7. štev._____________________
Izhflja vsak petek z datumom naslednjega dne.
Uredništvo In upravništvo »Zarje«
v Ljubljani, Dalmatinova ulica štev. 3.
Sprejemajo se le frankirani dopisi. Rokopisi se ne vračajo.
V
Pavšalni fpanko v državi SHS.
( .  ______
ZARJA
Socialistično glasilo.
_________________I.	leto.
Posamezna številka stane 1 Din.
Naročnina po pošti z dostavljav-ljanjem na dom 4 Din mesečno Za Nemčijo 5 Din., za drugo inozemstvo in Ameriko 6 Din..
Reklamacije so poštnine proste. = Oglasi po dogovoru. =
Proletarci vseh dežel, združite se!
V Ljubljani, v soboto dne 15. julija 1922.
Ne demagogija, resno delo vodi k zmagi!
Zedinite se pred viharji ali kongres industrij cev na Bledu!
V	četrtek teden so se zbrali industrijci iz vse države na Bledu, kjer so imeli pomembno konferenco, na kateri so sklenili več resolucij proti davčnim razmeram, glede socialne in drugačne gospodarske zakonodaje ter postavili temelj novi organizaciji »Zvezi industrijcev Jugoslavije«. To < je kratek sklep konference. Zakaj so sklenili zvezo, kako so podrobno utemeljevali svoj sklep, o tem ne bodo obširno poročali, ker so razlogi združitve industrijcev v veliki meri bolj zaupna stvar in nedvomno naperjeni tudi proti socialno odvisnemu delu ljudi v industriji, to je proti delav-, stvu in njega organizacijam.
Konferenca industrijcev je bila sijajno aranžirana. Vsa gospoda, ki spada v ta krog ali pa je odvisna ma-terielno od direktnega dobrobita industrije in trgovine, je bila tam. Prišli so na konferenco zastopniki iz vseh pokrajin, predsednik pokrajinske uprave, minister pravde, šef pokrajinskega oddelka za trgovino in industrijo, zastopstvo trgovske in obrtne zbornice, davčne oblasti itd. Večerji je posetil tudi kralj.
Razumemo, da ima gospoda popolno pravico, da se organizira, ker mi sami vedno in vedno naglašamo, da je v državi treba organizirati in dvigniti industrijo, kakor je rekel na konferenci min. pravde Markovič. Prav dobro vemo, da je to edini izhod iz gospodarske revščine poleg odprave oderuške kupčije, ki jo uganja obsežna porodica v državi. Toda pri tem organiziranju in pripravljanju močne fronte se moramo vendar vprašati, na čigav račun ali v čigavo škodo hočejo industrijci dvigniti svojo industrijo? Ali hočejo pospeševati industrijo z razširjenjem in z moderniziranjem svojih podjetij, ali pa hočejo ob znani skopušni varčnosti in nepopolni tehniki zvaliti breme žrtev za industrijo na rame delavstva s tem, da mu znižajo plače, mu podaljšajo delavnik in ne upoštevajo varnostnih odredb?
11 reSblucij posnemamo le to, da zahtevajo enakomerno obdavčenje za vso državo, opustitev vojnega davka za leto 1920, predlaganje zakonskih načrtov, ki »obremenjujejo« industrijo, da se o njih izjavi indu-. »trijska zveza, preden se sklepa o njih. O teh stvar.eh govore resolucije, nikjer pa ne govore o tem, da je dolžnost in pametno, če industrija skrbi ali se vsaj briga za ugoden socialen položaj delavstva, ker se v delavstvu naloženi kapital, to je, če se delavstvu socialno dobro godi, ta najbolje rentira. O tej stvari govore industrijci moderne Anglije, govore in pišejo sociologi, pri nas se pa in-telekt industrijcev še ni tako razvil, da bi razpravljali o takih vprašanjih. In to, ker poročila o mdderni-
zaciji industrije in socialnem položaju delavstva ničesar ne govore, zbuja opravičen sum, da se je tam govorilo in sklepalo, kako bi gospodje industtijci parirali delavske organizacije ter poslabšali socialni položaj delavstva s pomočjo zveze industrijcev, ki obsega celo državo in kateri stoji ob strani vsa državna oblast in organizirani kapitalistični svet.
Smešno bi bilo, če bi menili, da gospodje industrijci o tem niso govorili. Govorili so. Mislili so na to, zakaj, če bi bili bolj duhovito razpravljali o razvoju in pospeševanju industrije, tedaj ne bi bili pozabili na dva glavna momenta, to je, modernizacijo industrije in ugodno socialno stališče delavstva.
Industrijce je k tej površnosti zapeljalo dvoje. Prvič so industrijci z malimi izjemami ljudje, ki so postali po naključju industrijci, po »sreči«, in ti ljudje brez ekonomske izobrazbe bi bili silno ogorčeni, če bi kdo prišel pred konferenco s takimi predlogi. ^Zadoščajo jim fraze proti delavstvu in pa-"zavest, da so gospodarji, katerim mora služiti državna oblast in sužnji v tovarnah. Tega so se najbrŽe zavedali tudi izobraženej-ši gospodarji, pa so zaradi ljubega miru rajši molčali. Drugi moment za to mentaliteto kapitalistov je pa prepričanje, da so delavske organizacije razsute, da se delavstvo med seboj kolje in prepira ter da je brez moči.
Žalostna resnica je to, da med delavstvom danes ni prave sloge, kakršna je bila. Žalostno, da si je delavstvo že doslej dalo mirno vzeti mnogo socialnih pridobitev. Ali industrijci se kljub temu varajo, če mislijo, da je ta slabost trajna. Razcepljenost je tu, razni demagogi so delavstvu mnogo škod<^ali. Zavedajo pa naj se industrijci in vsi, ki se vesele teh prepirov med delavstvom, da delavstvo čuti kljub prepirom solidarno, ter bo, ko bo ob ugodnem trenutku pognalo demagoge in sleparje, se samo strnilo v eno fronto. Nihče naj ne misli, da je jugoslovanski proletariat iz slabejše snovi, kakor nemški, ki zna varovati pridobitve. Tudi mi bomo znali enako odločno zavrniti vse, kar bo ogrožalo našo eksistenco in svobodo. Zavedamo se prav dobro, da hočejo industrijci sedanji položaj izrabiti, osnovati močno podjetniško organizacijo ter navaliti z njo po strokah na delavstvo. Na te boje smo pripravljeni in vemo, .da pridejo, a se bomo nanje pripravili tako, kakor se spodobi. Spor, ki je v naših vrstah, je zunajen, je plod egoizma posameznikov. Naša delavska solidarnost je pa krepka in nezlomljiva.
In, kadar vam drago, pa jo preizkusite!
Predstoječa imenovanja v državni svet.
Naša dolžnost je, da opozorimo Qe samo delavstvo, temveč vso našo Javnost, na nevarno in škodljivo početje vladnih strank, ki ga uprizarjajo v zadnjem času glede imenovala članov državnega sveta.
Državni svet ima biti po ustavi vrhovno upravno sodišče. Razsojati ima v zadnji instanci o pritožbah zoper odloke upravnih oblasti in o pritožbah zoper ukaze in ministrske od-
ločbe. Tudi mu pristoja odločati o sporih glede pristojnosti med raznimi državnimi oblastmi kakor tudi med upravnimi in samoupravnimi oblastmi. Istotako mu pripada nadzorstvena oblast nad samoupravnimi enotami in ima važno dolžnost, da odloča o nesoglasjih med oblastno skupščino in velikim županom. Državni svet ima končno še več drugih važnih upravnih nalog, tako ima na
primer tudi merodajen vpliv na imenovanja članov upravnih sodišč, ki bodo kot prva instanca odločevali o pritožbah zoper odloke upravnih in finančnih oblasti.
Iz tega razvidimo, da bi državni svet, ako bi vestno in predvsem nepristransko izvrševal te svoje naloge, lahko uspešno sodeloval pri odpravi sedanjega upravnega kaosa in bi lahko pomagal vzgajati upravo, ki bi bila sposobnejša, pridnejša, bolj poštena in ne podkupljiva.
