Slav«, na boj junaška kri! Za blagor očet-njave, naj puška govori!** In: "U boj, uho j! Mae iz toka, braco! Nek dušman ana kako mremo mi!"
Matej 7. Kabt, : Pastor Sacrea Heart Church,
Francosko bojišče.
True translation filed with the postmaster at New York on Oct 17. 1917. as required by the act of Oet. ti. 1917,
London, Anglija, IG. oktobra. Sverozapadno od Bullecourta so danes zjutraj irske čete vprizori-le uspešen napad. Sovražna artile-rija je bila ponoči zelo živahna ob železnici Ypres-Staden.
Nočno poročilo:
Majhen oddelek naših čet je sinoči vdrl v sovražne zakope v bližini Rouex ter je povzročil sovražniku mnogo škode. Ravno tako smo izvršili uspešen napad severno od Lensa. Zgodaj danes zjutraj smo prepodili s strojnimi puškami napadajoče sovražne čete.
V pomleljek zjutraj so naši zrakoplove! zelo veliko pripomogli k velikemu uspehu artilerijc. Poleg tega, da so letalci napravili mnogo fotografienik slik, so tudi iz majhne višine s strojnimi puškami obstreljevali nemški infanteri-jo. Tekom dneva so letalci tudi vrgli dve toni bomb na veliko nemško in mnnieijsko skladišče v Court rai.
Pariz, Francija. 16. oktobra. — Vprizorili smo dva uspešna napada na nemško črto pri Rheinisu in v Argonih. Naši oddelki so uničili mnogo utrdb in so se vrnili z ujetniki.
Na levem bregu Mozele, pri Verdunu smo odbili nemški napad severno od hriba štv. M04.
Nemški letalci so sinoči metali bombe na okolico Dunkirka. Ni bilo nikakih žrtev in tudi ne škode. —
Boji na Banjšici.
True translation filed with the postmaster at Xew York on Oct. 17, 1917. as required l»y the aet of Oct. <i. 1917.
Kim, Italija, 16. oktobra. — Na Banjšici so se vršili vroči artilerijski boji ol» fronti hi prometnih zvezah. Na Krasu je bil navaden uničujoč ogenj.
Boji pri Rigi.
True translation file*! with the po-N
master at New York on Oct. 17. 1917, as required by the art of Oet. G. 1917.
Petrograd, Rusija. 16. okt«.l>ra. V Baltiku je v nedeljo ob 4. popoldne en nemški dreadnought obstreljeval v morski ožini Soela naš patrolni škadrcei. obstoječ iz štirih torpedovk in dveh kanonskih čolnov.
Torpedui čoln "Grom" je bil zelo poškodovan. Nato si je 1- in potem še več nemških torpednih čolnov najnovejše vrste priborilo |w>t v morsko ožino pod zaščito nemških bojnih ladij. Naš patrolni škadron je sprejel boj. Kanonski čoln "Hrabri"* je bil dvakrat zadet. torpedui čoln "Grom"' pa jo bil v hudem ojrnju. Drugi torj14'1'-ni čolni so ga krili in obstreljevali sovražnika.
Sovražni ojrenj je bil posebno o-brnjen na "Hrabrega"' in *(5n»in/. Vsi topovi "Groma" so bili poškodovani in nerabni. Na njem je nastal tudi ogenj iu val je pretrgal vrv, s katero ga je vlekel "Hra hri", ki se je na "Gromu" približal in poskušal, ga še enkrat na-vezati; bilo pa je vse brez uspeha in "Grom" se je potopil.
Večino posadke je rešil "Hrabri", ki se je nato 'Gromu' pribli-ka 98 mož. Hrabri" je tudi poto pil en nemški torpedni čoln. Potem so se prikazale na površju naše bojne ladje, in sovražnik se je umaknil. Ostale naše bojne ladje so bile le malo poškodovane."
Berlin, Nemčija, 16. oktobra. — Naše bojne ladje so prisilile obrežne baterije da so utihnile. Na sovražnika smo pritiskali s tako silo, proti vzhodnemu obrežju, da je 1«* majhen del mogel zbežati po j«>-'molu, ki pelje na Moon Island.
Nad 100 tisoč ameriških vojakov na Francoskem.
Jugoslovanska pogajanja.
True translation filed with the postmaster at New York on Oct 17. 1917, as required by the aet of Oct. «. 1917.
Rim, Italija, 16. oktobra. George Herron, profesor in avtor "Nevarnost mini" je prišel tu sem iz Švice in izjavil, da ima zelo važne vesti o pogajanjih med Jugoslovani v Avstro-Ogrski in njihovimi brati Srbi.
Zdaj so v teku pogajanja jugoslovanske stranke z italjansko vlado za prijazni sporazum zaradi dalmatinskega obrežja in konečne odločitve zaradi Istre. Italija in Jugoslovani zahtevajo Dalmacijo zaradi zgodovinskih in geografič-f nih vzrokov.
True translation filed with the j»«>st-Tnaster at New York on Uot. 17, 1917, as required by the aet of Oct. U. 1917,
Washington, D. C., 16. oktobra.
New York Times" piše: — Narodni odbor patriotičnili družb je izdal poziv na lojalne državljane ter jim priporočal, da vedno zahtevajo dokazila za vsako dvomljivo poročilo, ki so tiče vojne. Ta poziv je bil izdan zaradi tega, ker se je v zadnjem času raztrosilo mnogo napačnih vesti, posebno takih. ki se tičejo ameriške armade na Francoskem.
Tradno se zatrjuje, da ni bil na potu izgubljen niti en ameriški vojak, dasi se jih je do sedaj prepeljalo na Franeosko več kot 100 tisoč.
Nemški cesar v Carigradu.
Kruh iz žaganja.
True translation filed with the postmaster at New York on Oct. 17, 1917, as required by the aet of Oet. 0. 1917
True translation filed with the postmaster at New York on Oct. 17, 1917, as required by the act of Oct. «. 1917.
Rim, Italija, 16. oktobra. — Vojaški atasej švicarskega poslaništva v Berlinu se je danes vrnil zelo bolan. Prinesel je s seboj hleb kruha, ki je po njegovem mnenju vzrok njegove bolezni.
V Bemu so izvedenci preiskali kruh in našli, da vsebuje 12 odstotkov koruze, 22 odstotkov ječmena, ostalih 66 odstotkov pa je|v Carigradu nadzoroval "utrdbe
bilo žaganja.
London, Anglija, 16. oktobra. Kakor pravi Reuterjevo poročilo preko Amsterdama, je danes prišel v Carigrad nem. cesar Viljem. Na postaji so ga sprejeli sultan, princi, veliki vezir, ministri, senatorji, poslanci in druge uplivne o-sebe ter nemški admiral von Koch.
Sprejem je bil veličasten; turške deklice so trosile cvetlice. S cesarjem je peljal sultan in vojni minister Enver paša v Ildiz Kiosk, , kjer je sprejel častno stražo. | "Exchange Telegraph" piše, da i bo cesar po dvadnevnem bivanju
v
Dardanelah.
m

Pošiljateljem denarja.
Kakor ie znano, ne sprejemamo rež denarja za If* pla&la v Avstriji, Ogrski in Nemčiji.
Lahko pa vedno ie ixpoalujemo izplačila vojnim ujel nlkom in dragim v Rusiji, Italiji in Franciji, kakor ttuQ onim ljudem na Primorskem, kateri bivajo v krajik, Id m oaedeni po laiki armadi.
Kadar pofljete denar, priloiite tudi dopisnice ali pL smo vojnega ujetnika, ker nam a tem pomagate BestaviU
WLM