Državni svet šteje 30 članov in ga je sedaj treba popolniti, ker je več mest praznih. Polovico članov državnega sveta imenuje kralj na predlog narodne skupščine, drugo polovico pa izvoli narodna skupščina na predlog kralja.
Z ozirom na yelik pomen državnega sveta bi bilo pač od vsake vlade in parlamentarne večine pričako: vati, da bi se pri imenovanju članov v državni svet postavila na neko višje stališče in da ne bi istovetila državnih koristi s strankarskimi interesi. Državna korist zahteva, da pridejo v državni svet neodvisni, značajni in pošteni možje, ki razpolaga-
jo tudi s potrebnim znanjem in s praktičnimi izkušnjami. Postranskega pomena bi moralo biti, kateri stranki pripadajo, najbolje bi pač bilo, ako bi se v strankarskem življenju sploh ne udejstvovali.
Tega mnenja pa niso sedanje vladne stranke, ki se pripravljajo, kako si bodo med seboj razdelile mesta članov državnega sveta in gledajo pri tem samo na svoje strankarske koristi. Državni interes je našim vladnim strankam deveta briga, zato nam bodo zanesle strankarstvo tudi še v državni svet, tako, da nam bo strankarski strup razkrojil tudi bodoče upravno sodstvo, kakor nam je že do sedaj izpridil našo administrativno oblast.
Vladne stranke bodo s tem, da uvedejo strankarstvo v državni svet, položile v naš državni organizem nov kal bolezni. Naša država je bolna, težko bolna in se naše vladne stranke naravnost igrajo z njeno usodo. Ako pa hočejo naše meščanske stranke državo vsekakor spraviti v propad, bo to moralo koncem koncev biti tudi nam socialistom prav.
Nepostavnost v socialni zakonodaji.
V zmislu zakona o zavarovanju delavcev bi morale 1. julija prenehati poslovati vse bolniške blagajne razen prometnih. Slovenski demokrati so pa proti zakonu izvzeli »Trgovsko bolniško podporno društvo v Ljubljani«. Krivci vseh teh večnih nepostavnosti spadajo vendar enkrat pod obtožbo. V tej stvari je bila predložena skupščini naslednja
Interpelacija
narodnega poslanca Ivana Tokana na gospoda ministra za socialno politiko v Belgradu.
Gospod mnister! V Sloveniji obstoji poleg Okrajne bolniške blagajne in bratovskih skladnic ter nekaj manjših bolniških blagajn še tako-zvano »Trgovsko bolniško in podporno društvo v Ljubljani«. To društvo je vršilo po svojih pravilih do 1. julija 1922 nadomestno obvezno bolniško zavarovanje trgovskih nameščencev, dočim so bile Okrajna in druge bolniške blagajne ter bratovske skladnice nosilci obveznega bolniškega zavarovanja v Sloveniji.
t V zmislu § 208. zakona o zavarovanju delavcev, ki je stopil v veljavo s 1. julijem 1922, so pa postale vse obstoječe bolniške blagajne in bratovske Bkladnice, poslujoče po določbah tega zakona, začasni krajevni organi Osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu dotlej, da ta urad določi v zmislu § 119. istega zakona svoje krajevne organe. Krajevni organi pa morejo postati v zmislu §§ 119 in 202., al. 4, le okrožni uradi za zavarovanje delavcev, blagajne prometnih podjetij, bratovske skladnice pri rudnikih ter privatna društvena bolniška blagajna »Merkur« v Zagrebu, ki se jo všteva v kategorijo blagajn prometnih podjetij.
V zmislu določb citiranega zakona »Trgovsko bolniško in podporno društvo v Ljubljani« ne more postati krajevni organ osrednjega urada za zavarovanje delavcev ter mora likvidirati.
Po dobljenih informacijah pa je ministrstvo za socialno politiko na protizakonit način dovolilo »Trgovskemu bolniškemu in podpornemu društvu v Ljubljani«, ki je — kakor omenjeno — do 1. julija 1922 izvrše-
valo le nadomestno obvezno bolniško zavarovanje trgovskih nameščencev, da lahko še naprej vrši to zavarovan nje dotlej, da se priklopi prej omenjeni bolniški blagajni »Merkur« v Zagrebu. Delokrog bolniške blagajne »Merkur« v Zagrebu je po njenih pravilih omejen le na Hrvaško, oni »Trgovskega bolniškega in podpornega društva v Ljubljani« pa le na Slovenijo.
Pravila obeh navedenih bolniških blagajn, ki določajo naznačena delokroga, so bila na dan 1. julija 1922, ko je stopil zakon o zavarovanju delavcev v veljavo, še v polni veljavi; ministrstvo za socialno politiko potemtakem ni imelo nikake zakonite podlage za izdanje zgoraj omenjenega dovoljenja.
Zajedno opozarjam na to, da more biti član bolniške blagajne »Merkur« v Zagrebu le, kdor je član istoimenskega društva v Zagrebu, kar pa člani »Trgovskega bolniškega in podpornega društva v Ljubljani« niso in po še veljavnih pravilih obeh društilv oz. blagajn niti postati ne morejo. Da nameravata imenovani blagajni oz. društvi svoja pravila šele izpremeniti, ne daje nobene zakonite podlage za inkriminirano dovoljenje.
Dejanski stan je bil dne 1. julija 1922 tak, da bi moralo »Trgovsko bolniško in podporno ^društvo v Ljubljani« s tem dnem prestopiti v likvidacijsko razmerje v zmislu zakona in izvršilne naredbe k temu zakonu. Ne glede na to, da tako dovoljenje ni v skladu z zakonom, se s tem zavarovanje v Sloveniji po nepotrebnem in proti intencijam zakona cepi, ustvarjajoč nov zavarovalni aparat in prepuščajoč okr. uradu le slabše rizike.
Iz tega razloga Vas, gospod minister, vprašam:
1. Ali ste res izdali tako dovoljenje, in če ste ga izdali, na podlagi katere zakonite določbe?
2. Ste li voljni ukreniti, če ste izdali tako dovoljenje, da pride zakon
o	zavarovanju delavcev v Sloveniji v vseh svojih določbah do polne veljave?
Prosim za ustmen odgovor v zbornici.
Pokrajinski pokojninski sklad.
(Dopis iz rudarskih revirjev.)
Devalvacija valute je prizadela največjo škodo rentnikom. provizijo-nistom, ki dobivajo za svoječasno prodano dobro, zdravo delo — danes na stara leta rento, provizijo v predvojni višini pa v kronah, ki so malo ali nič vredne.
Za dobro delo, za delo, ki je ustvarjalo svoj čas imetje, kapital, pa dobiva danes na provizijah največ K 20, na rentah največ K 100. Vsled tega vlada med provizijonisti beda, pomanjkanje, obup. — Temu zlu, tej strašni bedi naj bi odpomogel pokrajinski pokojninski sklad. — Iz sredstev tega sklada naj se zvišajo provizije, rente vsaj prilično na ono višino, kot v predvojnem času, torej da bo dobil danes rentnik za svojo rento vsaj deloma toliko, kot je dobil za zdrave krone pred vojno. — Izkušnja nas uči, da je tudi pokrajinski pokojninski sklad danes le odsev tistega, kar bi moral biti. Najvišja doklada, ki jo izkazuje pokrajinski pokojninski sklad znaša 240 K in z otroci najbolj oblagodarjeni pro-vizijonist, najbolj oblagodarjena vdova more dobiti največ K 600 mesečne doklade iz sredstev pokrajinskega pokojninskega sklada. Te razmere so nevzdržne. Beda, predvsem v naših revirjih, kjer živi večina pro-vizijonistov, je nepopisna. Stradanje, pomanjkanje je stalen gost v hišah teh revežev. Treba je, da se takoj in brez odlaganja prilagode dajatve pokojninskega sklada današnjim razmeram. Da bodo dajatve pokrajinskega pokojninskega sklada skupno z rento nudile vsaj najskromnejše preživljanje bednikom, ki so pustili v rudnikih, tovarnah vse svoje moči, svoje sile in zdravje. — Ta zahteva provizijonistov je upravičena, utemeljena in nujna. — Cene premoga ženejo navzgor špekulativni, dobičkarski nagoni. Naj odpade od teh dobičkov vsaj drobtina v pokrajinski
pokojninski sklad. Naj se hlepenje družbe po prekomernem dobičku malo okrne na račun provizijonistov, rentnikov. Doslej so plačevali rudniki od vsakih 100 kg produciranega premoga 2 K v pokrajinski pokojninski sklad. Stoodstotni povišek te doklade bi omogočil, da bi se prilagodile dajatve pokrajinskega sklada sedanji draginji in olajšale bedo našim provizijonistom. Kakor hitro pa bo pokrajinski pokojninski sklad zadostno dotiran, kakor hitro se bodo stekala v sklad zadostna sredstva, bo prva dolžnost Centralne vlade, da spravi s sveta doslej veljavno, za današnje razmere kurijozno naredbo. Naredba določa eksistenčni minimum na K 1200. Torej na znesek, ki zaostaja daleč za davčnim eksistenčnim minimom. S tem zneskom bi najbrže sam svetnik stradal, kaj šele človek, ki ne pozna čarovnij in sta mu renta pa miloščina edini vir dohodkov.