"GLAS NARODA'
t Slovenian Da£y.)
Owned and poblUhed by tb*
ILOVIHIOPUBLISHING
(a eotpor*H«a.)
■UNI RAKKMH, PTMldcnt.	LOUIS BEN3EDIK,
GO
Pltea of Boetoeee of the corporation and addreaaea at above officer* J
82 Oortiandt Street Borough of Manhattan. New Tork City, N. Y.
■a celo leto velja Hat aa Amerika In CuMdo..M>M«M..iMa
Ea pol lets____2 00
Km fletrt leta ........... LOO
Za celo leto aa mesto Near Tack 98.00 Za pol leta o. meato New York.. 8.00 Za četrt leta aa meato New Tork 150 Za Inozemstvo ca celo leto	100
"GLAS NAHODA" »«»»«jt raak dan laraemM nedelj ln praznikov.
"O L A 8 NARODA"
("Voice of the People*") every daj except Sundays and Holidajl« Bobacrlptlon yearly <3J0._
Dopial brea podplaa ln oeebnoatl ae ne prlobčnjeja Denar naj ae blagovoli poKlJatl po — Money Order, kraja naročnikov prosimo, da ae nam tndl prejtoft nižini, da hitreje najdemo naslovnika.
Doplaoan ln poilljatvam naredite ta naalovi **G L A 8 NARODA"
0 Oortiandt Bt-
Hear Ted City
Telefon: 2870 Oortiandt
suras
Najnovejša nevarnost Rusije.
-OOO-
Tiih translation fil«-«l with the i*»st master at New York «>n o«-t. 17, 1917, n* rtH|uirc<l t»y the art «»f t><-t. t!. 1!*17.
-OOO
Xrinsko operacije proti baltiškim obrambnim točkam Rusije so značilni del problemov, katere probleme mora rešiti provizoriena ruska vlada v Petrogradu.
Z zavzet jeni otoka Gesel ni Nemčija le zaprla prista-• lišra pri Rijri. kjer se nahaja baje večina ruskega brodov-ja, temveč je tudi izdatno napredovala za nekako sto milj v smeri proti Petrogradu.
'A zavzetjem te strategic'ne postojanke pa so ustanovili Nemci tudi bazo za svoje operacije na kopnem, potom katere baze se bo ogrožalo celo desno krilo ruske fronte.
Rili so zelo tehtni povodi, ki so napotili provizorieno rusko vlado, da je izdala poziv na mornarico, v katerem se za klanja mornarje, n.°j pozabijo za trenutek na politi-< ne spore in nesoglasja, naj slušajo svoje častnike ter zavarujejo Rusijo pred novo nevarnostjo.
Prodiranje Nemcev v severni smeri v Baltiku je zanimivo tudi s političnega in ne le vojaškega vidika.
Nemške pomorske opera ei je * ima j q . povsem jasno za cilj, da se zdrobi rusko silo v Baltiku. Obenem pa se hoče s tem tudi uvesti pot za udejstvovanje drugih načrtov.
Nekako J .10 milj severno od otoka Oesel se nahaja o-točje, imenovano Aland otočje. Posest teh otokov od strani Rusije je smatrala Švedska za o groženje svojih interesov, kajti ti otoki so bili preje last Švedske.
Zadnje utrdbe, katere je zgradila Rusija na Aland o-točju, so tvorile eno glavnih pritožb Švedske proti carski ruski vladi.
< e bi se Nemčija polastila Aland otočja, bi dobila s .em v roke eno izmed točk, ki so predstavljale predmet dolgirea spora med Sv«*<lsko in Rusijo. Nemška diplomacija, ki ima na razpolago dosti virov v svojih naporih, da najde zaveznika med narodi, ki so še vedno ostali nevtralni, bo posest Aland otočja s strani Nemčije gotovo uporabna kot vado za Švedsko, ki naj bi s tem pristopila lia si ran Nemčije.
Podpora Švedske pa bi otvorila Nemčiji zadnja vrata v Rusijo in napredovanje švedsko-nemških armad v Fin-i o bi predstavljalo največjo nevarnost za rusko demografijo, največjo, kar jim je bila izpostavljena v dosedanji viharni zgodovini.
Ministrski predsednik Kerenski vidi te nevarne možnosti, ki jih otvarjajo nemške operacije v Baltiku.
Se enkrat skuša spraviti skupaj bojne sile svoje de-;cle in prijatelji prostosti vsepovsod žele, da bi bil uspešen v teh svojih naporih.
(The Evening Mail.) --ooo---
S
povprečno le štiri in pol dneva na teden in po osem ur na dan. Z drugimi besedami rečeno delajo 36 ur na teden.
Lastniki ladjedelnic so si zastonj prizadevali pripraviti svoje ljudi do tega, da bi delali več. Zaman so jim po-uujali bonus 10 odstotkov pri tedenski plači, če bi delali 40 ur na teden ali več. Vsled tega bi dobil vsak, ki zasluzi po $8.00 na dan, koncem tedna po $8.80 za delo enega dne, če bi dokazal, da je delal 40 ur ali več.
Ta odredba pa kljub temu ni bila uspešna.
Nobena posojila prostosti na svetu ne morejo izvoje-vati zmage, če ne bo hotelo delo prispevati s svojo močjo. Ta odpor dela pa bo v resnici uničil cilje, katere si je zastavila vlada.
Velikanska zadrega bi nastala, če bi bilo treba z denarjem, ki se ga je nabralo, plačevati delo na način kot se ga dosedaj še ni poznalo, ne cla bi s tem povečalo produkcijo samo, temveč jo nasprotno še dejanski zmanjšalo.
To bi ne pomenilo ničesar drugega kot da so slaker-ji doma porazili naše vojake, nahajajoče se na fronti.
(The Evening Mail.)
--OOO---
F...
Bojni aeroplanL
True translation filed with the postmaster at New York on Oct. 17. 1017, as required by the act of Oct. 0. 1017.
Bojni aeroplani kot taki ne nudijo nikake pomoči vojskujočim se armadam. Oni ne prinašajo nikakih novic, razven slučajno, ne jemljeno nikakih slik, ne ugotavljajo položaja sovražnik baterij ter ne spuščajo na tla nikakih bomb.
Njih delavnost obstaja le v tem, da pomagajo večjim aeroplanom vršiti njih posel.
Ti bojni aeroplani letajo' sempatam pred črtami ter napadajo sovražna letala vseli vrst. Njih delo je neprestan in napadalen boj.
Od njih eneržije je odvisna rešitev najbolj važnega modernega vprašanja — namreč obvladanja zraka.
Uspeh ali izjalovljenje njih poskusov, da napravijo ozračje za izključno kraljestvo njih lastnih letal je najbolj važni element pri odločitvi usode celih kampanj.
Angleži so izvojevali pri Messines slavno zmago predvsem raditega, ker niso bili vsled delavnosti angleških ae-roplanov nemški zrakoplove! v stanu dvigniti se z zemlje. Vsled tega so lahko angleški letalci pregledali teren ter zagotovili vse sovražniške postojanke.
Dobili smo v roke več slik teh aeroplanov. Ponavadi si človek predstavlja velika letala, na katerih se nahaja veliko mož in strojnih pušk.
V resnici pa so ti bojni aeroplani, ti poizvedovalci in borilei v zraku, zelo majhni, kajti od enega krila do dru gega ne merijo več kot trinajst čevljev.
Pismo.
Gospa Raoul gospodu Raonlu.
Popisovanje dela.
Trn
'lati..ii
fi'w! With the po«tmaster at New York on Oct. 17, 1917,
mm rtt|nlrtil t.j thr a«-» of «N-t. «. 1917
\v. vseli delov d< žrle prihajajo potrdila dejstva, da se ne more doseči višjo produkeijo z enostavnim zvišanjem plač. V gotovih slučajih pa so višje plače celo povzročile zmanjšano produkeijo.
V jMvročilu iz Helene, Mont., z dne iXoktobra se glasi: < i lasom poročila na governerja Stewart od strani državnih uradnikov, katero poročilo se je objavilo danes,
0	mogoče napotiti premoga rje v v Moutani, ki zaslužijo od $6.00 do $12.00 na dan in to v kratkih urah, da bi de-lai -e naprej ter spravili na dan količjno premoga, ki je potrebna, da se zadosti potrebam.
Nekje na atlantiški obali se nahaja ladjedelnica, kjer f e plačuje mezde kot se jih ni plačevalo še nikdar preje.
1	den izmed spajalcev v tej ladjedelnici je zaslužil prete-Ui teden $110.00. Njegov pomočnik je zaslužil $88.00. To je bil dober zaslužek za delo enega meseca v dnevih pred
V v Krtkom department ladjedelnice se poroča sora-
.....ačah.
dekjo ti ljudje v*teh ladjedelnicah
*
.V.-^LJ^J^'r. i« !!-,■,
Da, Raoul, le obrao j ti papir v svojih rokah in dobro si ga poglej ; primerjaj podpis; jaz, tvoja zakonita soproga, sem, ki ti pišem. Preduo Ježem v po«5teljo, stopim previdno v tvojo sobo ter položim to pisemce iia omarico poleg tvoje postelje tako, da bo na prvi pogled, vzbujalo pozornost. Ko se vrneš iz kluba, ne bo mogo-če. cfca bi ga ne zapazil... Žal si se navadil, da se vsako noč tako po-zuo vračaš iz kluba... ln ko se prepričaš o resničnosti mojega pisma, ga pazno prečitaj in premisli. kajti ne pišem ga za šalo.
Dames, moj dragi prijatelj, so natančno tri leta, odkar sva poročena. Ali priznaš, da nisi niti opazil, da je danes obletnica?... Jez bi nikdar ne bila pripustila, da mine brez vsakega sanjarjenja, tudi v slučaju ne. da me ni danes še posebej opozoril na to majhen dogodek, o katerem tuc'i hočem govoriti v tem pismu.
Tri leta! To je mnogo, a tudi malo! Za tvoje in moje stariše, za najine prijatelje in za celi svet
sva mlad zakonski par___Tebi je
triintrideset let, meni triindvaj set; ti si eleganten, jaz sem lepa; ali torej ni naravno, da traja najina ljubezen vsaj toliko časa, kakor ijubavno razmerje?... Tako misli svet... Midva pa. ki sva za kulisami, midva veva, <la se že nad loto dni vec ne ljubiva.
To je točka, na katero se te drznem opozarjati, moj dragi soprog! Pomisli, kako neopravičeno je bilo tvoje vedenje napram meni!
Odpeljal si me iz moje rodbine nedolžno na duši in telesu; prisegam ti, da nisem ničesar, prav ničesar vedela o ljubezni. Da si me tedaj brez vsega poljubil na čelo in si odšel nato v svojo sobo, bi mi ne bilo manjkalo ničesar; dla, to prijateljsko življenje bi mi bilo še celo ugajalo___Toda kaj si
storil mesto tega?... Takoj prvi večer sem se vdala uživanja ljti-beseni, ne da bi biia na to pripravljena. .. Ponrni, da ti tega ne očitam ; rdi se mi, da je pač tako navada. Grda navada, ki naredi iz prve zakonske noči vrsto nasilja, dasi bi bilo tako kfako navaditi m
nje vsaj vabljivo "»eljevanje !... Toda pustiva to.
Priznavam t i, Raoul: malo časa sem potrebovala, da te nisem vec ljubila kot mlada deklica, ampak kot žena. V onih srečnih dnevih si mi celo izjavil, da imam *'tem perament"; to besedo si rabil. Toda kolikor bolj sem se ogrevala jaz. toJiko hladnejši in raztrese-nejši si posftajal ti. Novost, da si objemal s svojimi rokami devico, tvoji btazirani domišljiji ni bila več v zabavo, in brezdvcmno si primerjal ubogo, naivno ljubeznivost svoje žene s prekanjenosijo, ljubeznivostjo izvežb&nc ljubice.
In ljubico imaš še zdaj: ves Pariz ve to m jaz kakor ves Pariz. Plačuješ si žensko, ki te vara. Tu di to ve ves Pariz, samo ti ne. Sicer pa dovoli, da ti povem resnico, katero vem iz zaupnih pogovorov z drugimi ženskami: Vsaka ženska, ki ji mož ljubezen plačuje, tega moža ogoljufa; in varajoča ga, se vdaja drugemu brez plačila, kajti to jih dviga v njihovih lastnih očeh...
Toda to me briga malo. Briga pa me, da me izza začetka tega razmerja popolnoma zanemarjaš*. Človek svoje hrane ne menja od danes na jutri. Najprej si me raz-vadil in zdaj tako silno omejil. Ali misliš, dragi prijatedj, da vzdrži to želodec dolgo časa? Ali misliš, da mog apetit uravnaš po svoji vodji ?...
Jaz sem poštena žerua in mnogo mi je na tvojem imenu: to pismo, katerega ti pššcm ta trenutek, je dokaz tega; prenašala sem svojo zapuščenost in osa mol ost. ne da bi se pritoževalo, dokler sem mogla. Toda danes te svarim in ti kličem: "V ognju, sem!" Majhen dogodek mi je danes pokazal, da moja volja ni več dovolj moen»ia da moje dobre sklepe, ostati poštena žena, lahko v trenutku uniči naval krvi... Obljubila sem ti, da ti hočem ta dogodek povedati. Torej:
Znano ti je, da v ponedeljek sprejemam posete. Tako sem jih torej sprejemala tudi danes. K meni prihajajo najini prijatelji, katere poznaš, a tudi precejšnje število mlajših ljudi, katerih ne poznaš posebno dobro. Kaj hočeš? Vaak mlad gospod, ki enkrat pri obedu sftucaftp >edi na strani inla-da žen«, hna^ravteo, da prihod-odda pri nji svojo poaet
nice in se jI pride tekom tedkia poklonit. In to se dogaja zlasti pogosto pri ženah, o katerih je splošno znano, da jih njihovi možje zanemarjajo, kakor se godi z menoj, moj dragi Raoul. Vsak ponedeljek imam torej pri sebi lepo število mladih obiskovalcev; in dati jim moram .spričevalo, da mi vsi vstrajno dvorijo in se požrtvovalno ponujajo.
In danes proti pol sedmi uri se je zgodilo, da se je prej poln salon slučajno naenkrat izpraznil in sem ostala sama z enim svojih kandidatov... Ne začni se biti na prsi, kajti njegovega imena ne iz veš; in vseh, ki so biii danes pri ineni. pač ne pazoveš na dvoboj, ne res?...
Torej kandidat je nekaj časa v ??adrcgi molčal; nato pa se mu je naenkrat porodil skl-?p, sklep, ka-koršen se 'porodi blaznemu boječ-nežu: planil je k meni, objel me in me skoro požiral s svojimi jk)-ljubi.
Ali morebiti misliš, da sem se branila? Prav nič, moj dragi. Ne da bi se zavedala, je tlelo v meni tako hrepenenje po ljubezni, da sem izgubila vso svojo moč prvi trenutek, takoj, ko se me je dotaknil. Trenutek sem bila čisto oblasti tega človeka ki ga ne ljubim prav nič. Tedaj je — v tvojo srečo — pozvonilo... Prišla je k meni neka prijateljica, s katero sva bili skupaj v zavodu... Mladi osvojevatelj, rdeč kakor mak. je imel baš še toliko časa, da je hitro sedel na svoj stol. Hrt je zadnji čas; če bi bila prišla prijateljica pet minut pozneje, bi bil tvoj račun poplačan, moj ubogi Riaoirl...
Mož, ki je bil z zvijačo skoro postal ljubček tvoje žene, več ne prestopi praga najine hiše, to ti obljubljam... Ne-morem pa ti obljubiti, da se današnji slučaj ne ponovi, in tedaj prijateljica, s katero sem bila skupaj v zavodu, morebiti ne pride tako o pravem času. Odkrito ti priznani, da nimam več moči: dobro čutim, da iue lahko osvoji vsak drzen napa-
dovalec___ Prijatelj, v tvoji hiši
je ogenj: če ti ni nič na tem. da ti vse požge požar, nadalju-j svoje Ijubavno življenje izven zakona... Toda če ti je kaj na tem, požar, hvala Bogu. še ni napravil mnogo škode in lahko ga poga siš...
POZDRAV
ia laškega ujetništva.
Srčne pozdrave pošiljamo vsem Slovencem in Slovenkam iz laškega ujetništva! — Rudolf Ktieiir, Vwevek, pošta Stari trg pri Ložu: Anton Žnidaišič, ^trletov Rob; Peter Gornik, Kržota Gorat Jakob Žuraj, ilrastje, posta Loka; Fraiu- Ercigoj. Škofije ^t. 42 Vremski Britof, Divača.


Srečni so ljudje, ki so dobili pomoč v svojem
i
trpljenju.
Na tisoče in tisoče inož trpi na boleznih le zato, ker ne vedo kje je najti prava usp«-šna zdravila za ozdraviti.
PROTIN, BOLEČINE V KRI-^ ŽU, NA STRANEH, OHROMELOST KOSTI, BOLEČINE V BOKIH, REVMATIZEM in vse <lru-ge bolezni, ki nastanejo vsled pre-FORETiADY	hlada in gripe, se ozdravi le s
se išče pri ženskih slamnikih pri i slavnim REMO PROTIPROTIN-
Iščem JOSIPA ŠERCER. doma i/, va^i Žurge. Ce kilo ve. kje se nahaja, naj mi javi. ali naj s« pa sain oglasi. — Jacob Server.' Warren, Ark.	(17-19—10^1
Columbia Straw Works f>88 Broadway, New York City. (17-19—10
J Seem svoja dva brata in brata moje žene v ruskem ujetništvu. Prva dva sta FRANC in VALENTIN BIRTIČ. Frane je slu- ^^ .
žil pri 27. d. pp., oženj, n na La-!	uspešno v zelo starih
verei pri Ljubljani in je
SKO ZDRAVILOM in to pa zato, ker t«» we ozdravi le bolečin ampak nasprotno kot druga zdravila, to ozdravi tudi vzrok teh bolečin. Na tisoče in tisoče zahvalnih pisem dokazuje resnico, da j«* bilo
REMO PROTIPROTINSKO
zanemarjenih slučajih.
ujet leta 1914: mlajši Valen-jim*to ^otlu\ >™natizem.
pišite takoj in odstranit,* svoj
A ko itd.,
tin je služil pri 17. pp. in j*- bil ujet leta 191."». Oba sta doma na Stari Vrhniki pri Vrhniki na Notranjskem. Brat moje žene j , ,
LOJZE LOGAR, doma iz Hote- P°Polno Pravljenje *:>.<*) s post-
i nadloge.
Ena steklenica REMO je $1.00, tri steklenice *2.S0, šest steklenic
držice pri Logatcu, je služil kot voznik pri trenu in je bil ujet leta 191 r>. Kdir izmeti rojakov v ujetništvu ve za njih naslove, j naj jih blagovoli naznaniti na naslov: John Birtie, Milliron. > Mont., V. S. Anv rica.
(17-19—10)
ZENITNA PONUDBA.
Mladenič, star 28 let, s precejšnjim kapitalom, se želi seznaniti s slovenskim dekletom v starosti od 20 do 26 let. Zahtevani, da poštena, dobra in marljiva gospodinja. Za tajnost jamčim. Pišite in če mogoče pošljite sliko na naslov :
Ženin, e/o Glas Naroda, 82 Cortlandt St., New York, N. Y.
iiiino vred. Pošljite svoje naročilo ' na sledeči naslov :
GROWN PHARMACY
2812 E. 79th St., E. CLEVELAND, OHIO-
Seveda, smete nam zaupati kakršnokoli težavo. PIŠITE.
FRIPOROČILO.
Vsem svojim si irim delavcem se priporočam, da se povrnejo, zdaj potrebujem do "»O mož
ker
za delali lok.se. Pla a /a 10 ur od ijcj.20 do
Box A:]. . Hi-ls—
Frank Za I ar. Alexander
W. Va.
10)
Ladje, katere so bile potopljene v vojni
True translation filed with the postmaster at New York on Oct. 17, 1017. as required by the act of Oct. 0. 1!>17.
V nekem članku, ki je izišel v listu "Shipping", se glasi, da bo mogoče rešiti veliko število ladij, katere so bile potopljene v sedanji vojni. V članku se glasi nadalje, da se tovori ne skvarijo, razen če obstajajo iz živil in drugea ma-terjala, ki je podvržen kemičnemu razkrojenju.
Kakorhitro se spravi tako ladjo zopet na površje, se izlije na površino morja sod olja, s čemur se ugladi valove ter obenem prepreči rjavenje strojev. Potrebne po prave na ladji so hitro izvršene.
Važnejši kot ladje same, ki lež«. sedaj na dnu morja, je tovor, ki obstaja iz bombaža, gumija, volne in strojev. Deli Severnega morja in angleškega Kanala so dosti plitvi da je tako dvignenje potopljenih ladij mogoče.
iščem svojega brata JOHNA KOROŠEC, ki je bil prej v Humbert, Pa.. Box 86. Pisal sem nut večkrat, pa nisem dobil odgovora. Prosim ga, da mi naj pošlje 70 rublje v (okoli $35). Prosim, da mi pošiljate vaš list, katerega naj plaea moj brat.
(17] 9—10)
Rad bi izvedel za svojega prijatelja FRANKA 1)1 LENA RDA.
ker mu imam poročati nekaj zelo važnega. Prod štirimi leti sva bila skupaj na hrani in zdaj ne veni, kje je. Hvaležen mu bom, če se oglasi. — Tony CJ rožnik, R. F. D. 2, Box 100, Carnegie, Pa.	(16-18—lO)
Kje je moja sestra MARIJA PE- NAZNANILO IN VABILO. TERCA, omožena ZAJC ? Doma ! Slovensko pevsko in izobraže-je iz Ihana pri Domžalah na Go- valno društvo "Bled" v Frank-renjskem. Pred enim mesecem lin-Conemaugh, Pa., vabi vse čla-sem prejel od nje pismo iz Chi-'ne pevce, da m za gotovo vdeleže caga in ker sem naslov izgubil, prihodnje seje, katera se vrši v zato prosim, da se mi oglasi, ali i nedeljo dne 21. oktobra ob 2. uri če pa kdo ve. da mi pošlje njen pop<1 dne. Na seji se bodo izvolili naslov.— Victor Peterca. 1389;novi odborniki na izpraznjena E. 53. St.. Cleveland. Ohio. 'mesta, ker prejšnji so bili pokli-(17-19—10)	Icani v vojaštvo.
Vojni ujetnik Matija Medved iJ V!Judno vabimo vse rojake iz Dreženee št. 24 pri Kobaridu 1 F_riu,kl'»a» Conemaugh ter iz bliž-na Primorskem prosim vse o-\n^e okoli<'0- zla-sti mladino, ki ima I.rajne občane, ki so poznali veseIJe	naj se prijavijo,
moje srariše, da mi. ako vedo.lkef ,,ni-;tvo inm nastavljenega kje se nahaja moji stariši, po-1 u**telja, ki obdržuje pevske vaje šljejo njih naslov. — Matija I vsako sredo «veeer v društvenih Medved, vojenmipljennvj av-'prostorih v t'<»xemauirh 'poštno strijskoj arraii. Bijsk. TWka-11K>;s)°.pi!. v Prvem nadstropju).
slovenska
ja gubernija. Russia (17-19—10)
Pokažite, da vam je • pesem pri srcu !
Andrej Vidrich, (13-17—10 tajnik društva.
Nesreča.
Yonkers, N. Y., 15. oktobra. — Včeraj se je tukaj težko ponesrečil bivši državni senator J. Irving Burns. Ko je šel preko ceste, ga je povozil avtomobil. Težko ranjenega so ga prepeljali v bolnieo.
Poletno jutro.
Rosa je polje oblila, cvet in ptico orosila — iz nebeškega je morja zarja splula do obzorja.
V reko stopim plamenečo, potopim se v luč žarečo in v naročje, draga, zate zajmem polno zarje zlate.
Njiva cvete, solnce sije, rosne bisere mi pije — z jasnim pasom, hej, čez polje vračam zidane se volje.
Planem k dra«i iznenada, sladko diha grud ji mlada — zgrnem zarje ji na lici, v rožna nedrija devieL
"Na, ti zarje* moja mila, tli m bi se Ijvfailaf"
NAZNANILO IN ZAHVALA.
Tužnim srcem naznanjava vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da nam je nemila smrt ugrabila dne 2. oktobra po kratki in mučili bolezni edinega ljubljenega sina JOHNA.
Pogreb se je vršil iz hiše žalosti dne 4. oktobra ob 9. uri zjutraj.
Šrčua hvala vsem onim, ki so se vdeiežili pogntba ter spremil: našega sinčka k zadnjemu počitku. IIvHla vsem za darovane vence in za tolažbo v žalostnih dneh: f»osebno se zahvaljujeva Mrs. Ba-nicli. ki je preskrbela mladeniče, ki so ga nosili, ter materam, ki so dovolile.
Sladko sjpavaj. sinček, in lahka naj ti bo črna zemlja!
John in Fannie Teršelich, žalujoči stariši 15.17 S. Leeler Ave., Chicago. III.
t
NAZNANILO IN ZAHVALA.
Cenjenim prijateljem in znancem naznanim prežalost-no vest, da je moj preljubi soprog in oče
ALOJZIJ MLAKAR preminul dne 6. oktobra. Rojen je bil dne 2J. oktobra 1SS3 v vasi Orešje pri Litiji.
Tem potom se presrčno zahvalim Samostojnemu društvu za izplačano m: svoto in za krasni venec. zaeno se zahvaljujem družini M. Golcvšek in Frank Ferk za darovane mu vence ter vsem, ki so ga spremili k zadnjemu počitku.
Naj mu lm lahka tuja zemlja!
Žalujoča: Marija Mlakar soproga.
Elica Mlakar, hčerka.
New York. 15. oktobra 1917, (16-17—10)
laraiaBiaaiai^
POZOR!
Rojakom sirom Amerike naznanjam, da izdelujem nove kotla in popravljam stare za vsako uporabo.
Popravljam streha in izdelujem vsakovrstna kleparska dela.
Rojakom se priporočam za obilna naročila.
A. Janežič,
I
1M0 ST. GLAIR AVE.,
CLEVELAND, OHIO.
SLOVENCI V AMERIKI
Amerikanci smo po svoji volil
f Naše tradicije so nam svete; sveta nam je naša vlada.
Svobodo, katero s mo prišli vživat, ogroža tuj sovražnik. Lahko jo obdržimo s tem, da kupimo bond posojila za svobodo. '
Vaša osebna varnnst in varnost vaših potomcev, čast vaše dežele in celokupnega človeštva je odvisna od uspeha tega vojnega posojila, katerega je razpisala vlada Združeni h držav.
Ako kupite bond, postanete lastnik dela Združenih držav.
Za te bonde jamči:
1.)	Stodeset milj onov Ijudij, ki tvorijo vlado Združenih držav in vse, kar ti ljudje, kot narod, lastujejo.
2.)	To je varno investiranje in nikaka špekulacija.
3.)	To je obveznost Združenih držav, najmočnejšega, najbogatejšega in najpodjetnejšega naroda na svetu; to je mortgage na vso lastnino.	^ * • -
4.)	Vsak bond ima isto moč in veljavo kot denar Združenih držav.	•< d
5.)	Bond posojila za svobodo je boljši kot denar, ker Vam nese 4 odstotke obresti, med tem ko denar, ako ni naložen, ne prinaša nikakega dobička.
6.)	Ako sami ne morete nositi puške, naj se Vaš denar bojuje za svobodo.
7.)	Vsak dolar, katerega naložite v bondu posojila za svobodo je velika pomoč za uspešen konec vojne.
Posojilo lahko podpišete na vaši banki, v društvu, pri odvetniku, pri podjetniku, pri katerem ste uslužbeni s tem, da plačate takoj, ali pa v obrokih. Vsak delavec tudi z najmanjšim zaslužkom si lahko kupi bond za $50.00 na ta način, da plačuje vsak teden po $1.00. Vsak človek, ki služi denar in ima denar, mora kupiti bond in sicer takoj. Kolikor več bo podpisanega posojila, toliko prej bo končana vojna. To bo pa tudi pred celim svetom dokaz, da smo na strani predsednika in ameriške vlade. Mi vsi moramo storiti svojo dolžnost: nekateri v zako pih, nekateri v tovarnah in rudnikih, nekateri pa z drugim delom, ki pomaga naši vladi. Najboljša pot, s katero morate najbolje služiti je, da kupite bond posojila za svobodo.	:
Naši evropski bratje, katerih domovi so bili oropani, katerih dežele so bile opustošene od strani nečloveškega napada največje avtokracije na svetu, so postali žrtve našega skupnega sovražnika. Vsi ti ljudje: Slovenci, Hrvatje, Srbi, Čehi, Slovaki, Poljaki, Rusi, Rusinci, Lituanci, Finci, Norvežani, Švedi, Danci, Nizozemci, Francozi, Italijani, Španci, Portugalci, Rumunci, Grki, Švicarji, Albanci, Armeni, Sirci, Perzijci, Japonci, Kitajci in Judje; vsi se ozirajo na Združene države za svobodo in zaščito ter osvobojenje
■ i ■ v i i *	v	■	1 -» -s."*	Ut«* * *
teh dežel, ki so nase zaveznice.
Vse evropske narode ogroža brezobzirna avtokracija, ki je naša sovražnica. Le nekoliko si moremo predstavljati strašno u-sodo, ki je zadela naše brate v Evropi; njih sovražnik je naš sovražnik, s katerim se bojujejo Združene države. Zaradi tega vas poživljamo, da podpišete po svojih močeh
BONDE POSOJILA ZA SVOBODO
Vsi različni narodi v Ameriki tekmujejo med seboj pri kupovanju teh bondov; tudi mi Slovenci ne bodimo zadnji in pridno se-zimo po njih ter tako pomagamo svojemu narodu, celemu človeštvu in Združenim državam, kjer živimo in katerim se imamo zahvaliti za naše blagostanje. .r*"; r*
Takoj pri vstopu v svetovno vojno so Združene države izjavile, da gredo v boj za svobodo majhnih narodov, med katere se prištevamo tudi mi Slovenci. Ako hočemo, da bomo tudi Slovenci upoštevani pri mirovnih pogajanjih, moramo tudi kaj storiti za svojo svobodo. To pa najlažje storimo na ta način, da pomagamo Združenim državam in zaveznikom v boju za demokracijo celega sveta in s tem delujemo za lastno svobodo. To pomoč pa moremo dati na ta način, da pridno kupujemo bonde posojila za svobodo. Ta pomoč nam bo po končani vojni obilno poplačana. • -	* 1	- - m
Zato, Slovenci, kupujte BONDE POSOJILA 7A SVOBODO. M	QlaS DafOda