Zvišanje eksistenčnega minima je kardinalna zahteva. Nič manj nujna pa je tudi zahteva, da se upošteva zaslužek šele nad eksistenčnim minimom, torej šele takrat naj se zaslužek upošteva, kadar znaša redno in stalno nad K 4000 mesečno. To je važno predvsem za provizijoniste, za rentnike delavske zavarovalnice pa naj se zviša renta tako, da bo dobival rentnik vsaj toliko, kolikor bi dobil, če bi se mu renta odmerila danes. Torej kakor se je odmerila svoj čas renta recimo od najvišjega vračunljivega zaslužka po K 3600.—, naj se odmeri danes od najvišjega vračunljivega zaslužka po K 24.000. Vsaj to razliko med obema odmerjenima rentama mora kriti brezpogojno pokrajinski pokojninski sklad.
Za ureditev teh razmer je skrajni čas. Vsako odlašanje zakrivi smrt, lakoto mnogega provizijonista, rent-nika.
Zadeve rudarjev v državnih rudnikih.
Na vprašanje poslanca s. Tokana na ministra za šume in rudnike radi štirinajstdnevnega izplačevanja za=-služkov je interpelant šele te dni prejel pismeni odgovor, ki ga pa ne zadovoljuje, ker se ujema z razglasom z dne 24. marca 1922. Zato se je s. Tokan podal dne 7. julija osebno v ministrstvo za šume in rudnike, kjer je protestiral proti kršenju štirinajstdnevnega izplačevanja ter zahteval, da se označeni razglas prekliče in da ostane štirinajstdnevno izplačevanje. Težkoče so se pojavile v tem, ker je v Bosni, Hrvaški itd. vedno bil in je še danes v veljavi stari zistem mesečnega izplačevanja. Namen ministrstva pa je, da se ta zistem uvede v celi državi, pri čemer bi seveda bili prizadeti edinole rudarji v Sloveniji. Po dolgem dokazovanju, da so se rudarji v Avstriji leta borili za štirinajstdnevno izplačevanje in je^ v gospodarskem oziru mesečno izplačevanje delavcem kvarljivo, je pristal minister kakor tudi šef rudarskega oddelka na to, da bodo rudarji v Ve-
LISTEK.
Hotel Belvedere.
tSatira k valutnemu vprašanju.)
Menda se je hotel v Genovi imenoval Belvedere, kjer so stanovali imenitni gospodje, ki so se^ udeleževali genovske konference. Nisem jih poznal razen dveh. Vsi so pa bili vljudni možje, dostojanstveni in veselil sem se bogate napitnine, kadar odidejo. Ker so bivali več tednov v našem hotelu, sem jih imel priliko motriti in ne varam se, če trdim, da sem jih po tipih že dobro razločeval. Lloyd Georgea in Cičerina sem poznal, druge sem pa opredelil po svojih mislih:	ta	Lah,	ta	Francoz, ta
Nemec, Belgijec, Avstrijec, Ceh, Nizozemec, Japonec itd. S tujci imam mnogo opravka, zato imam precej zrnisla za spoznavanje gostov.
ki so v zvezi s štirinajstdnevnim izplačevanjem delavskih prejemkov.
Deputatni premog bodo tudi samci dobivali, kakor je to bil običaj in kakor je to pri drugih premogokopih navada.
Glede »Osrednjega urada državnih obratov« je bilo povedano, da se zaradi Velenja in Zabukovce ne izplača vzdrževati za Slovenijo takega urada, kajti resnica je ta, da so rudniki (svinčeni) v Mežiški dolini in pa obratovanje cinkarne v Celju prešli v privatno last.
Kljub temu pa bo rudniška direkcija v Sarajevu imela v Sloveniji enega organa (inženerja) kot svojega eksponenta. Ta organ bo postal naj-
brže dosedanji šef rudarskega revirnega urada v Celju, g. Lipold. V tem slučaju bo g. inžener Lipold opravljal agende, ki jih je opravljal »Osrednji urad«. Gospod Lipold bo formalno nameščen pri rudarskem glavarstvu v Ljubljani, v resnici pa bo fungiral kot organ direkcije državnih montanističnih obratov v Sarajevu.
Revirni urad v Celju bo odpravljen in bo za vso Slovenijo v rudarskih zadevah merodajno le rudarsko glavarstvo v Ljubljani, poleg g. inž. Lipolda, ki bo, kakor rečeno, pri državnih rudnikih vršil agende »Osrednjega urada«.
Monopolski delavci.
Monopolska uprava je končno vendarle regulirala delavstvu tobačnih tovaren prejemke. Upravni odbor državnih monopolov je zvišanje plač odobril in tudi minister financ je že podpisal dotični akt. To pot so se prejemki tobačnega delavstva v vseh tobačnih tovarnah naše države zenačili. Na podlagi tega zenačenja je dobilo delavstvo tobačne tovarne v Nišu nekaj manj, delavstvo tobačne tovarne v Ljubljani je pa deležno nekaj višjega izboljšanja.
Zvišanje za tobačno delavstvo v Ljubljani po novi regulaciji znaša 4 do 5 dinarjev dnevno. Poleg tega bo delavstvo za svoje družinske člane prejemalo za 1 dinar višje družinske doklade. Regulacija je veljavna od
1.	maja 1922.
Po dolgem moledovanju delavstva se je zelo okorni aparat mono-polske uprave^zganil in je končno vendarle ukrenil, kar bi bil moral
lenju in Zabukovci prejemali vsakih štirinajst dni polno plačo v celoti, to se pravi, vse prejemke. Uprava pa bo zase v svojem knjigovodstvu zaključevala račune plač mesečno. No, kako bo uprava vodila svoje knjige in jih zaključevala, to je njena stvar, za rudarje je glavno, da bodo prejemali vsakih štirinajst dni to. kar jim gre.
Z ozirom na ražmere v drugih pokrajinah se stvar drugače ni dala urediti. Ministrstvo bo poslalo tozadevni odlok na upravo premogokopa v Velenju in stvar zaupnikov bo, da eventualne formalnosti rešijo sporazumno z obratovodstvom.
Glede Martinška Andreja se bo vršila — tako je ministrstvo obljubilo — tekom štirinajstih dni komi-sionalna preiskava. Te preiskave se udeleži zastopnik nnnistrstva za šume in rudnike iz Belgrada in najbrž poleg zastopnika rudarske direkcije tudi zastopnik rudarskega glavarstva iz Ljubljane. Ob tej priliki se bodo tudi lahko rešile formalnosti,
Približal se je dan slovesa. Ob dvanajstih odhajata dva ekspresna vlaka. Eden proti izhodu, drugi proti zahodu. Nekoliko pred enajsto uro se zbero gospodje v kuloarjih hotela, roke si stiskajo, eni prijazno, drugi čemerno ter se poslavljajo. Zlasti so modri možje obsipavali Lloyd Georga in Cičerina s pokloni. Le Francoz je gledal mrko predse; Cičerina niti pogledal ni. Ostali diplomati in diplomatiči so pa stali ponižno v krogu okolo živahnih zastopnikov velike antante in se klanjali motreč jih s svojimi milimi pogledi.
Lloyd George zakliče hotelskemu u radniku: »Račun!«
V	bogati livreji se mu globoko pokloni debelušni blagajnik hotela ter pomoli listek. George seže malomarno v stranski žep telovnika, zažene na mizo tri ali štiri zlatnike ter pravi:	»S tem je poravnan račun,
ostalo je pa napitnina«, in Lloyd George odhaja.
ukreniti že davno. Zdi se nam, da bo delavstvo tobačnih tovaren ob sedanjem izboljšanju plač tam, kakor takrat, ko je prvikrat prosilo za izboljšanje. Kajti življenjske potrebščine so se od tedaj tako podražile, da bi delavstvo tako izboljšanje nujno rabilo že drugič. -Monopolski upravi bi spričo lepih dobičkov ne bilo treba postopati napram svojemu delavstvu tako mačehovsko kakor postopa. V interesu države gotovo ni, da delavstvo v državnih podjetjih direktno hira vsled absolutnega nedostajanja potrebne hrane. Mnenja smo, da bi moralo biti sedanje povišanje, ki ga uprava prične izplačevati menda šele dne 20. julija 1922, na vsak način izdatnejše.
Vsekakor naj se tobačno delavstvo potom dobre strokovne organizacije pripravi na nadaljne boje.
Jovo.
Strokovne organizacije.
V	najnovejšem času se pri nas delo v strokovnih organizacijah spravlja na pot, ki ne znači prave organizacijske oportunitete. Strokovne organizacije obstojajo, so močne. Pri njih v tem političnem kaosu ne smejo prihajati v poštev diference v političnih ozirih. Ce strokovna organizacija stoji na razrednem stališču, je v teh razburkanih časih storila svojo prvo dolžnost.
Povsem napačno bi bilo, če bi hoteli v strokovnih organizacijah cepiti dlako zaradi drugih vprašanj, zlasti taktičnih. Mi potrebujemo močne strokovne organizacje, disciplinirane. Nasloniti se morajo te na mednarodno zvezo ter se same v sebi izpopolnjevati duševno in strokovno, zakaj brez duševno visoko stoječega ter dobro discipliniranega delavstva se večjih zmag ali celo zmage prole-tarijata ne more izbojevati. Disciplina sama zadostuje za majhne štraj-ke, za večje boje je pa potrebna prava delavska inteligenca, ki razume zakaj gre v boj in ki ve, kako se mora bojevati, da doseže zmago.
Industrijci so na Bledu ustanovili zvezo industrijcev za vso državo. Pripravljajo se pod enim klobukom demokrati, klerikalci, radikalci, Srbi, Hrvati, Slovenci, Nemci, Madžari
Tako so se vrstili gospodje diplo mati drug za drugim. ,
Pride na vrsto Francoz. Osupljivo odurno se je oziral okolo sebe. Zdelo se je, kakor bi hotel reči, kaj boste vi, berači. Njegov odurni pogled je meril zlasti na Cičerina. Obračal se 'je na levo in desno ter ga meril od nog do glave. Končno vzame nekaj srebrnih frankov iz denarnice, jih da blagajniku ter oddide, ne da bi se še poslavljal.
Svoj račun je moral plačati tudi Nemec. Prinesel je deset ovojev mark v malem kovčegu ter jih odštel. Za njim pride Avstrijec, ki se legitimira in oprošča, da takoj prineseta dva postreščka kovčeg avstrijskih bankovcev. V trenutku so se odprla hotelska vežna vrata in račun je bil plačan.
Cičerin in Jugoslovan sta z veliko naslado opazovala geste in mimiko diplomatov. Končno pa prideta tudi ta dva na vrsto.
in Židi na odprt boj. Spominjamo se, da je že pred letom dni sklenila posebna državna anketa in pozneje industrijska zveza za Slovenijo, da napravi načrte k boju za znižanje delavskih pTac. Takrat se slovenska industrijska zveza ni upala izvesti svojega načrta, bila je preslaba. Kot del zveze industrijcev v državi bo pa nedvomno imela več poguma in prilike za sistematičen napad na del. organizacije. Ti dogodki v industr. svetu so kričeče svarilo za vse strokovne organizacije, kričeč opomin, da se združujejo, ne pa razdružujejo.
V	Jugoslaviji smo v tem oziru že preboleli najhujšo krizo. Strokovne organizacije se vidno zbližujejo. Ne gre pri tem združevanju za osebe, gre za združenje proletarijata, za združitev razredno zavednega proletarijata, ki je mislil doslej, da reši svoje socialno vprašanje, če drug na drugega zabavlja, se med seboj psuje itd. Danes proletarijat uvideva, da je tako osebno sovraštvo in psovanje le črv, ki razjeda organizacije in širi nezaupanje med trpini, ki imajo po svojem gospodarskem položaju popolnoma enake cilje.
Z ozrom na vse te razmere in dejansko potrebo delujmo vsi za konsolidacijo delavskega strokovnega po-
»No, gospod Cičerin«, pravi blagajnik, »kaj imava pa midva?«
»Prosim«, pravi Cičerin. »Račun,
da!«
Naglo seže v žep zadaj na hlačah, privleče kliše iz njega ter ga pomoli blagajniku in pravi:
»Tu imate kliše in si natiskajte rubljev, kolikor hočete; pri nas imamo takega blaga dovolj«. In Cičerin je z ironičnim smehom odšel..
Jugoslovan je bil zadnji plačnik. Najprej sname klobuk in vpraša: »No, koliko?«
Blagajnik mu ponudi listek.
»Dobro«, pravi, »bom pregledal doma.«
»Ne, takoj plačajte,« S'11 zavrne blagajnik.	„	.
Diplomat je zardel presenečenja in jeze ter zakričal: »Pa čemo platiti! Ima vremena!«
In je odšel.
kreta v državi. Med nami ni potreba boja, med nami mora zavladati pobratimstvo, medsebojno izpodbuja-nje, pa bomo pripravljeni na vse na-
vale, ki bi jih utegnil kapitalzem v bodočnosti vprizorili proti nam. (Na včerajšnji »Napre« odgovorimo prihodnjič.)
Nezaslišano izkoriščanje mladine.
V	ponedeljek dne 10. t. m. se je vršila pri ljubljanski .inšpekciji dela razprava proti čevljarskemu mojstru Francu Potočniku iz Sp. Šiške, ki je bil obsojen na 1000 K globe zaradi nočnega dela.
Razprava je nudila žalostno sliko našega vajenštva. 2e vnaprej povemo, da je kazen zelo mila, in ne vemo, kakšne obzire je upošteval inšpektor g. Mihor pri odmeri kazni.
Zakaj je bil Potočnik obsojen na 1000 K globel Stvar je bila naslednja:
Potočnik je izvabljal vajence drugih čevljarskih mojstrov v Sp. Šiški, da so hodili ponoči delat v njegovo delavnico. Podnevi so delali vajenci pri svojih učnih mojstrih, ponoči pa pri njem, in to ne do 10. ali
11.	ure zvečer, marveč delali so po cele noči zjutraj do 6. ure. S tem je vse povedano.
Proti Potočniku je bilo že lani podanih več pritožb, in letos zopet. Pritožbe so podajali Osrednje društvo usnjarskih delavcev in čevljarski mojstri sami. Ugotovitev dejstva je pa bila težavna.
Važno bi bilo pri tem vprašanje, kaj je gnalo vajence, da so z nočnim delom uničevali svoje zdravje: ali je bila temu kriva socialna beda ali potratnost mladih dečkov. Kje so bili . ves čas njih roditelji ali zakoniti varuhi1?
Gospod inšpektor, ali niste pomislili, preden ste izrekli to smešno malenkostno kazen, kaj mora postati iz mladine, ki v cvetočih in nežnih letih gara po 24 ur na dan? Ali se s tem ne ustvarja oslabele proletarske siromake, ki postanejo v najlepši dobi za delo nezmožni?
Po našem mnenju ni za take izkoriščevalce nobena kazen previsoka. Takemu obrtniku naj se obenem vzame obrtni list in ga kaznuje tako, da ga bo' minila slast, še kdaj piti mlado kri otrok, ki imajo pred seboj srečno bodočnost le tedaj, če jih brezvestna družba v rani mladosti ne ugonobi.