m m


Jan Marija Plojhar.
Leiki spisal Julij Zejer.
Gospod Plojhar je postal zdaj fontan, katerih kvišku pršeči eur-ifi-^ir »rojema razočaranja mnogo ki padajo v antične krnice, v oči-
imrru-j.Hi ts.	KrHf«*k «*as poprej tri palače Farnese, najkrasnej-
nr<-d	(jiovjrnnino. Jn zelo še menda v Rimu. nastal med Gig-
j. začudila dobra gospa ko je go- jrijem in Suntarello prepir, kod jc pod Fan Marija Plojhar na Uig-ibliže na trjj Navona, ki je bil cilj
*tjevo povabilo, ne bi li ho-j njih poti.
< I , njimi na trif Navona, povsem Oba sna se obrnila h Katarini, ki i
• «1kritn«Jvno <»dffovoril : "Zelo bi t Jh njiju priziv uvaževala, me /aiiuimla B ffana , veimkar pa je odpadla priložnost, se nadalje >*» bojim da bi vam mogel biti za pogovarjati o Pragi.
kakor ljudje, ki vedo, da jih gleda občinstvo. Zunaj je v kainpa nji. v kakšnem oddaljenem Vinogradu. kj«»r plešejo samo s>ebi na radost, se obnese 'saltarella" vse' drugače.
•'Sodrga!" je zaničljivo doda^ la Suntarella, ker ta ženska iz ničimer žje<ra ljudstva je odporovala vsemu, kar dehti po "bohemi".
Vendar so postali zaradi tujca
'•Oh. z« jrneč	0 mi it i rje boljša
evilka uejTo tr	i je!" — j«' ruk.-I
• • 1 UTfcTt	
«1* Mfe»!" j«	* prigovarjala f?o-
mi 4 * io van ni na	Simtarella, raz-
i olja je V duhu	o onem ^tanova-
ill ter o tem, d.	u ho imela prilož-
>-*t <<*> n njetu	nekoliko razprši-
ret i, j«* [>ri*tav	la: \Wlil« Mfl
"Glasujem za Suntarello", je1 precej dolgo, dokler niso utrujeni lločila napo&led deklica. Vedela |pikici in plesalke na tamburin a bi drugače pokaži 1 ves ve- pobirali dobrovoljnega honorarja -p.	svojih občudovalcev. Vrgli so jim
i oni nekaj denarja, da si je Sun-
tareila zmerjala.
'"Pojdimo, pojdimo", je silila.| Pa to ni bilo lahko, ker gledalci so -se razkropili na vse strani, nastale so vrt.se in protivrste, gneče.
(Jiirgi je razumel in se pomiril ' Naposled ima Suntarella prav', je dodal pomirljivo.
Trdi usrnev zmagoslavja se je zasvetil na tipično krasnem, sibil-skem obrazu starke, ki je sedaj 7. velikimi koraki stopala na čelu kriki.
--f
Plojhar je nesjnelo dvi-lil oči k mladi deklici ki ni črhni-be***-d«-. JK'vala si preti zrea-iB klobuk na glavo. Pričelo Katar?
"Življenje je v nevarnosti!" je kričala Suntarella ter se krčevito držala za ramo gos j >oda Plojhar-ja. z drugo roko pa je vlekla Ka
majhne družbe. Sla je tako speš-no, da so morali mladi ljudje hiteti. ako niso hoteli izgubiti s pogleda visoke njene postave, zakaj u-!i<*<- in uličke, do katerih so prišli.• tarino za seboj. ... bile napolnjene z množico, po- <4ospoa Plojhar se j,- prav potopno o<-ividno tudi na trg Navo-Lohllo tru<jU (,a h{ y ,akti Jela!
|gaz svojim damam, le n r se mu je • im bliže so prišli, tem večji deloma posrečilo. Potem jili je linim m j, m/leg-al "d tam in tem gneča zanesla v drugo smer k dru-
je iznova objemanje je obljubila, da prid« it jutranjega dne po go^m mnino s prošnjo, da bi ji v 1 ščii * * Old EngUuii'' poma-pri nakupovanju vaakovrat-
Uf.lnict.iv pot,-m do go kli-jbolj j,, pritiskala druhal. V ozki'gemu krogu, v čigar sredi je pre-
" Addio ' Addio! A riveder-! ulici. Ki j,, končala že na trgu ' pevalo nekoliko vojakov, z oIm Ii -irani, na mostovžuJ varnem, je Suntarella ustavila, j "Sntarella", je vzkliknila Ko-(rpnteah 'lotri dol .h. hišnih *s,'daj se moramo tesno držati tarina. "pastojmo, izgubili smo naposled so stali odhajajo") drug drugega", je pravila, "sicer (iigija!"
i/gi«bimo v te,(l vrtincu". In jej ~sij?UOr Luigi'." je zakričala ■ takrat Tiha noč pod	Katarino za roko.	Suntarella s takom obupnim gla-
ti ( jasnim ne bos k h mom, me- "Opri mimo se vsi štirje pod paz i som kakor bi se zemlja podirala stal nekje -krit /a visokimi j duht ", je nasvetoval Giggi, iji | pod njo, a precej je povsem mirno
melem nastopu premagamo. —
nje. t kač fer
alai'ami in njegova bela svetloba, v ,»rt-obv ladajoča plinove plamene Vrse nam pojde s poti." ivetiljk, je povišala arhitektonski 1 Smejali so se in storili po nje-ttUk poslopij. Kako dvojtiato ari-'govi želji.
-tokrauka s, j«. zdela sedaj uliea Moška sta stopila na obe krajni iiulia' Zares s<> se kazale ob po- krili, ženski, oprijeti z rokama, _'!*du nanjo Bramairtejeve >.t«>pi j ^la šli v sredini. Suntarella se je Gospod Plojhar ni mivgel po- .'ržala pospoda Plojharja, Katari-iti te opazke, čeprav s,- j,* si- Ha pa svojega bratranca. Tako so tesnosrčno ogibal vsemu, kar se vrgli do boja in zmešnjave. Za In bilo le bnialeka podobno estet- nekoliko minut so bili oglušeni. 'ketnu navdušenju nemških, trn Slavnost 'Beffane' je nesmisel-nionia po Italiji kc klatečih profe- j na noros^. Veliki rrg Navona. ime--orjev in "krasnih duš".	novan tudi Circo Agonale, kjer
To je prva jasna noč, ki jo vi se obhaja vsako leto, je bivši stalim \ Runu", je pristavil, kakm dij cesarja Domicijana in je ohra-bi -e opravičeval. Vsleil tega gti j ruj ve.'-jidel še svojo prvotno oblije vprašal gospod l.uigi Galli, ka- ko. Seveda je se»iaj obrobljen s ko dolgo že biva v Italiji, kje mu palačami, visokimi hišami in dve-je do «Nlaj najbolje ugajalo, injma cerkvama!
naposled, iz katerega mesta p<»ha- Tri ogromne inramorne fontane a -rm. Ko je bil to zvedel, je klik šume tam in oživljajo veliki ta ml tvoji s« Atrični. Sla je namre/-! prostor. Njih srednja,, zelo slikovi-ucKoliko korakov sprenlaj v tihem ta — postavil jo je Bernini ter o-pogovoru s Suntarello.	j p rem i I ti kipi — preseneča z veli-
••< atinu, Catina!"	kimi razmerami in visokostjo obe-
Zenski sta ustavili.	, li-ka, ki čepi nad njo, počivajoč na
"Pomisli, gospod---- gospod' 111 ramornih kla<lah z izilolbenimi
•latnaiija odpustite", se je obr-1 votlinami, krog katerih ae kopičiti 11 k tujcu, "ako vas imenujem. 1 h> obrovske sohe bogov, zverin in kakor vii^ je krstila Nina —" alegorij, s katerih se vale kaskade *'Ke oiMtrekam^*, aa je smejal «1 o mramornih krnic, tu v tokih, tu
v curkih, tu v pramenih, povsod s hrirmoiii in jasnim sijem.
Na večer 'Beffane' kazi to veliko namestje vrsta nelepih lesenih lop, kroginkrog vzporedno s ter pogledala sanjavo in kakor bi j hišami postavljenih, jo bil obsetičil mrak otožnih spo V teh lopah se prodajajo* igrače minov, v tujčeve oči. In v tem nje- in otročarije, ki ž njimi 'Feja Bef-nem usmevu je bilo istotako u<* lana" tisto noč obdarja rimsko kaj mt lanholskega.	ileco, kakor to dela pri nas sveti
>pod Plojhar.
'Nu, torej gospod Jamarija je Prage!" "Ah!" j«1 presenečeno in s krasnim usmevom odgovorila deklica
iz
"Moje aestrične mati, ki je u-mrla pre<l dvema letoma, je poha jala tudi iz Prage", je razlagal <»iggi. "Po krvi je bila sicer iz
Miklavž.
Vesel ost te si a vn ost i na trgu prikipi na vrhunec s tem, da napravi vsak vso noč kolikor 1110-
itaijaji^ke -odbine, ki se j»» davno goče največ šundra.
naselila v Pragi. Ro<lila se je tam. živela je tam notri do svoje možitve in smatrala se je tjrej nekako za Ogrko."
''Praga na Ogrskem', je pripomnil Oh z usmevom resignira nega, takšnim Ttljepisnim zmešnjavam davno privajenega človeka.
Rimljan je bil nekoliko v zadregah, pa ne v prevelikih.
"Cavaliere Luigi Galli", se je smejala Katarma, zopet vesela, "kot doktor metlic i ne bi bili lahko nčenejši! — Praga je na Češkem."
"Saj ko bi tvoja mati ne bila tam doma —" smejal se je Giggi.
"Bi tega morda tudi ne vedela, misliš?" je dokončala deklica njegov stavek. "Mogoče, čeprav je sestra Amadea, moj profesor ze-mljepisja v samostanu, vedno trdila —
"Catina. e hvali se!" je kliknil <*i#fgi
Deklica je ogovorila gospoda Plojharja.
"Kako «e je ubogi moji materi tožilo po Pragi! Idealno sliko tega mesta nosim v sebi. Rada bi vedela, koliko se ujema z resničnost jo."
Med tem pogovorom so prišli na in tam je v zaplavi
be, pri šumu obeh pomnila
Kupujejo se lesene in pločevinaste trobent ice, bobni, tamburini,
in vsak trobi svojemu sosedu v u-lio, tolče bo bobnih in tambnrinih, če pa nt more drugega, vsaj kriči na vse grlo. Peklensko hrumi
vrišč. a rajanje .vrteče se ves čas v krogu, povzroča naposled vrtoglavost.
"Ah", je kmalu potožila Snnta-rell a, knteri sta bila dva mlada potepina z ene strani zatrobila v u-šesa; "ali smo tukaj v peklu ali v blazjiieif To je torej ta vaša BeffaiaT" jep ristavila z očitajo, čim pogledom na Giggija.
"Moja Beffana?" se je čudil. "Zakaj ne pravite 'naša'?"
"Evo tu je ne<jaj zanimivega!" je rekel gospod Plojhar.
Prišli so namreč najmanj že v tretjič k Berninijevo fontasii. kjer se je bil napravil krog gledalcev, v čigar sredi je pri zvokih dveh tamburinov plesalo nekoliko ljudi iz rimske okolice "saltarel-lo". Tudi oni so postali.
"To so *ciociari\ slikarski modeli s "Španskega stopnišča'. Ali jih še niste zapazili tam, kako čakajo, dokler jih kdo ne najme za umetniiko pozovanje?" je vprašal Giggi gospoda Plojharja.
4'Ta njih 'aaltarella' je potem-takem tudi pravcata poza", je pri-
dodala: "Saj ga najdemo."
Strast in mir sta zvenela iz nje-nega glasu tako brez prehoda, da se vsled tega kontrasta Katarina in gospod Plojhar, ki sta se srečala z očmi, nista mogla zdržati zvočnega smeha, ki je trajal tem dalje, čim osupleje je Sutarella gledala z enega na drugega, nikakor ne umevajoe, kaj jima je pričinilo to naglo veselost.
"Otroci, pravi otroci!" je vrtela z glavo ter se ozirala po Giggi-ju. Toda tega ni bilo nikjer videti. Premerili so dolgi trg nekoliko-krat gor in dol, a ta enolični šum. to vedno enako vpitje prodajalcev v lopah, ta vedno se ponavljajoči dovtip z razbojms&im bu-čanjem neprijetnih trobent, ta vse skozi enaki hrupni smeh, ako se je posrečilo, koga na ta način o-strašiti. vse to je pričelo ne samo dolgočasiti, ampak tudi utrujevati.
"Danes obžalujem vsakega, ki stanuje na trgu Navona", je rekel gospod Plojhar. Ni imel srca, da bi povedal, kako mu ugaja 'Beffana'. Za trdno ni vedel, se Ji ne zabava morda Katarina.
"Nikdar še nisem videla kaj tako zoprnega", je mirno rekla de-kl iea. "Rada bi odšla, ko bi le našli Giggija —"
"Ah, meni se vrti glava", je potožila Suntarella. "Noge se mi tresejo, proč odtod, Bog in sveta Mati božja!"
"Pa Luigi", je ugovarjala Katarina.
"Ali ne najde morda domov?" je vprašala starka s tragičnim izrazom na obličju.
"Pa m id ve vendar ne moreva hoditi ponoči sami po imu", je šepetala Katarina.
"Ali vas ne smem spremiti?" je prosto in naravno vprašal gospod Plojhar, ne da bi pokazal kakšno sladkost ali očito dvorlji-vost v glasu ali na obrazu.
"Je tako daleč do ulice Swtinji in zopet k vam nazaj", je govorila tudi povsem prosto Katarina. "Morebiti pa dobimo voz."
1'rerili so se po ozkem izhodu med lopami in tesnimi uličkami, polnimi ljudstva, in še le na trgu Colon na so dihali -svobodneje.
Tam je bilo sicer tudi še živo, toda razmeroma mnogo tiše. S Cor-sa je šlo vedno še dosti vozov, pa nobeden prazen, a na voglu Sv. Lovrenca, kjer se nastavljajo iz-voščki, ni bilo že nobenega.
"Nu, odtod ni predaleč k nam", je rekla Suntarella, "in noč je krasna."
"Malokdaj sem videla Rim v tako pozni uri", je pravila Katarina. "Cgaja mi bolj nego podnevi."
"Zdi se mi, da pridete redkokdaj v mesto. Skoraj tujka ste tukaj", je povzel mladi mož.
"Sedaj malokdaj", je odgovorila kratko.
"Ali ne čutite tesnobe v tej samoti, kjer stalno živite, kakor se mi zdi. Oprostite, vprašam preveč."
Ne čutim", je rekla prosto-
Zapadna Slovanska Zveza
USTANOVLJENA
5. JULIJA 1908
INK0RP0R1RANA 27. OKTOBBA 1908
WESTERN SLAVONIC ASSOCIATION
Glavni sedež: Denver, Colorado.
GLAVNI ODBOB:
Predsednik: JOSEPH PRIJATEL. Wash. Street, Denver. Colorado. Podpredsednik: ANTON VODlSEK, 4L'4 Park Street, Pueblo. Tolorado. L tajnik: FRANK SKRABEC, H. F. D., Box 17. Sioek lard Station, Denver, Colorado.
II. tajnik oljnem zapisnikar: J. C AN JAR, 4422 Gtant St.. Dearer, Colo. Blagajnik: JOK VIDETICH, 44S5 Lojran Street. Deliver, Colo. Zaupnik: JOHN PREPOVlC. 4^7 Washington St., Denver. Colo.
NADZORNI ODBOB:
1.	nadzornik: JOHN GERM. ^16 Palm Street, Pueblo, Colorado.
2.	nadzornik: FRANK HENIGSMAN. 12^0 Berw ind Ave., PneWo, Colo.
3.	nadzornik: MIHALJ KAPSCH. 50S N. Spruce, Colo. Springs.
POROTNI ODBOB:
1.	porotnik: PETER M EDO A. Route S. Box ICC. Pittsburgh. Kansas.
2.	porotnik: JOHN HOČEVAR, r.14 West Chestnut St.. l.eadville, Colo.
3.	porotnik: JOHN JAKšA, Box 272, Louisvlll, Colorado.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. R. S. BURKET. 4487 Washington St., Denver, Colo
I
URADNO GLASILO:
G I. A S NARODA. 82 Cortlan<!t Street, New York. N V. Vse denarne naka7.n1.~e in vse uradne stvari s«> pošiljajo na el. tajnika. pritožbe na predsednika gl. nadzornega odl>ora. prepirne zadeve pa na predsednika glavnega |>orotnega 011 bora.
ŠPANSKI KRALJ ALP0NZ0 IN NJEGOVA ŽENA, KRALJICA
VIKTORIJA.
Nočna pesem.
Ob'ačna noč je brez zvezda, in mračna misel v dnu srca :
Da morem, predno sine dan, do tebe \- mir"i, beli stan —
le mrak ovija tihi svet. in vrag slepi in vene cvet. Zakrij >i, greh. p'>*_rlt\| teman! Že bliska i/ j 1 oči dan, in dra<ra spi tako sladko, na licih se smehlja ji sen. -Marijin plašč je šotor njen, kot limhar s.' blesti svetlo.
!a sem se jra. Živela sem, kar* sem ' na svetu, v očetnem domu, v tem našem prijaznem easale v San Ca-tiildu, ali pa kot učenka v samostanu Trinira de' Monti". Dvigni--la je oči. Nahajali so l»«š na| Španskem tr mi in visoko pre I nji-i mi se je risala cerkev in samostan! Trinita tie' Monti do jasnega ne-' ba; stolovala sta veličastno na višavi, kamor drži "Špansko stopnišče". ta slikovita zmes širokih ka-menenih stopnic v teras. Ob njegovem vznožju se je svetila voda v fontaui, j>odobni bizarni ladjici. Tu ni bilo videti človeka, tihota je vladala, samo s Corsa je razlegal »lajiuzdaj priglušeni ropot 1 \ nekakšnega voza. Vo la je sladko kakor otroški smeh pljuskala v fontano.
Razpoloženje je bilo tako naravno, da so molčali v t;»j dremavil tišini. Malce zarobljen gh]^ Smta-j
rellin jih je prebudil.
(Dalje prihodnjič .
ZAKAJ VEC PUČATI AKO LAHKO URO KUPITE ZA TOVARNIŠKO CENO?
Pozlačena ura s 3 pokrovi (goldfilled case, velikost 16, jamčen) z najboljšim švicarskim kolesjem (Stratford), katera se prodaja za $12.00 dam jaz za samo
$8.00
(ponudba velja samo za kratek čas)
Jako okusno izdelane verižice (pozlačene) jamčene, za nositi na eno ali obe strani telovnika za:
$3.00
Uro ali verižico pošljem proti gotovini ali poštnem povzetja. Vsaka ura je jamčena!
V. J. KUBELKA
530 W. 145th St.	New York, N. Y.
Važno za vsakega.
KADAR želite izvediti za naslov svojih sorodnikov, prijateljev ali znancev,
KADAR želite prodati posestvo, farmo, lote, hišo, pohištvo, trgovino itd.
KADAR žalite objaviti krst, ženitve, žalostinko itd.
KADAR želite dohiti delavce ali pomoč v gospodinjstvi! itd.
KADAR želite dobiti delo za sebe ali svojega prijatelja ali znanca,
KADAR želite objaviti društvena naznanila,
rabite VSELEJ "GLAS NARODA"
"GLAS NARODA" dobite v vsaki slovenski naselbini; v vsakem mestu, v vsakem trgu in v vsaki mali vasici v Zedinjenih državah, kakor tudi v Canadi itd.
"GLAS NARODA" je najpriljubljenejši in najbolj razširjeni slovenski liot na svetu.
"GLAS NARODA" je razposlan na leto v štirih in pol miljona (4,500.000) iztisih in je torej najbolj*« sredstvo za oglaševanje.
CENE SO SLEDEČE:
Trikratno iskanje sorodnika ali prijatelja stane $1.00 Enkratna objava prodaje posestva, hiše, lota
itd. stane..............................$1.00
Enkratno iskanje delavcev stane_____________ $1.00
Slovenskim trgovcem naredimo posebno ugodne cene pri stalnih oelasih. Naročilom je poslati vselej tudi denar.
Enkratno iskanje dela stane................$0.30
Enkratna objava ženitne ponudbe, žalostinke
ali kaj enakega stane__________________$1.00
Enkratno društveno naznanilo stane.........$0JO