Dogodek je velika sramota za dvajseto stoletje, posebej pa še, da se dogaja v pomeriju Ljubljane, ki hoče svetiti kot metropola Slovenije.
POLITIČNI PREGLED.
Nova justica. Kmet Dore Štempihar izpod Smuka se je pritožil, da mu je cigan Dmitar Hudorovič iz Blatnega kota izmaknil Žakelj koruze. Cigan je dejanje sicer priznal, toda se je skliceval na to, da koruze ni porabil za sebe, ampak za cigansko srenjo v Blatnem kotu.-Skladiščnik ciganske srenje v Blatnem kotu o koruzi ni ničesar vedel, znal je pa zanjo arhivar Matko Hudorovič od Matko Hudoroviča starejšega, ki jo je tudi imel zabeleženo. Glasom sejnega zapisnika je srenja koruzo porabila za posipanje cest v okolici Blatnega kota. Zaznavši, da Dmitar-ju Hudoroviču slaba prede, je srenja Hudorovičev sklicala sestanek zaupnikov Hudorovičev, ki so soglasno izrekli Dmitar ju Hudoroviču zaupnico, in sudac je Dmitarja Hudoroviča oprostil. Slava mu!
Žrjavi kriče. Ni še pozna jesen. Vendar pa čujemo po Sloveniji močno kričanje žrjava, kakor bi odhajal na jug zimovat. Kričanje pomeni njegov odhod. V Belgradu je namreč med demokrati akuten spor zaradi ministra Žerjava. Tudi radikalci ga ne marajo: mislijo si, sedaj nam je gospod Žerjav že storil vse usluge, kar jih je mogel, kaj bi ga potem še rabili? Nekateri demokrati pa tudi zahtevajo, da se Žerjav opraviči zaradi svinčene afere. Naslednik mu bo naj hrže Srb. Stvar je za Žerjava silno nerodna, a kriv je sam, ke? je preveč »odkrit« diplomat ali »šturm-bok.«
Minister dr. Žerjav je umaknil svojo demisijo. No, seveda, zaupnico petih ljudi je dobil.
I	Oblastna konferenca ljubljanskih demokratov. V nedeljo so imeli v Ljubljani mladi demokrati ali »Jutrovci« (ki so stare ignorirali) konferenco. O konferenci poročamo nekaj prihodnjič. Za predsednika je bil izvoljen minister dr. Gregor Žerjav, in sicer na predlog znane »mlade« demokratske avtoritete g. Josipa Turka, ki mu pravijo Ljubljančani Bolčev Pepe. Pepe že ve, kaj predlaga. V odboru so pustili 5 mest praznih, ki jih bodo milostno naklonili spokornikom, če bo kaj takih.
Usurpacija politične moči. Slovenski demokrati so veliki domiš-ljavei. Zlasti velja to za gospode oko-' lo Jutra«. Iz volilnih uspehov, ki smo jih videli, so najslabejša stranka v Sloveniji bili še takrat, ko so stranki načelovali in jo vodli pametni in značajni, dasi nam ne priljubljeni voditelji, o katerih pa ne moremo trditi, da bi bili osebno prizadeti ali neprizadeti sodelovali v aferah dvomljive moralne vrednosti. Šlo jim je .za njih pošteno ime, za dober glas
stranke. To so bile vsekakor prednosti Tavčarjev, Hribarjev, Ravniharjev in drugih voditeljev te stranke, čeprav moramo na drugi strani na-glašati, da so bili med njimi reakcionarni zakrknjenci zlasti z ozirom na demokratizem in socialna vprašanja. Možje so imeli pač svoje nazore, ki jih jim dejansko ni nihče zameril. Oglejmo si pa danes mlado gospodo, ki prezira te ljudi, in katerim se je pridružil celo bivši minister dr. Kukovec. Odkar vladajo ti možakarji, vedno se ponavljajo afere; na ušesa se šepeta o vevških papirnicah, o svincu, o Jadranski banki, o protek-cijah. Grozi se s tožbami, vrše se obravnave, a jasne slike ni in ni. O takih aferah se v prejšnjih dobah ni mnogo govorilo, še manj pisalo. Imamo pa še lepe afere glede zlorabe politične moči, ki še tudi pridejo na vrsto. Takrat bodo demokrati starini še bolj opravičeno obtoževali svoje nasprotnike, ki so demokratsko stranko s svojo nerodno sebičnostjo in samozavestjo pognali v razkol in ji vzeli še tisto malo življenjsko silo, ki jo je še imela. Naravnost smešno je, da more peščica ljudi, ki živi od bank, kakor je dokazano z afero pri »Jadranski banki«, imeti tak vpliv, da srbski radikalci in demokrati še računajo z njimi. Upajmo, da bo pri volitvah narod obračunal z njimi.
Korupcija to ni, pač pa nova morala. Volilski meniki za občinske volitve v Ljubljani se izpopolnjujejo te dni, kakor pravi razglas mestnega magistrata. Kdor hoče voliti, mora stanovati nad eno leto v Ljubljani in biti državljan. Tako se glasi določba in strahovito so rentačili razni demokrati in tdemokratski listi, ko je delavstvo zahtevalo krajši rok bivanja za opravičenost do volitev. Državljani bodo torej imeli volilno pravico, če bivajo eno leto v Ljubljani; poleg državljanov pa imajo po tem razglasu volilno pravico Slovani ne-državljani, ki so se tu stalno naselili .vsaj pred 20. junijem 1922. Za državljane je potrebna eno- ali polletna čakalna doba, za nedržavljane pa ni ne čakalna doba ne državljanstvo potrebno v dosego volilne pravice. Kaj takega res še nismo čuli. Nedvomno tiči v tej odredbi političen namen demokratske stranke. V vrsto volilcev nedržavljanov spadajo koroški in primorski Slovenci, ki še niso postali jugoslovanski državljani, zlasti pa Wranglovci, katerih je precejšnje število v državi. Demokratska stranka pričakuje od teh ljudi lojalnosti, dočim pa svojim rojakom ne zaupa. Demokratska stranka daje v tem primeru pri volitvi prednost ne-državljanom, dočim odklanja za dr-
žavljane kratko čakalno dobo. Naše stališče je v tem oziru, da naj imajo volilno pravico vsi, ki stalno bivajo v kraju. Toda demokrati rajši dajo volilno pravico Wranglovcem, kakor domačinom. Pač ni pravega izraza za označbo takega postopanja.
G. dr. VI. Ravnihar čita levite »Jutrovcem« in dr. Kukovcu v »Slovenskem Narodu.« Pravi, da je povsem nepravilno, če načelstvo dem. stranke ni vedelo za milijone »Jadranske banke«. Ko so člani načelstva vprašali gospoda, ki je dobro vedel o stvari, kaj je resnice na vsem, se je čudil in vse utajil. Tudi dr. Kukovca označuje kot neresnega človeka. Iz članka je posnemati, da je bila zapletena v vso afero družba, ki je nadarjena za kričaštvo in spletkarstvo za hrbtom.
Demisije belgrajskih ministrov
so na dnevnem redu: Krstelj, Markovič, Žerjav, Pucelj; menda se krega-, jo med seboj. Potem pa hajdi po za-4* upnice v ožji krog prjateljev, in zopet je narod za njimi. Tam v Belgradu si še nekoliko brusijo pete, dajo nekaj koncesij, pa je zopet dobro. Kako se že taka politika imenuje? Morda klikarska.
Dobro gospodarstvo. Pogajanja za 100 milijonsko dolarsko posojilo se še vedno vrše. Radovedni smo, koliko milijonov bi bili prihranili, če bi ne bilo teh dolgotrajnih pogajanj, konferenc, potovanj, posredovalcev itd. Najbrže bi posojila sploh ne bilo treba, ker bi že s to štedljivostjo prihranili lepo investicijsko glavnico.
Spravna konferenca med Hrvati in Srbi bo 10. septembra v Zagrebu. Konferenca ima namen, pripravljati pot meščanski konsolidaciji v državi.
Konsolidacija države? Demokrati in radikalci govore navidez silno iskreno, da je njih sveta skrb, kako bi konsolidirali državo. Iz njihovega ravnanja pa ne odseva iskrenost. Nam se zdi, da je v teh razmerah politična konsolidacija nemogoča. Ta država reakcionarnih kapitalistov in kapitalističev je za politično konsolidacijo danes nesposobna. Če se hoče govoriti o konsolidaciji, ki se je pa mi prav tako bojimo kakor sedanjih razmer, se mora pričeti v upravi in gospodarstvu. Dokler bodo merodajni političarji gojili ali pa dopuščali ves ta kaos, o konsolidaciji ne more biti govora. Toliko časa, dokler se tukaj stvar ne uredi, tudi avtonomija ali samouprava ne more dosti pomagati. Duševno zedinjenje se more izvesti le na dva načina: ali z machia,-velistično brutalno silo, če ima dovolj življenjskih živcev ali pa z lojalnim sporazumom.- Ta pot bi bila pametna; ona se izvaja, pa je zgrešena in utegne povzročiti le še večji kaos.
Nemčija preboleva veliko krizo.
Po umoru Rathenaua se je vsa socialistična in demokratska javnost dvignila proti povzročiteljem umora. Rathenaua mi nismo poznali dosti. Rathenau je bil inžener in pred-stojniški član večjega industrijskega koncerna. Baviti se mu ni bilo treba s politiko, ne s sociologijo, niti ne z gospodarsko politiko, ker je bil imo-vit. Kljub temu se je odzval povabilu, da je prevzel nekako vodstvo nemške gospodarske politike, pri kateri je s svojo energično realnostjo imponiral Angležem, Francozom in celo Američanom. Njegova iniciativa je bila, da so Nemci prevzeli geslo marljivega dela, s katerim se izkopljejo iz vojnih dolgov, ki so jim
jih naložili kruti gospodarji velike antante. Komaj je bil Rathenau umorjen in se je dvignil nemški narod, pa so že jeli veliki antantni oderuhi stikati glave, da potisnejo vrednost nemške marke nižje. Velika antanta hoče s tem prisiliti Nemčijo do novih koncesij. O nezaupanju v Nemčijo ne more biti govora, ker je nemški narod dovolj odločno pokazal, da zna čuvati republiko. Nemčija je bogata dežela, ni pa bogata država, za-raditega je nedvomno, da država ne bo mogla plačevati niti omiljenih obrokov obveznosti zlasti zaraditega ne, ker vrednost marke znatno pada in se s tem postavke v markah večajo. Kaj misli antanta s tem doseči, je vprašanje. Silno se pa antanta moti, če misli, da bo mogla popolnoma izčrpati Evropo. Premagani svet izgubi prej ali slej potrpljenje in takrat antanti ne bo pomagalo ne milijonsko vojaštvo ne topovi. Pride čas, ko dolžniki ne bodo več mogli plačevati vojnih dolgov in takrat bodo rekli kratko — nič več. Antanta pa naj se postavi na glavo, če hoče. Kakor ravna Rusija glede vojnih dolgov, tako bodo morale ravnati tudi druge države, če bo antanta tirala stvar do absurdnosti.
Nepete razmere v Nemčiji. Demokrati in centrumaši zahtevajo razpust državnega zbora. Večinski socialisti pa zahtevajo pripust neodvisnih socialistov v vlado. Zakon v obrambo države ne ugaja ne večinskim ne neodvisnim socialistom. Brez socialističnih glasov pa načrt nima večine. Socialisti pravijo, da bo zakon napravila republikanska večina, ne pa ljudska stranka in konservativci. V državnem zboru bo odločevala republikanska večina ali pa bo državni zbor razpuščen. V znamenju tega boja je danes Nemčija, ki morda stoji pred velikimi odločitvami, zakaj tudi monarhisti se gibljejo.
Pomoč Nemčiji. Lloyd George se je ustrašil padca nemške valute. Zaraditega poživlja veliki svet antante, da se sestane ter sklepa, kako se naj Nemčija finančno podpre zlasti z moratorijem. Tudi na odpis voj-nh dolgov že mislijo.
Haška konferenca se najbrže bliža koncu, ker ni mogoče priti do soglasne medsebojne ureditve gospodarskih odnošajev. Za antanto ima konferenca v prvi vrsti namen, da doseže za kapitaliste plačevanje vojnih dolgov. Toda Nemčija, Avstrija in druge evropske države ne morejo izpolnjevati rapallskih dolžnosti, Rusija pa o tem noče razpravljati, dokler ji ne dovolijo kreditov. Lit-vinov je to flegmatično izjavil. Iz poteka liaške konference je nedvomno rzvidno, da se bližamo obsežni finančni katastrofi. Rusija se hoče pogajati od države do države ter si misli, dolgove pa plačajte upniki sami.
Volilni uspeh socialistov v Curi-hu v Švici. V nižjo mestno zbornico so dobili socialisti 44 sedežev, liberalci 41, komunisti 13, demokrati 12, krščanski socialci 9, kooperatisti 5 in luterani 1. V višjo zbornico so izvolili socialisti 3, liberalci 3, demokrati
2	in kooperatisti 1 zastopnika.
Pisatelj Upton Sinclair je kandidat socialistične stranke za zveznega senatorja v Kaliforniji. Dva njegova spisa »Džungel« in »Jiminie Hig-gins« sta prevedena tudi na slovenščino. Sedaj predava Sinclair na socialističnem učilišču Rand School v Novemjorku.
DNEVNE VESTI.
Odjemalce »Zarje«, ki še niso poslali naročnine za »Zarjo«, nujno opozarjamo, da to takoj store. Vsak, kdor je čital »Zarjo« doslej, priznava, da je »Zarja« potrpbna ter zasluži splošno podporo socialno čutečega občinstva. V stranki je potrebno očiščenje v tem zmislu, da zmaga načelo socializma in razredna zavest.
V	ta namen pa potrebujemo organizirane množice, ojačenje ideje, združitev vseh sil v razrednem boju. Proč pa z nepošteno osebno gonjo, ki se je ugnezdila ponekod! »Zarja« hoče delati v tem zmislu, edino zato izhaja.
Proračun mestne občine ljubljanske za leto 1922—23 izkazuje potrebščin za 36,982.340 K, pokritja pa za 16,324.464 K, tako da znaša primanjkljaj 20,657.876 K, ki ga namerava komisar pokriti z raznimi dokladami na direktne davke in zvišanjem že obstoječih davkov in doklad. Bo pač treba ugrizniti v kislo jabolko. Glede davščine na nočni obisk gostiln in kavarn pravi očivid-no uradno poročilo v 156. št. Slovenskega Naroda od četrtka, dne 13. julija sledeče: »Da je občinska davščina, na ponočni obisk gostiln in ka-
Stran 4.
»ZARJA«
Štev. 7.
varn in davščina od iger v gostilnah in kavarnah ob današnjem času in ob današnji draginji povsem umestna, je izven vsakega dvoma«. Pač lepo priznanje za naše sodruge, bivše občinske odbornike. Zviša se tudi veselični davek za 100 odstotkov. Radovedni smo, če bo »Jutro« tudi sedaj tako rohnelo.
Dom okrožnega urada za zavarovanje delavcev so pričeli graditi v Ljubljani na Miklošičevi cesti. Nezgodna zavarovalnica in bolniška blagajna sta zasnovali hvalevredni načrt. Palača bo velika. Gradba je določena na dve leti. V njej se bo nastanila moderna oprema za res smo-treno zdravljenje bolnikov, otrok in drugih svojcev. V palači, ki bo imela tri trakte, bo tudi nekaj stanovanj. Stavbo gradi arhitekt g. dr. Kasal.