NASLOVITE NA:
"GLAS NARODA"
82 CORTLANDT STREET,
Rojaki, vpoštevajte naše geslo, da ne sprejmemo oglasov, ako jih spoznamo za dvomljive in s tem varujemo naše naročnike pred raznimi sleparji, katerih Je vsepovsod dovolj.
41
NEW YORK, N. Y.
Rojakom svetujemo, kadar kaj kupujejo ali pa laročajo, da se prepričajo če je oglas v našem listu in ako ga ne opazijo, naj vprašajo prodajalca, zakaj ga ni Posebno velike važnosti je a vsakega pri na-ročihh po poifeL
Katarina. "Kretajo ae Juino. "Zelo ljubim mir, privadi-
-M;


GLAS XAEOPAy 17. QKT. 1S17.
Jugoslovanska
ED
Katol. Jednota
□
Ustaaorljeaa leta 1898 - lakorporirmna leta 190a Glavni urad v ELY, MINNJ
O LA Vin URADNIKI:
Predsednik: MIHAEL ROVAVŠEK, Bx 251. Conemanirh. Pa. Podpredsednik: LOUIS BALANT, Box 106 Pearl Ave., Lorain, Ohio.
Tajnik: -JOSEPH PISIILER, Ely, Minn.
Bla*sjnik - GEO. L. BROZICH, Ely, Minn.
Bla*«jniu Neplačanih smrtnin: LOUIS COSTELLO Salida.
Colo.
VRHOVHI ZDRAVNIK:
Dr. JOS. V. GRAITEK. 843 E. Ohio St.. N. E. Pittsburgh, Pa.
NADZOEKDU:
JOHN OOUŽE, Elv, Minn.	,
A?*THONY MOTZ, 9641 Ave. "M" So. Chicago HI. IVAN V A ROG A, 5126 Natrona Alley, Pittsburgh, Pa.
POROTNIKI:
GREGOR J. PORENTA, Box 176, Black Diamond, Wash. LEONARD SLABODNIK, Ely, Minn., Box 480. JOHN RUPNIK, 8. R Box 24, Export, Pa.
PRAVNI ODBOR:
JOSEPH PLAUTZ, Jr., 432 — 7th St., Calumet. Mich. JOHN MOVERN.624 — 2nd Ave., W. Puluth, Minn MATT. POGORELO, 7 W. Madison St., Room 605, Chicago, I1L
ZDRUŽEVALNI ODBOR:
RUDOLF PERDAN, 6024 St. Clair Ave., N. E. Cleveland Ohio. -HANK SKRABEC, Stk. Yds. Station HFD. Box 17. Denver,
Colo.
FRANK KOCnEVAR, Box 386, Gilbert, Minn.
Vd dopisi, tikajoči m uradnih gader, kakor tudi denarni nmJ * pošljejo na glavnega tajnika Jednote, vse pri-saibo pa na predeednika porotnega odbora.
Na mebna ali neuradna piama od strani članov m ne bodi
Druitveno glauilo: "GLAS NARODA".
pa motno in dofero liee in ki jegle-dal priljudno ter prijateljsko na nj o.
"Da"\ reve orna. " tukaj je želo lepo."
"Dobro bi bilo, da bi obiskali «tari zunidk (grad^T\ nadaljuje