Reminiscenca z demokratskega zbora zaupnikov. Demokratski zaupniki, ki so se vračali z zadnjega zbo*< ra zaupnikov, so pripovedovali, da je dr. Kukovec predlagal, naj bi se dr. Ravnihar in dr. Triller izključila iz demokratske stranke, do tega sklepa pa ni prišlo, ker je g. Reisner pov-darjal, da sta itak izstopila iz načelstva in toraj nimata nobenega vpliva več. — Čudna je usoda! Pri zadnjih občinskih volitvah je bil ravno dr. Ravnihar tisti, ki je moral nase prevzeti vlogo nosilca demokratske liste in je moral s svojim plaščem kriti in zakrivati mladinsko četo, ki je prodirala za njegovim hrbtom. Pri županskih volitvah pa se je dr. Triller žrtvoval za prestiž demokratske stranke v Ljubljani in je posodil svoje ime za županskega kandidata. Danes, po dobrem letu, pa čujemo predlog, naj bi se izključila iz demokratske stranke in drugi pravzaprav še manj laskav predlog, da nista niti ▼redna, da bi ju stranka izključevala.
Špitalska mizerija ▼ Sloveniji
'je poslancu dr. Vekoslavu Kukovcu dobrodošla, da je na znanem mariborskem shodu silno rohnel zoper slovenske zdravnike, ki da jim bodo prišli Turki ali celo Arnavti kri puščat. G. dr. Kukovec ima sploh jako tesne stike z Arnavti in Turki in se je, kakor priča njegov mariborski govor, že sam precej navzel arnavt-skih metod, ki naj mu ugladijo tla v mariborski oblasti. Na nedeljskem shodu zaupnikov JDS v Ljubljani je namreč spustil v boj ljubljanskega Jožeta Turka, ki je zahteval, da naj se »sanirajo« razmere pri delavskih zavarovalnih zavodih. Ali bo še luštno, če bodo kukavice prenašale majcena ribja jajca!
Konštatiramo, da nam pokrajinski namestnik minister g. Ivan Hribar še ni odgovoril na vprašanje v predzadnji številki »Zarje« glede dunajske afere ljubljanskega tajnika JDS in »Samostojne delavske unije« Franceta Majcena v zadevi krušnih kart. Ali naj naslovimo vprašanje direktno na ministra za socialno politiko v obliki upita v skupščini 1 »Pojasnila« g. Majcena v »Delavskem listu« nam ne zadostujejo.
Favoriziranje. V »Uradnem listu« št. 73 z dne 11. julija 1922 je priobčen zakon o nižjih šolah za poljedelstvo. Glasom člena 6. se na šolah predavajo ti-le predmeti:	a) srbski
jezik, b) računstvo, c) zemljepis, č) zgodovina Srbov, Hrvatov in Slovencev, d) fizika in kemija, e) botanika in zoologija, f) geometrija z zemljemerstvom, g) osnovni nauki anatomije in fiziologije domačih živali, h) ratarstvo, i) živinoreja, j) perutninarstvo, k) svilarstvo, 1) čebelarstvo, m) ribarstvo, n) vrtnarstvo, o) mlekarstvo, p) travništvo, r) vinogradništvo- s kletarstvom, s) sadjarstvo s pridelovanjem sadja, š) živino-zdravništvo, t) osnovni nauki gozdarstva, u) gospodarstvo z zadružništvom, v) poljedelsko računovodstvo, z) zdravjeslovje. — K o n e c. Črka ž) je izostala, kdove, če ne pride še kak predmet, recimo: slovenščina. Na vsak način pa moramo energično protestirati proti temu, da ta zakon slovenščino popolnoma briški ra. Ali mogoče to ni jezik, temveč dialekt. Ali pa se je gospod minister za poljedelstvo Pucelj naučil v času ministrovanja v Belgrodu
tako perfektno srbščine, da je pozabil naslovenščino. Na vsak način moramo najodločneje protestirati proti zapostavljanju slovenščine na poljedelskih šolah, ki naj se ustanavljajo v Jugoslaviji ter opozoriti gospode v Belgradu, da se je v bivši Avstriji poučevala poleg nemščine v vseh šolah v slovenskih in mešanih v Sloveniji tudi slovenščina. In vendar je bila Avstrija stokrat prokleta mačeha. Če gospod Pucelj misli drugače, nas malo briga, slovensko ljudstvo je pa mnenja, da je slovenščina za nas prva, v državi pa enakopraven jezik. To pribijemo!
»Začasna delavska zavarovalnica zoper nezgode v Ljubljani« se je pre-osnovala s 1. julijem 1922 v zmislu zakona o zavarovanju delavcev z dne 14. maja 1922, Ur. 1. št. 62/22 v izpostavo Osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu. Interesenti se opozarjajo, da naslavljajo vse dopise na naslov: Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu, Izpostava I. v Ljubljani, Cankarjevo nabrežje 3.
Stroški javne uprave so predmet dolge klobase v »Jutru« od minulega četrtka. V prvi vrsti se je znani po-štenjakar spravil nad pokojninski zavod za privatne nameščence v Ljubljani, da izgleda bolj objektivno, ki ga pa radi njegovega bivšega upravitelja dr. Janka Žirovnika omenja le tako mimogrede, radi lepšega. Bolniška blagajna, kjer je ravnatelj Ivan Kocmur, mu je že večji trn v peti. Je pač nekdo, ki je že menjal svoje prepričanje, pa bi sedaj rad tudi službo menjal. Ob času bomo govorili o tem poglavju obširneje, in takrat bo j&išel res marsikateri upravni škandal na dan. Naj se iz-vestni gospodje nikar ne varajo, da bo trajala naša potrpežljivost do sodnega dneva. Ljubljanska javna bolnica izvestitelju »Jutra« seveda ni všeč radi njenega ravnatelja dr. Alojzija Kraigerja. Ali ima »Jutro« tudi že. za to mesto svojega kompe-tentat Pri mentaliteti liberalnih mladinov bi to ne bilo nič čudnega-O delavski nezgodni zavarovalnici »Jutro« seveda previdno molči, dasi spada tudi ona med tiste zavode, ki naj se »sanirajo« tako, da pridejo gotovi ljudje do svojih korit. Če je Jutrovcem drago, se bomo začeli pečati z razmerami delavskega zavarovanja v Dalmaciji, Hercegovini in drugih krajih, ki tudi spadajo v delokrog ministra za socialno politiko.
V	Dalmaciji je n. pr. komaj 5 odstotkov delavcev zavarovanih, razmere so tam v tem pogledu take, da je naravnost škandal. »Jutro« bi storilo prav, če bi primerjalo upravne stroške v Sloveniji z upravnimi stroški drugod, pa bo hitro samo sebi zavezalo jezik. Gospodje! Vaše ravnanje ni več politika, temveč osebni boj najogabnejše sorte.
Vpokojena sta nadsvetnik Mohor Pirnat pri rudarskem odseku v Ljubljani in Franjo Rihter, upravnik pri premogovniku v Vrdniku.
Neverjetna hitrost naše kr. pošte. Narodni poslanec s. Tokan je te dni prejel neko pismo, ki mu ga je bilo poslalo tajništvo »Osrednjega društva lesnih delavcev v Ljubljani® in sicer že 21. oktobra 1921! Pismo, v kateremu je šlo radi nekih intervencij pri ministrstvu za šume in rudnike ter pri ministrstvu za socialno politiko, je torej iz Ljubljane v Belgrad romalo celih 9, reci in piši devet mesecev. Dobra je ta!
Za samostojno narodno-gospo-darsko fakulteto. Splošna akademska skupščina v Lipskem je sklenila predlagati, da se priključi trgovska visoka šola univerzitetni upravi in da se iz državno-ljudsko- in poslov-no-znanstvenih strok ustanovi nova samostojna naroduo-gospodarska fakulteta. Tudi se je sklenilo zahtevati, da uvede doktorat rerum mercanti-lium (vsega trgovstva).
Pruski minister za socialno skrb je predložil deželnemu zboru spomenico, da se sklene zahtevati zdravniško izpričevalo pred poročitvijo.
Koncert v Narodni kavarni v Ljubljani priredi v soboto 15. t. m. tambu raški zbor »Svobode«. Začetek ob pol devetih zvečer. -Vstop prost. To je že tretji koncert, ki ga priredi
»Svoboda« v Narodni kavarni. Zbor ima obsežen repertoar ter prednaša vedno nove komade ob izredni preciznosti pod vodstvom zborovodje Št. Lehpamerja. Občinstvo priznava, da doslej nismo bili vajeni tako dovršenih tamburaških zborov, kakor je ta. Kdor zbora še ni slišal, naj se sam prepriča, pa bo čul, da tudi ta mehka narodna godba ob pravilni porabi instrumentov nastopa umetniško in z efektom.
Socialni pregled.
Stavka tiskarjev v Berlinu je
bila končana v sredo na podlagi dogovora, po katerem je organizacija z majhnimi pridobitvami uspela?
Štrajk zagrebških spediterskih delavcev se bliža koncu. Delodajalci so poslali popustljivejši v svoji trmi.
Štrajk železničarjev imajo v Ameriki, v Zedinjenih državah. Proti štrajku so mobilizirali vojaštvo in nacionalne garde.
Štrajk kovinarjev v Italiji je končan. V gorenji Italiji je štrajkalo kovinsko delavstvo. V Milanu je glasovalo 8000 kovinarjev za delo, 3000 pa za stavko. Dosegli so nekaj uspeha.
Gospodarstvo.
Stanje papirnatega denarja v Jugoslaviji. Po izkazu Narodne banke z dne 30. junija je bilo za 4.808.6 milijonov papirnatega denarja v prometu.
Žitni trg. V Vojvodini so bile cene žitu sledeče: pšenica 14.30 K, ječmen 11.00 K, koruza 11.90 K, pšenična moka (0) 21.70 K. — Tendenca neiz-premenjena.
Državni dohodki šum in rudnikov. Na podlagi statističnih podatkov znašajo dosedanji dohodki državnih gozdov in rudnikov 10 in pol milijona dinarjev.
Valuta. Zaradi dogodkov v Nemčiji je marka silno padla. Tudi francoski frank pada. Dvignila se je pa češkoslovaška krona.
Unija krznarjev za socialistično stranko. V Philadelphiji v Ameriki je zborovala v začetku meseca junija unija krznarjev, ki je naložila med drugim svojemu odboru, naj stopi v stik z rusko sovjetsko vlado v svrho pojačenja krznarske industrije v Rusiji. Unija namerava ustanoviti krznarske delavnice za oživotvoritev industrije v Rusiji. Krznarska industrija ima v Rusiji lepo bodočnost, ker je tam v obilici surovin.
Znižanje nemške vojne odškodnine. Reparacijska komisija objavlja uradno poročilo: V smislu sklepa z dne 21. marca 1922, s katerim se določa plačevanje nemške vojne odškodnine za letošnje leto, je reparacijska komisija na svoji današnji seji sklenila, da se v vsoto, ki jo ima Nemčija plačati Franciji, vračuna znesek 17,892.602.30 mark, ki ga predstavljajo obresti rezervnega fonda komisije in vsote, ki jih je plačala luksemburška vlada za premog in zveza tekstilne industrije za barvila, dobavljena v času od 1. nov. 1921 do 30. junija 1922. Znesek, ki ga ima plačati Nemčija dne 15. julija t. 1., se torej zniža od 50 milijonov na 32 milijonov 107 tisoč 70 zlatih mark.
Kulturni vestnik.
Razstava Dostojevskijevih rokopisov. V zgodovinskem, muzeju v Moskvi so bili razstavljeni neobjavljeni Dostojevskijevi rokopisi in ohranjena njegova korespondenca, kar so našli v petrograjskein arhivu in v Georgiji. V nanovo najdenem matorijalu so nahajajo osnutki, ki so umetniško veliko večje vrednosti, kot najznamenitejša dosedaj objavljena dela.
Glasovi naših prijateljev.
O čiščenju v Sloveniji, ki ga
»Naprej« goni že nad pol leta, poroča, čeprav po enostranskih infor- i macijah, amerikanski »Proletarec«.
Ako bi imel »Proletarec« objektivna poročila, hi poročal seveda drugače. Ker teh poročil nima, pravi, da je težko izreči sodbo o čiščenju, ker slovenski listi ne poročajo o dogodkih tako kot so se dogodili. Tudi v »Na-preju« pogreša celo vrsto utemeljitev za razne sklepe stranke. — Ej, pošten namen in poštena sredstva so najboljše jamstvo za dober uspeh, ker jih lahko podpremo z dokazi, sumničenje in laži so pa nevarno orožje, kateremu nihče dolgo ne zaupa.
Vse obsodbe vredno je obnašanje nekaterh dobro situiranih ljudi na-pram občinskemu davku na ponočni obisk gostiln in kavarn v Ljubljani. Minuli torek, 10 minut po 10. uri zvečer, je bilo naravnost gnusno opazovati, kako se je trgovec S. prepiral z uslužbenko na vrtu hotela pri Štruklju. Odšel je, ne da bi davek plačal. Priče na razpolago. V bodoče bomo brezobzirno priobčili imena takih gentlemanov v priporočilo oblasti iri kupujočemu občinstvu.
Kočevje. (»Svoboda«.) Po daljši notranji krizi v tukajšnji podružnici delavskega izobraževalnega društva »Svoboda« so se razmere znatno izboljšale ter kažejo jako razveseljiv napredek, zlasti glede sodelovanja nadebudneži naraščaja, kar naše ustavotvorne »sokoličke« tako jezi, da razvoj s silno vehemenco ovirajo, kar nikakor ne more biti v intenci-jah pravih Sokolov. Zaprosili smo za telovadnico v tukajšnji šoli, a dobili nismo niti odgovora. Pa to nič ne škoduje. Vse telovadno orodje si bomo sami nabavili, čeprav odrekamo Sokolu lastninsko pravico do orodja, ki ga ima, ker so to, kar imajo, svo-ječasno zaplenili, in čeprav imajo orodje in telovadnico, nimajo pa telovadcev. Velik del njihovega naraščaja je nemški, tako da ob priliki kraljeve poroke niti živijo ni kričal. Za bakljado so tem fantom posodili rudarski pazniki in uradniki uniforme, da so vsaj nekoliko paradirali. Drugače je pri našem delavskem društvu; dokazali bomo 6. avgusta na letni veselici s telovadbo, nogometno tekmo, tombolo in drugimi zabavami, da delavstvo zna telovaditi. Na veselico vas povabimo, seveda proti vstopnini. Sodelovala bo godba »Svobode« iz Most pri Ljubljani. Torej na svidenje sokolički!
Iz Savinjske doline. Pri nas se je »Zarja« izredno priljubila. Mi potrebujemo resen list in čim več jih je, tembolje je za napredek naše stranke. Nekateri sicer agitirajo proti »Zarji«, toda ta protiagitacija ne zaleže mnogo, ker ljudje že znajo soditi sami. Premalo poročil imata pa res iz naših krajev. Če bi Vam bilo ljubo, bi se kdo od nas večkrat oglasil. Pri nas imamo sicer lepo gibanje, pogrešamo pa tudi kakor drugod prave duševne zavesti, da je socialist le tisti, ki je notranje p^pričan ter se tega prepričanja zaveda. Sodrug urednik! Bodite pozdravljeni in sprejmite naše pozdrave ter bodite uverjeni, da Vas bomo podpirali po svojih močeh. (Op. ur.: Dopjse Bpre-jemamo radi. Posvetujte se glede razširjenja »Zarje« s sodrugi. Kar storite za »Zarjo«, storite za proleta-rijat!)	______________
Tiskovni sklad „Zarje“.
V. izkaz.
1.	Sodrugi o priliki navzočnosti poslanca sodr. Divača v Ljub-
ljani .................................... 160	„
2. M. L, Ljubljana . .	. . t	.	300	.,
3. Brenčič & Svetlič, Ljubljana	.	20	„
4. Neimenovani, Ljubljana	....	200	„
5. L. S., Ljubljana.......................... 200	„
6. F. K., Ljubljana.......................... 40.	„
7. Dr. N. N., Ljubljana................. 2000	.,
8. M. J., Ljubljana.....................100	..
Skupaj . . 3020 K
Hvala vsem darovalcem!
Sodrugi in sodružice, agitirajte za „Zarjo“, spominjajte sc pri vsaki priliki njenega sklada! Prispevke je pošiljati na naslov: Uprava „Zarje“, Ljubljana.
Izdajatelj in odgovorni urednik dr. L. Perič. Lastnik Konzorcij „Zarje“. — Tiska tiskarna J. Blasnika nasl. v Ljubljani.