m . k«u m .IJI II L. J. II llllll J. ^MPPHP

C has. McKinley,
ameriški brigad ni »reneral.
DIM.
Ruaki spisal Ivan Turgenev.
(Nadaljevanje.)
Nr ni prntekla ena ura, ko pri ubeutkom. Ona «e mu ljubeznjivo dr k Lit vino* ti poaimtnik, kate- pokloni, pa meri z očmi Tanjo hi-r«ira poslali *e»ski, ki >ta rav-'tro in hladno ter se »polzite mimo »okar doili ; prosita ga. naj se po-'njih. Katimrov je bil visoko vzdi-trudi k njima v oUuo dvoru.no.'gnil klobuk, Potugin pa je nekaj Ou s« odpravi za jhmiIoui in ju' potunural i*red sebe. najd# ii* raaprivljeni ter pokritij 4 Kdo je ta z«*nbka!" vpraša s klobukoma, Obedve sta izjavil i j kit ro Tatjana. Do tejra trenutka željo, da bi m- radi razgi-dati j«>'ni Inia odprla ust. liadenu, k.-r .j«* v r» 'nt* tak« lepo.! Ta žeiiska?" reC-e Litvinov. < -l»m» j«- Kapitoli La, Markoviui *Ta ženska... to je neka gospa /e K«'»ela ne-»trpljt\«Mti; jH.stal i Ratnrirova." je celo /e malo /.ulorttitia, ko j«* <di-j *' Riwinja ?"' *a!a da ni priid čas, ko se zbi- "Da."
ra otllirni »v,t pre.l "Koiivrr*«- 'Ste »e vi že tukaj ž njo sezna-tumltauibiu". Litvinov jo \uuiie nili.1*'
}>. 1 r »ko m /ar*ne m» oftieijalm is-! " NV. p<jt?naiu jo že dolgo." j m t od, Tatjana jr hodila pol«*! "Kako je krasna!" t*-'ke m iuiino radovednostjo "Si vidHa njeno toaleto?" ■•-!ala «kn,K; Kapitolina M at ( vin.« sc Kapitolina Markovna.
•^i a pa j«- nadaljeva&a svoja iz Deset rodbin se lahko živi celo pr^M-v^nja. Videti okrogle mize.' lerto «amo za ta de-rnar, kar velja ' '	Ivrup»je, katere bi bila. j le eden njenih nakitov. Hodi li
m i- jih kje drugje, imela gotove ž njo njen mož?" obrne se k Lit-xa inauiatre, videti hrzo r—ini l n vino\"u. vanje alata in erebra po zelenem) ' Da, mož." platnu, igrajoče »tare ženske ter --Oi^ mora biti jako bogat."
'	lorKke ^ t" JM lega ne vem prav; ne mi-
Kapitoiiiio Markovno apmvilo v alim." nekako nemo vshkenje; pov«i| "lu kakšen poklic ima?" je pozal>ila, da bi *e morala iiadi "General je."
j.vaii — m je samo le gleda j ' Kake oči!" spregovori Tanja. iaT gledala z um iiroko odprtimi,"Kak čsuden izraz v njih: in za-o.mi t»r se včasih pri kaki novi(mialjene in umme... Takih oči šc za kriki potreula. Brenčanje ko«oe | nisem videla." nih krogel /i je že M>gato do žive- lotrinov ni rekel nič; zdelo se K* m «e le, ko se je čutiU zoi>ot;mu je. da čuti zopet na svojem \ svežem ./raku, j« uaala v sebi licu <Mtri pogled Tatjanin, ali on dovolj 1IKX-I, da je globoko vzdih-W je motil: gle«Iala je na tla, na niviM aasvala hax..-ino igro ne-^pesek na potu. moralno iznajdbo arktokratk-na j » Moj liog, kako čudovišče je inovih ustoah se je poka- to!" vsklikne Kapitodina Markom-
»a.1 mirem in nHep ]>oeuneh. On je govoril je**ljaje in ixx-aaii, videlo se mu je, da mu je dosadno in dolgoN antio. Kadar se je obrnil k Tatjani ga je tajno pregorelo... <»na je gled;.la naaij pazljivo ter s takim »zrazom, kako da bi samo
na, kazajoča s prstom na	nizko kočyo, v kateri je ležala	nedo stojno prost rta rdečolasnata ženska s plošnatim nosom, v	nenavadno krasni obleki ter v	lilija-stih nogavicah. "To čudovišče! Dovolite	to je
sebe vpraševala, kaki občutki da znana m um zel Kora." se vabujajo v igi. On ji hhro po t4Kdol" mwrne z glavo in ona mu odgovori; "M«.rnzel Kora, pariška zname ravno tako *. - opert gleda naig nitost."	i
vprašujoča ne bre« prisiljenja kakor da bi bil etal dalje od nje, nego je bilo v istini. Litvinov pelje ienski proč od "koaveraa-tionsbausa" mimo **nmkega drevesa", pod katerim «*a sedeli dve rojakinji, in se napoti v Aichen-thal.
fte ni stopil v drevored, kar za-gle<da od daleč Irino. Ona jim je iia nasproti s svojim možem in Litvinov postane bled
kot platno.
"Kaj! Ta mops! Ta grdoba!" "To nič ne dč." Pri teh besedah je Kapitolina Markovna le roke raketa.
*4 No, vaš Bad»ti!'' reče oaka naposled. 'Se sme tukaj-le na ta kauuon sesti T"
"Kaj pa. da se sme, Kapitolina Markovna. Za to je kamen postavljen."
' Bag vas razumi! Tam v Pa-rieu, pravijo, na boudevardih tudi
stoje klopi; pa sesti nanje ni pfi-»t /
-i
Litvinov ni odgovoril nič na to; mislil je ta trenutek le na to, da je dva koraka od tod tisfto mesto, kjer je imel z Jrmo pogovor, ki je vse odločil. Potem mu je pri-šjo tudi na misel, da je videl danes na njenem obrazu majhno rožnato pego.
. Kapitolina Markovna se spusti na klop, Tatjana poleg nje. Litvinov je ostal na potu; med njim m Tatjano — ali se mu je le tako
zdelo — se je nekaj izvrševalo___
nevede in polagoma.
"Ah, budalo, buti;.ilo", roče KjtpLtolina Markovna s sožalje-njem maja je z glavo, 44 ko bi se prodala njena toah^a, živi se zanjo ne deset, amtpak dvajset rodbin. Ste-li videli pod njenim klobukom v rdečih laseh briljante? Podnevi briljaute, a!"
"Saj nima rdečih las", reče Litvinov, "ona jili je le pobarvala; tako je zdaj v modi."
Kapitolina Markovna zopet razpue roke in se zamisli.
"No", reče naposled, "pri iras v Draždauih še ni prišlo do takega skajidala. To je zato, ker smo dalje proč od Pariza. Vi ste tudi te^a mnenja, kaj ne. G-reg^rij Mi-hajlo\ ič
"Jaz?" reče Litvinov in misli sam pri sebi: "Kaj je neki vprašala:" — ".Jaz? Gotovo, gotovo..."
Zdaj se zasliši lahkobno korakanje in klopi se bliža Potugjn.
"Zdravo, Grego rij Mihajlo-vi<"! ' spregovori on smehljaje in kimaje z srlavo.
Litvinov ga precej prime za roko.
"Zdravo, zdravo, Sozont Iva-novie! Zdi se mi, tla sem vas srečal z... malo poprej v drevoredu."
"Da, to sem bil jaz." Poaugui se spoštljho prikloni sedečim ženskam.
'Dovolite, da vas predstavim, Sozont Ivanovič. — Moji dobri /jiaiiki, rojakinji, ravnokar sta prišli \ Liaden. — Potu»?iu S<^zolnt Ivanovič, naš rojak, tudi badenski gost."
Obe ženski sta sc malo pripo-gnili. Potugrn obnovi svoj po-klon.
To mesto je treba videti", začne s tankim glasom Kapitolina Markovna. Dobrodušni stari de-viei je vpadlo srce, skušala je. da bi se ne izdaia. "Vsak si drži '^la jjrijetno dolžnost, da živi nekoliko časa tukaj."
"Badeai je zares prijetno mesto", odgovori Potugin in qiogle-<la od strani na Tatjano, 4'jako prijetno mesto."
"Da, samo da je jako aristo-kratično, kolikor zamorem jaz soditi. M id ve sva živeli ves čas v Draždanih... vrlo zanimivo me-wto; ali vendar je vredno malo oglodati se po svetu."
"Popravila je besedo", si misli Potugin. — "To ste prav dobro povedali", reče glasno, "priroda je zares divna in lega taka, ka-koršna se redko kje najde. Vaša sopotnica mora to posebno eeniti-Ali ni isti na, goepica?" pristavi on, obrnivši se proti Tatjani.
Tatjana je obrnila na Potugina svoje velike, bistre oči Videlo se ji je, da ni razumela, kaj hoče Potugin od nje iai zakaj da jo je Lat vino v i njim	že prvi
dan njenega prihoda, a tea človekom, ki je sieer
Akc trpite od hode nenrosnostl. izgubljene mofl, iirahnoeti in energije, na želodcu, ledicak. spločni oslaljelosti. ,ako s? potite ponoči radi preol»ile pi-tuuton v gruu • , nattaijuje	potem vam bo naša 2»d-
Potugin. "posebno p« bi vam sve-;^ ^^JSurni *ailan.
tovai podati se v iburg" • JUviTO TABLET,
"Saksonska, Švicarska", začne »stavljena iz najboljših čistih rastlin.
Kapitolina Markovna, "e jej.
Naenkrat se razlegnejo glasovi t rombe po drevoredu: vojaški pruski orkester iz Rastadta (leta 1862 je bi! Rastadt še zvezna trdnjava), ki je začel svoj tedenski knneost v paviljonu.
Kapitolina Markovna se prei-ej \rzdigne-.
"<Jodba", reče ona. "godba a la Conversation!... Pojdimo tja' Zdaj ravno štiri, kaj ne ? Občinstvo se že nabira®"
"Da", odgovori Potugin, "sedaj je čas. ko se svet shaia, godba je vrlo lepa. '
ki rastejo v vseh krajih sveta, hitro in gotovo pomagala. Pošljite 1 dolar za eno ska ti jo. Naslovite: JUVITO l^BOKATORY, South HIIL Braneh 5, PITTSBURGH. PA
OPOMBA: Drstevolje pijemo vzorec in navodila kamorkoli, ako to zahtevate.
No. tako se pa ne smeano več obotavljati. Tanja, pojdimo!"
"Dovolite, da vas spremim?" vpraša Potugin v voliko začudenje Litvi novo; njemu še na raised ni prišlo, da ga je Irina poslala.
Kapitolina Markovna se nasmehne.
"Pia-v ljul)o nam bo, prav ljubo. monsieur."
zoni na zlahka naklonjenem licu. Ona je -govorila ž njim mirno in svobodno, tako da se je temu sama čudila; nji je biio prijetno govoriti s teni nepozuatini tujcem, medtem ko je Litvinov kakor po-Pre.i gledal nepremično s prej-in sinjim, nepremičnim in gadniui i smehom na ustnah...
Ballrsnako bojišče.
True translation filed with the postmaster at New York on Oct. 17, 1917, as required by the aet of Oct. 6. 1017.
London, Anglija, 15. oktobra. Ob St ni m i so škotsske čete z uspehom uapa.lle vas Homomios blizu Seresa. V hudem boju so vjeii 143 sovražnih vojakov ia vplenili tri strojne puške. Naše izgube so maj hne.
Hrepenenje.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Nakonee je nastopil čas za obed. Godba je obmolknila, svet se iaaue razhajati. Kapitolina Markovna se je soč ust veno poslovila od Sahančikove. Imela je do nje veliko spoštovanje, akopram je pravila pozneje svoji sestrieni, 'la je ta oseba juko popačena: saj je pa tudi vedela o A-sakatereni kaj povedati! "Maši no Šiv al ko
- •	-----' U' »XV
Potugin ponudi Kapitolini Mar-j,K> la res treba si omisliti, kakor kovni roko, Litvinov poda svojo bitro se z vrši svatba."
Potugin se priporoči. Litvinov odpelje svoji ženski domov. Pri vhodu v gostiinico mu podajo pis-
Tatjaui in oba para se najpotita proti "kimversationshausuPotugin je nadaljeval svoj razgovor s Kapitolino Markovno, Litvinov pa je stopal poleg Tanje ne sore-govorivši ne besedice in le dvakrat jc rahlo k sebi pritisnil Ta-tjanino roko ter brez vsakega po-viKla se nasmehnil. V tej sti.*ak-nju roke je ležala velika laž. na katero ona ni odgovorila, in Lrt-v rn o v je spoziial to laž. To ni bilo vzajemno zagotovijenje dveh duš, ki se- zvežeta v tesiro zvezo, ampak izraževalo je oddaljenje ene
mo; on stopi na SFtran m ga brzo odpre. Na malem košeeku velln-skejra papirja so stale svim-iii-kom zapisane sledeče besede.
"Pridite danes zvečer ob seil-rni^a na eno minuto k meni. . Na eno minuto, prosim vas. h aia."
Litvinov \-takne papirček v žep in obrnivši se zopet se posme-jc... Komu? Zakaj? Tanja je stala s hrbtom proti njemu. Obedovali so za občno mizo.
Pr. E., Escanaba, Mick._ Večkrat je bilo že povedano v našem ltstu. da se naj za sedaj preneha s pošiljanjem pisem v staro do-movino, kajti ameriška vlada še ni o tem ničesar oilreilila. Dokler vlida ne <Ia dovoljenja. ne more pisati, zato naj wakdo čaka toliko časa, ko bo lovoljeno kar bomo tudi objavili v naš vn listu.
Rojake v ruskem ujetništvu pro-sini, da mi kdo naznani naslov mojih bratov JANEZA, JAKOBA in ANTONA MIKCŠA. doma iz Zadloga, Črni vrh nad Idrijo, te kdo ve izmed vojakov. naj mi blagovoli nrznaniti. mu bom zelo hvaležen. a!i pa naj se sami oglasijo na: Frank Mikush. Bor m. Mollenauer, Pa.. U. S. America.
(1G-18—10)
Glej, pri oknu, ljubček, zjutraj
sem slonela, belo rožico sem vzela, nevesela — Kar me zbode igla, in v srce me zaskeli,
ko sem v dalje zrla, v dalje hrepenela.
Rožica uboga je zardela od krvi, hrepene nje. hrepenenje, mene u-mori.
A naenkrat, čuj. kot pes» ni bi zvenela.
kot njegovega b: Uonia po^lkov jiela —
to planila, to planila sem vesela! Ali. ah. srce neumno moje 1»» je to. ki mi v pr>ih bilo tolklo je tako močno,
s solzno roso je škropilo rožieo oko.
Mak žari.
Mak žari. mak žari, kje dekle moje ti-!
17. nebes kot zlat vihar bliskal se je solnčni žar, vsa gorela v obraz, vsa kot mak poletni čas. V tvoje za stopljen oči, sanjal sem nebeške sni.
Zdaj sem sam, oj, kje si ti! Mak žari, mak žari.
DR ROSENTHAL,
od druge, namestovalo besede, ki Litvinov je sedel med Kapitolino jih on ni mogel najti. To molča- Markovno m Tatjano; nekako nje, ki se je začelo med obema, je J čuti uo je užival, ratzgovarjal se. rastlo in se utrjevalo. Tatjana jej pripovedoval anekdote, nalivati pogledala v drugo pazljivo in ob-i sebi in ženskama. Obnašal se je čutljivo na Litvinova.	j tako svobodno, da si je upal nek
To molčanje se je nadaljevalo tudi pred "konversatiomshau-som". za mizo, okoli katere so se vsi štirje posedli, le s tem razločkom. <la se je pri dosadnom šumu množice, pri gromu in tresku godbo Lit vino vo molčanje kazalo vedno bolj razumljivo. Kapitolina Markovna je postala vsa zamaknjena; Potugin je homaj shajal z odgovori in zadostoval njeni radovednosti. Xa njegovo srečo se je v gomili miinohodečih lic pokazala suha figura Suhančiko-ve in se zablisketale njene večno gibajoče se oči. Kapitolina Mar-
nen ški časnik z brkami a 1« Napoleon III., ki je Sfdel poleg njih. vmešati se v njih pogovor in nakonee napil adravieo a la aantč des belles Moscovites (na zdravj,-lepim Moskovkmjam).
Po obedu je spremil Lrtvinov ženski v sobo, postal zamišljen nekaj časa pri oknu in naimrgo-di visi se rekel, da mora. oditi na tnalo časa zbog nekega posL in da se gotovo kmalo zopet vrne. Tatjana ni rekla nič na to, ampak obWela je in pobesila oči. Kai»-i-tolina Markovna, je imela navado, da je spa val a po obodu. Tatjana
«22 PENN AVE„ PITTSBURGH. PENNA.
Dr. Rosenthal. Specialist ie (ea 20 let Ako Imate kako bolezen iz kateregakoli vzroka, bolno kri. ste nervozni, bolan želo«lee, led Lee, jetra, mehur, revmatlzem, mazulje ali kakorkoli drugo bolezen, uprašajte za nasvet Dr. Rosentkala in povedal vam bo če ste ozdravljivi.	(
POSEBNA PONXDBA za kratek čas 'in
po zelo nizki ceni.	_| ______ _ _
Dr. Rosenthal zdravi s najboljšimi «dravlll, ki jih dobi la Evrope, IndUe. Kitajske, Južne Amerike in vseh drugih krajev sveta. On teli adravld le svoje bolnika. 1
SDr. Rosenthal, 622 Penn Ave., Pittsburgh, Pa.
_ .	Batanovljaa w Pitta barska č«x 20 !•«.
ara tedensko od ijutrmj do 5. po pol. Ob četrtkih in wbotsh od t. ■ jo trm j do 8. «rai«r. Ob nedeljah od 10. zjutraj do S. popoldne.
Govori m tloTcnmko.	Ne zdravi po paid.	Izrpžite in obdriiU to objav
kovna jo hitro s{M>.ma, j>ovabi k Je	gotova, da je Litvinov
O.i.i -------.1 * ■! _ A. 1	•	v	Vfw'ul fin	nn<T<iJn	--;
luizL ponudi ji stol — rn začne se besedna burja.
Potugin se obrne k Tatjani ter jame besedovati s tihim in mehkim glasom, z ljubeznivim izra-
NA SVETU JE
VSE MOGOČE!
Kdor ne verjame, naj naroči knjižice:
VODIŠ KA JOHANCA..... 25c.
RdeiM škofova brošura POUK ŽENINOM IN
NEVESTAM ........... 50«.
Prva pove, kako je znala vo-diska J o ha u ca delati čudeže In Rleporitl verno ljudstvo ter kdo jI je vse pomagal, natančno besedilo sodnijske razprave in obtožbe.
Druga je pa namenjena ženinom in nevestam v pouk. Spisal jo je sam ljubljanski Škof Ant Boneventura Jeglič. Vsak bi jo moral imeti
Obe ste jako zanimivi, zato sezite po njima, dokler zaloga ne poide. Najboljše razvedrilo v dolgih zimskih večerih. Z naročilom pošljite tudi denar, znamke ali pa money order na:
L BENEDIK, 2315 MmHs— Sfc, Brooklyn, N. V.
vedel za to navado tetkino: pričakovala je, da bo porabil to priložnost in ostal pri nji, posebno zatD, ker se ni govoril na samem ž njo odkritosrčno, kar je v Ba-denu. In zdaj pa odkle! Kako se da to razjasniti? In sploh celo njegovo vedenje, celi današnji dan...
Litvinov je hitel od tod, ne čakale na kake opombieo. Kapitolina Markovna se je vlegla na divan in dvakrat vzdihnivši mimo zaspala. Tatjana gre v en kot. se tamkaj vsesde na naslonjačo ter krepko sklene roke na prsih.
(Dalje prihodnjič).
■"&K	K.
\	ie ,' , » •» •,
/ Ip^m;. ' S^-/'
/(ll	__ -v* ' ; '	/
•• ' .^.-^tr-i f "T
-----Z"-	!
, / ^ — n,	- yr'
''My- -	"'k V^V-
i '	' " .it-■ SZ t * . Ž^V
—/ hft j
Parada za Liberty Loan.
Ddbor za Liberty Loan (posojilo za svobodo) v New Yorku priredi danes zvečer o pol deveti uri veiliko parado na 72. cesti in Broadway. Celokupno občinstvo je vabljeno, da se vdeleži te skupne demonstracije.
' * > ■ < ■ • .-T' ^ H/ \W L -v
; * ^ ^ m^;
jo kako druStvo namenjeno kupiti bandoro, zastavo, regalj* godbene tnUnimente, kape ltd., ali po kadar potrebujete ure, verižice, privoli prstane Itd., ne kupite prej nikjer, da tudi nas ca cene vprašate. Upraiaajo Ti<* stane le 2c. pa si bodete prihranUl dolarje.
Oenlko toB vrst pofiUJamo brezplačno. Plate poaj
IVAN PAJK * CO., 406 Chestnut St,	CONEMAUOH, PA.
t?


Iafla je knjižica: ^
DVESALOIGRI.
Knjižica vsebuje dve igri:
"ČAKLLJEVA ŽENITEV
_ ia
TRIJE ŽENINT ter stane samo 25c.
Oni, ki nameravajo prirejati Igre. naj Jo hitro naroče, ker izšla Je v omejenem Število.
NaroObm Je treba priložiti dealt saamka. V saloci tih iasa: U
Kje je Srb?



NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
m
Cenjenemu občinstvi: v Clevelandu okolici naznanjam, da sem preselil svojo TRGOVINO v moderno urejene prostore na
6217 St. Clair Ave.
Priporočam se cenjenim odjemalcem ter občinstvu sploh za nakup moške in deške oprave.
Popolna zaloga moške oprave za delo in praznik. Moderna krojačnica.
Točna postrežba — cene zmerne.
Se pripočam.
JOHN GORNIK,
«217 ST. CLAIR AVE., CLEVELAND, O.


■M {







GLAS NARODA. iT. OKT. 1917. " — - ' —
SLOVENSKO
podp. društvo
©
svete Barbare
KA ZXDINJENE DRŽAVE SEVERNI! jMlBIll
Sedež: FOREST CITY, PA.
ne ti. jannarja 1SIE v državi P«
i
27;
GLAVNI URADNIKI: Predsednik: F. S. TAtJCHAR, «74 Ahsaj Ave^ Rock Sprint«, Wfli
Podpredaednlk: JAKOB DOLENC, box 181, B rough toil, Fa. Tajnik: FRANK PAVLOVCIC, box C47 Forest City, Pa. Pomožni tajnik: AVGUST GOSTI S A, box 310, Forest City, Pa, Blagajnik: JOSIP MARINČlC, 5805 St. Clair Are., Cleveland, Oblo. Pomožni blagajnik in zaupnik: ANT. HOCHEVAR, RFD. No. 2 box Bridgeport, Ohio.
NADZORNI ODBOB: Predsednik nad«, odbora: JOSIP PETERNEL, box 96, WUlock, Pa. L nadaornik : JERNEJ HAFNER, box 65, Burdine, Pa. 1 nadaornik: IVAN GROŠELJ, 885 E. 137th SL. Cleveland, Okla.
POROTNI ODBOR:
Predaednlk porot, odbora: MARTIN OB REŽ AN, box 72, H. Mineral, Kana. L porotnik: FRANC TEROPČlO. R- F. D. No. 3, box 14«, Fort Smitii, Ark,
2. porotnik: JOSIP GOLOB, 1016 So 14th St, Springfield, UL
VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. JOSIP V. geahek, 643 E. Ohio St_ Pitteburgh. Pa.
Uradno glasilo: "GLAS NARODA", 82 Cortlandt St., New York, R. X.
Grajena druStra. odroma njih uradniki so naproSenl poBlljatl rti do-ptae direktno na glavnega tajnika ln nikogar dragega. Denar naj K pa po-Alija <*dlno potom poitnih, ekapresnlh ali bančnih denarnih nakaznic, nikakor p« n«* potom privatnih Čekov, na naslov: Frank Pavlovčič, Farmers A Miner« National Bank. Forest City, Pa.
V slikajo, da opazijo društveni tajniki pri poročilih glavnega tajnika kake pomanjkljivosti, naj to nenadoma naznanijo urada glav. tajnika, da napako popraviti.
UMETNI JAHAČ
ROMAN >■
SO
Nadaljevanje
Ko ti« si j>»->iu«» ki
»pel «rrof Gulf nefceya verera v svojo sobo ji> opazil na
j«- glasilo:
Ti-i«*• kratna hvala ža tvojo bratovsko ljubljen, moj »lr««ri. — l*a. prav ima*. — Po vs4»m t»*ra, kar se je /jr«*til«» zailnj«* tlni tukaj, ni »oje stališče zavidanja vrtnino. 1*«« obisku «»n«-«ja Zuhiga, ka-tcrejra ie poznaš iz mojih pivin t»» |mi smrti »tarega pijain-a, je prišlo me*l lji»«li v*'" kot si'in domneval, da bo prišlo.
Po «**■*!i va-sj in eeli okolici govore o mojem prej-inj«'ni življenju. Ljudje se me nekako izt»«ribajo, prejšnja prijaznost je pa po|>oln)»ma izginila.
Moje edino ve*e!je je moj otrok, katerega sem odtegnil po^opa^eniii življenju in ga zdaj popolnoma o-srečil
(ieorgiiii sem pisal in ji predlagal. «ia naj se lof-i X menoj. Njen odgovor me je zelo presenetil. Pisala mi je namree.ila bi se bn ila, tmla pod edinim pogojem, nani-ree, <la ji <lam »Jožefi no.
Toda n,-asoma se je vse izpremenilo. Royazet jo hoče imeti na v>ak na«'in za leno. Tudi ona je začela privo-I je val i v to, in tako »e mi z»li. da bom kmalo dobil vst potrebne parp i rje.
Ponudi! si mi, da naj grem na Ogrsko, kjer si mi kupil p<«.< s.fvo. Najsrčnejša hvala za to ponudbo. Zame '»i >t«»ril vee, veliko ve«'- kot bi mogel storiti brat za brata
Dragi brat, jaz sem si sestavil drugačen naert. Če <la Itoj* »revo. bt»va še videla oba srečna in zadovoljna. In «e Itog da srečo. bom še vseeno lahko potolazen pogledal svoji materi v oei.
Sklenil kftu o«! potovat i v Ameriko, Od mojega malega kapitala mi je vs.«eno ie toliko ostalo, tla bom imel za-«" za s v: »je. Preti kratkilm sem vzel za svojo neko ubogo deklieo. Otroka neizmerno ljubita in se smatrata ko* >*-riri. — S powestva bor vzel samo konja, ki mi je tako /vrsto shr/il in mi j«1 rešil otroka. — Podaril ga bom tebi in upam. da bo t ml i tebi zvest.
Vse drugo ti bom povedal irstmeno. — Medpotome s«' bom ogjasil pri tebi. da se ti bom še enkrat zahvalil /.a vse izkartne dobrote.
Najbrže botn odšel takoj, ko bom odposlal to pismo. Pišeš ni i, da bo prišel novi najemnik že tekom ot»mih tlni. Vse sem mu preskrbel, tako tla bo lahko sedel lepo na gorko.
Zelo sem ti tudi hvaležen, ker praviš, da boš vse do sedanje uslužbence obdržal na posestvu. Z najlepšim pozdravom
tvoj
George.
Pripis. — Ker si nie že ravno vprašal, s kom je pobegnila Marta, ti povem, da je bil to baron Hugon Si I hern.
Gulf je pie-bral pismo enkrat, dvakrat in desetkrat. Zatem je \stal in se začel naglo izprehajati po sobi. - Ne »me proč! — Ne sme! — je šepetal sam s seboj. — Pod nobenim pogojem ne *me v Ameriko. — To je edino srce, ki pripada tukaj meni in vsled tega bova šla skupaj na Ogrsko. — Saj tudi meni gori pod nogami. — Hvala Bogu, da bo prišel. — Ust meno «e lahko vet dogovori kot pa potom pisma. On bi ne šel nikamor, če bi vedel tstiio tisoči onega, kar moram jaz tukaj trpeti
In ko je enkrat sklenil, tla zapusti svojo dosedanjo službo ter da se preseli se je nenadoma pomiril.
I redil je svoje papirje in se namenil h knezu. _ Kneza ni bilo doma. — Odpeljal se je bil na lov in so ga šele zvečer pričakovali. V gradu »n bili samo lakaji, ki so se neizmerno dolgočasili. Toliko vee opravka je pa imH Karo), Gulfov strežaj. — Gospo dar mu je bU naročil opremiti dve sdbi in pripraviti vse potrebno ki lahko vsak hip pridejo.
večer je bila aoareja pri gospodu Zubigu. — Tudi Gulf mi ae je bd še pravočasno opravičil.

I	.	>
—	Dragi prijatelj — je rekel ta — v moje največje razočaranje so mi povedali, da ne morete priti nocoj. — Moje žene nikatkor ne morem potolažiti.
—	Strašno mi je žeal — je odvrnil grof — toda ne morem po magati. — Zdaj imam veliko dela, ker nameravam prihodnje dni zopet odpotovati.
—	Zopet greste na dopust? — je vprašal Zubig in oei'so se mu zasvetile v silni radovednosti.
—	Da — je odvrnil Gulf mirno, ki je prav dobro vedel, kam je namenjeno njegovo vprašanje.	,
—	Kam ste pa namenjeni?
—	Najbrže na svoja posestva ?
:— Da, skoraj gotovo bom tudi na posestvih par dni. — Toda, čakajte....
—	Kaj pa, gospod grof?
—	Ali že dolgo časa niste ničesar slišali o svojem prijatelju, baronu Silbernu?
—	O mojem prijatelju? — se je začudil Zubig.
—	Da, seveda.
—	No, ravno prijatelja ga ne morem imenovati. — On je precej vsiljiv človek, in če~pride enkrat v družbo, se <ja ne more tako kmalo iznebiti.
—	Ce bi ga slučajno videli, prosim vas, pozdravite ga v mojem ime<nu.
—	V vašem imenu?
—	Da. — On bo že vedel kaj naj to pomenu
—	Kaj naj to pomeni? — je vpraševal baron vedno bolj za čuden.
—	Ali se vam zdi to tako čudno?
—	Dam vam častno besedo. ...
—	Vašo častno besedo? — je vprašal grof iu m,i ni pustil iz pregovoriti stavka. -- Gospod intendant, zdi se mi, da ste včasih » svojimi častnimi besedami precej lah kom iSl jeni.
. — Meni se zdi da ne. — Neizmerno bi bil pa zadovoljen, če bi vam mogel to dokazati. — Ali ste imeli.'... ali ste imeli kak spor z baronom išilbernom?
—	Jaz? — Kaj pa vendar mislite? — Jaz barona sploh ne poznam. — Če sem prav informiran, je imel baron pred kratkim precej neprijeten doživljaj. — Gotovo ne bo hotel o tej stvart g<ovo riti z vami.
—	Res? — Strašno radovednost vzbujate v meni. — Veliko u-sIugo bi mi napravili, ee bi mi hoteli povedati____
—	Žal mi je, gospod baron. — Kes mi ni mogoče. — Sicer sem pa tudi samo površno poučen o tej zadevi. — Morda vam zamore vaša prerokinja povedati kaj natančnejšega.
—	Moja prerokinja? — Za božjo voljo, gospod, grof, vi govo-:ite danes v samih ugankah.
—	Ne, ne, gospod, to niso nobene uganke.
—	No, dobro. — Kdo pa je moja prerokinja?
—	Gospodična Frančiška Zabeu.
—	Hahaliaha! — se je krohotal intendant. — Kaj takega pa še ne. — Imenitno ste povedali, kljub temu, da ste se zmotili. — To je pa res imenitno, res imenitno! — Stopiva v klet na steklenico vina. — Zgodbe o Silbernu mi ne smete zamolčali. — VI ne veste, kako oie mučite s svojim molkom.
—	Žal mi je, da vam ne morem v vsem ugoditi. — Najboljše poročilo vam bo zamogel dati edinole baron Silbern. — Prosim vas, zdaj pa oprotsite. — Jaz res nimam časa.
—	Torej ne morete z menoj? — Niti za trenutek ne?
—	Ne, niti za trenutek.
Po teh besedah sta se poslovila.
Grof Gull se je odpravi k ministru Ralpenu.
Minister je bil ravno pri neki seji in je sporočil grofu, naj pride naslednji dan točno ob dvanajstih k njemu.
Grof je šel torej domov in začel urejevati svoja pisma, — Stara pisma je sežgal, druga je pa spravil v red.
Naslednji d«n je vstal zelo zgodaj, ter naročil strežnju Karlu, naj pripravi kovčege in osnaži obleko.
Karol je začuden odkimal z glavo ter se podal aa delo.
—	Kdaj pride prvi vlak? — ga je vprašal grof nenadoma.
—	Odkod, gospod grof?
—	No, z juga. — Odkod drugod?
—	A, tako? — No potem pa bo kmalo tukaj. — Spodaj že slišim kočije. — Morda je že dospe!.
—	Dobro, dobro.	V
Grof je stopil k oknu, Karol je pa odšel po svojih opravilih.
(Dalje prihodnjič.)
- - ^ -
a s s s s m
Pozlačena zapestnica z uro zastonj.
Nasa metoda oglaševanja nam omogoči dati popolnoma zastonj pri-1 irno Gold filled zapestnico z uro. Pošljite nam svoje ime in naslov in prejeli boste podrobnosti.
Tke Baker Sales Co.,
D«*- C E. 741 RcUrca Awm W1LK1MSBURG, PA.
wwwwwwwm
s 9 9 W W
Želim izvedeti za na«? o v FRANKA ZGONC. doma i/, vasi Se!o hšt. 21, okrajno glavarstvo Kočevje. Za njf»ga bi rad izvedel od njegove žene brat Frank Mestek, ki je hLl pred tremi leti na Bik, W. Va. Ce je še med živimi, naj se oglaisi m ee ne. pa prosim rojake, Ki kaj vedo o njeni, da mi poročajo, za kar J bonu zelo hvaležen. — Frauk Mestek, Rox 32, Oskmont, Pa. (17-19—10)
Rad bi izvedel za naslov svojih dveh bratrancev JOSIPA l"DO-VIC, podoinočo Baratelov, ter JANA ITDOVIC STEFUC. Oba sta doma iz Jelšan na Primorskem. Prosim cenjene rojake: če kdo ve za <nju naslov, da mi naznani, ali naj ae pn sama javita svojemu bratrancu: Joseph Frol. Furt, liox :J06, Macdonal-ton. Somerset Co., Pa.
(17-19—10)
POTREBUJEM
50 drvarjev za delati drva. Plačam od $2.00 do $2.40 od klaftre. Frank M. Chesnev, Supt. Wood Dept., Clawson Chemical Companv, 140 W. Main St., Ridgway, Pa.
pkipoeoOilo.
Rojakomf v državi Kansas naznanjamo, da jih bo obiskal naš rojak
Mr. OTTO PEZDDL
ki je pooblaščen pobirati naročnino za "Glas Naroda" m izdajati pravomočna potrdila. Cenjenim rojakom ga toplo priporočamo in upamo, da mu bodo fli M
Koler
«P.Ak. PkbUrxfc. P.
Dr. Koler J« naj-•tarejii slovenski (drtvitlk, špeclja-
list v Pittsburgh!!,
ki ima. 28-letno
prakso v zdravljenju vseh mofikih bolezni.
Zastrupljenje krvi zdravi ■ gla-•ovitim €06, ki ga Je izumel dr. prof. Erlich- če imate mozolje ali mehurčke po telesu, v grlu. izpadanje las, bolečine t kosteh, pridite in l*«»til vam bom kri. Ne čakajte, ker ta bolezen se naleze.
Vse moške bolezni zdravim po okraj-tanl metodi. Kakor hitro opazite, da vam prenehuje zdravje, ne čakajte, temveč pridite ln Jas vam gm. bom zopet povrnil.
Hydrocele all vodno kilo ozdravim
M urah in sicer brez operacije.
Bolezni mehurja, ki povzročijo bolečine ▼ krilu in hrbtu ln včasih tudi puščanju vode, ozdravim z gotovostjo.
Revmatlzem, trganje, bolečine, o-tefcJIn«, srbečice, škrafte ln druge kaftiM bolezni, ki nastanejo vsled nečiste krvi ozdravim v kratkem času in ni potrebno lešati.
Uradne ure: vsakdan od 9. ure zjutraj do a zvečer; ▼ petkih od S. zjutraj do L popoldne; ob nedeljah oil ».
POZOR!
Foaarejalci aa n*rar-ni pri Task i trgovini ■mhao pri zdr«>Uih He mkirzjte •voxYi »drsvja ipgaumibaai. Čudovit uepeh Krvne*« Čaja > dobil ponarejakre. Odstranite jih tn zahtevajte nazaj avoj denar. Pravi v on Schlick Bolgarski Krvni Caj ima podnia H. H. VON SCHUCK NA VSAKI SKA^JL Prirejen in -J AM CEN je le pri
Umi fahcts Compuj
9 Marvel BaiUiag, Pittsbarfh, Pa.
Pet mescev trajajočo
skatljo ae vam poilj«
za S1.00 ca*h. znamk ali money order. Ce želite zavarovano. 10c. več.
Rad bi izvedel za mojega bratranca IVANA BAMBIČ in za prijatelja IVANA BARTftL. Doma sta iz občine Loški potok, vas Hrib na Dob-njskem. Prosim rojake v ruskem ujetništvu. da mi naznanijo kaj a njih, aii nr.j se i a sama oglasita na naslov: -Joseph Bartol, Box 123, Boni fas, Miefr.. Tr. S. America.	(16-1S—10)
HARMONIKE
^uvavljam po mJbIQU o lipstnn la ■nwljlfo.
IJIto vsakdo p«ik udlSM tokaj t trn
mmsmnmn
POZOR ROJAKI
Najuspešneje mazilo za Senske lase. za kor tudi za molke brke ln brado. Od toča mazil? zrastejo v 6tih tednih krami gosti in dolgi lasje kakor tudi moškim krasni brki in brada ln ne bodo odpadali in osiveli. Revmatlzem. k osti bol sil trga nje v rokah, cocat in v križu, ▼ osmih dneh popolnoma ozdravim, rane, opekline, bule. tnre. kraste In frinte, potne noge. kurja očesa, ozebline v par dnevih popolnoma odstranim. Kdor bi moje zdravila brez uspeha rabil mu Jamčim za $5.90 Pišite takoj po cenik, ki ga takoj pošljem zastonj.
Krasni šepni KOLEDAR aa loto 1S1T zastonj.
JAKOB WAHČI6, 6702 Bonna At«., Cleveland, Ohio,
NAZNANILO.
Ganjenim rojakom ▼ sapadnih
državah, Wyoming, Utah, t Coo-radi, naznanjamo, da jih bo v krat« kem obiakal naš zastopnik
MODERNO UREJENA
Tiskarna Glas Naroda
VSAKOVRSTNE TISKOVINE IZVRŠUJE PO NIZKIH CENAH.
m*m
DELO OKUSNO.
f
< a
t
1*9
IZVRŠUJE PREVODE V DRUGE JEZIKE.
■	m m	i UNUSKO ORGANIZIRANA.
■	m m posebnost 80 i
DRUŠTVENA PRAVILA, OKROŽNICE — PAMPLETE, l CENIKI L T. D.
▼8A NABO&LA POŠLJITE NAi
Slovenic Publishing CoM
82 Cortlandt St, New York, N. T.
#
i \
i i H
j!
i $
Veliki vojni atlas
▼ojsknjocib se e?nq)skih drža? in pa ko. lomjs kih posestev vseh velesiL
Ol^ega 1 X raznih zemljevidov. CENA SAMO 25 CENTOV.
STENSKO MAPO CELE EVBOPE $3.00.
VELIKO STENSKO MAPO, NA ENI STRANI ZE-DINJENE DRŽAVE IN NA DRUGI PA CELI SVET CENA $3.00.
ZEMLJEVID PRIMORSKE, KRANJSKE IN DALMACIJE Z MEJO AVSTRO-OGRSKE Z ITALIJO. — CENA JE 15 CENTOV.
Naročila in denar pošljite na:
Slovenic Publishing Company
New York, M. T.
Mr. Janko Plaiko,
ki je pooblaščen sprejemati naročnino za "Glas Naroda" in izdajati tozadevna potrdila. On je pred leti že večkrat prepotoval države, v katerih ao naši rojaki naseljeni in je povsod dobro poznan. Upati je,
CENIK KNJIG
katere ima v zalogi
Slovenic Publishing: Company
82 CORTLANDT ST., NEW YORK, N. Y.
■MM—Hi
BBfim
POUČNE KNJIGI*
DomaČi zdravnik t hrvatskem jeziku
Hitri računar nemgko-anjcl. Tea Poljedelstvo
Popolni naok o {eMuatn, ran Sedjereja v pogovorih Schimpffov aemSko-slov. slovar HI nT snjVrOl m snzL-slor,
slovar Trtna nI ln trtonjt (Jama Bvlnonja CJmnl kletar
Umni Veliki
i^JO mit
—.00 —.40 i-M CL0G
*L2B

Trojka
Vojna na Bslksnn IS avea Zgodovina c. In k. peSpoIka it IT
Življenje na avstr. dvora all Smrt cesarjeriča
(Tragedija v Mcjarllngn) «-.tl KAZOUDNKli
Wowjuiika a cvetlicami, lue* ristifioe, boUCne, novoletn« ta
velikonočna	p«	t—M
docat po	*hJ9
New Torka • krasnimi ■H*-««!
Zakoni in nkazl Kranjsko
Vojvodlnjo
TNK IN maZNS KNJIGI:
Oott a
Na krivih potih gam la
Pod Robom SI. Yečerni«*e
f^-SO
wM
t—JBD c-JO mSO
—ao i-J0
—.30
oJO
60 10 .a
▲vatro-Italljanaka vojna
Avstro-ogrski velik vezan Celi svet maU Celi svet veliki Evropa, t nas a Vojna toTi.ira ma.pm. Vojni atlas
Zemljevidi: New York, Oo.orada, Illinois, Ksnasa, Montana. Ohio, Pennsylvania. lOnneeota. Wisconsin, Wyoming la West Virginia la vseh dragih driav do
Združenih driav mall	—.10
Združenih driav veliki	—.21
Združenih driav stenakl na drngl strani pa ceil svet	$3 00
NaroOlaaft > ■H aH imUalti
denarno vrednost, bodisi v gotovini. P nihalna 1* ori vaeh r«nah ia mtauw
ROJAKI. NAROČAJTE SE na "glas naboda".
aLovnm umevnim, v zmtu&mm oeSavar,
m
m a......m