str. 4
„S h O \ E N K A"
St. 1
Mladostne sanje
spisal Vanda •
Moja dobra Zorka '.
Dva tedua sta že prešla, odkar se ne vidiva, draga mi prijateljica ; dva tedna že odkar sem ostavila rojstve-ni kraj, odkar sem se poslovila od preljube obitelji, poslovila od vseh predragih mi prijateljev, ki so me spremili y domačo cerkev — k poroki. Ker se ne povrnem še -tako Jiitro s svojim soprogom v hišo, kjer bodem -odslej gospodinjila, ker vem, da se ne snideva še tako kmalu, hočem ti vsaj zabeležiti par vrstic. Draga mi Zorka ! Ti poznaš vso mojo prošlost, znan ti je vsak do-godljaj iz mojega življenja, in ravno zato nočem ti hiti sedaj, četudi soproga, prikrivati ničesar. Vedno sva si bili najboljši in najiskrenejši prijateljici, kakoršni hočeva tudi ostatii. S tem,le pismom vred dobiš tudi moj dnevnik, katerega sem vzela radi neke tajne sile s seboj. Gotovo se čudiš in . radovedno povprašuješ:' Čemu mi bode njen dnevnik ? zakaj ga. pošilja meni ?" — Evo mojega odgovora : Popreči hočemti sebi in svojemu Stankotu nekaj neprijetnega. On bi se gotovo razveselil najdenega dnevnika, a ne toliko njegove vsebine, kajti ista bi ga storila gotovo nesrečnega. Radi tega ga pošiljam tebi, da mi ga shraniš, dokler se ne vrnem. Prečitaj ga in gotovo uvidiš, da ravnam pametno", kajti čemu bi z njim ogre-nila življenje svojega soproga? Gotovo si misliš, da sera poleg svojega dobrega: moža srečna. Al, oh Zorka, jaz — jaz vendar nisem srečna bodem še le, ako pozabim njega — Davorina! Upala sem vedno, da pozabim prvo ljubezen, upata,"'da pozabim tudi onega, ki mi jo je vsa-
st. 1
„S L O V E N K A"
Str.
dil v srce, onega kateri je še vedno mojemu srcu naj- j dražji.      •      ' '
¦ Nekaj i)Osebnega se mi je dogodilo, kar hočem tu zamolčati. dobro vede^ da- je v mojem dnevniku bolje narisano. Čitaje. žveS kaj se je godilo oni trenotek v mojej. duši. Sodi me kakor hočeš! Ako me ne sadiš-prestrogo, spoznaš lahko, da Dragica 'ni baš srečna, vendar znam jiifikrivatr vse to. Zadovoijnost, sreča in ljubezen sije mi brenda y obraza, ko slonim z glavo v naročji svojega moža, katerega imam rada, dasi ne morem pozabiti njega Radovana.
Dovolj naj ti bode za danes. Vsaj še ne vem, kako mi je bilo mogoče zabeležiti toliko, med tem, ko ne daleč od mene sedi Stanko, čitaje časnike. Gotovo meni., da tebi svoji prijateljici, opisujem vso srečo, katero vživam na njega strani.
Z njegovimi pokloni prejmi najsrčnejše pozdrave in poljube svoje •'
Drnrjice.
st. 2
„S L O V E N K A '
Str. o
Mladostne sanje
spisala Vanda (Dalje.)
Solncc mi je posijalo v sobo skozi na pol zaprte vetrnice, vzdignila sem glavo, mela si oči in iskala okoli s pogledom. Da, tu je bil tintnik, tu sem imela pero. tu sem imela velik dnevnik, tam pri mizi, kjer sloni moja sinočna plesna obleka, sedel je nekdo, ki se je zval Stanko, a katerega nisem poznala, jaz sem pisala neki Zorki, katere tudi nisem videla nikdar ; vse, vse tako živo, tako resnično, da ne morem verjeti, da ni bilo res. Da sem jaz poročila moža, katerega bi ne ljubila iz svojega srca, kako se mi more to .še sanjati? Na onega zopernega človeka, na — Davorina sem pa mislila z ljubeznijo v sanjah, na onega, katerega sovražim, lia, ha, ha ! —
Kriva je bila ciganka, samo ciganka teh mojih sanj ali dnevnik si vendar hočem pisati, ker sem že sanjala o njem. Začenjam s prorokovanjem stare ciganke od včeraj :
Meseca decembra 18— Dobro igra svojo ulogo. Sicer nikakor, da bi verovala njenemu praznemu besedičenju, poslušala sem jo le, da sem se je čim preje odkrižala. In kako bi mogla verjeti to, kar mi je pripovedovala brezzoba starka?
IIa ha ! Tega ])a že ne ! Po njenih besedah je meni usojeno ljubiti človeka, katerega sedaj preziram! Ha — hal Morda onega . . . lepega . . . Kako je afektiran in kako ošabno se vede po poti dobro vede, da je lep. Cestokrat ima navado, da že od daleč ko nas zagleda, kopico učit. kandidatinj, potiplje polahko svoj ovratnik, da se prepriča je li vse v redu ; neprenehoma pa si viha jedva vidne brke. In o tem človeku sem sanjala nocoj, da sem ga ljubila ! brrr ... in da sem bila poročena z drugim ! ?
Ce je v družl)i kakega tovariša, smeje se, da pokaže dve vrsti belili zol), kteri ve, da mu dičijo lepa usta. liazen tega je ])a tudi zelo jn-ekanjen on — moja antipatija, kajti navadno pohajkuje le bolj z grdimi tovariši samo, da se njegova lepota bolje zapazi.
Sicer pa ima i)rav, da se vede tako ošabno ; vsakdo bi ravnal tako, ako bi znal, da večidel tukajšnjega žen-stva opazuje le njega, da jih je mnogo, ki se ne ozirajo prav nič na svoj ženski ponos ter mu opisujejo svojo ljubav v dišečih pismicih. V tem oziru priznajem mu prav akoravno mi je zopern. Čakaj ptiček ; mene pa že ne pripraviš tako daleč, mene že ne omamiš kljubu vsej svojej krasoti.
Pa kam sem zal)redla ? Da bi opisovala vedenje svoje antipatije ? Škoda bi bilo lepe moje knjižice. Ciganka me je popolnoma zmešala s svojimi bedarijami. Spraviti moram, drugače kdo ve, kaj utegnem nocoj še zabeležiti . . .
;\Ieseca januvarija 18— Oni človek mi je od dne do dne bolj zopern, osobito od predsinočnega večera, ko sem bila z bratom v kavarni. Sedela sva, neravno blizu a vendar vštric njega. Njemu nasproti je viselo zrcalo, v kterem se je ogledoval ves čas.
Zavzel je ves prostor pri neki mizi, kakor da bi bil doma ; na jedno stolico je položil palico, na drugo klobuk in rokovice, sel je pa na baržunast naslonjač. Pregledal je vse časnike, ktere je dobil, a wakega le po dve minuti ; menda ga nie ni zaninudo. Komaj se je naveličal tega, da si prinesti par „Damen" in jame kaditi spuščevaje dim v kolobarih proti ogledalu, a to vse iz tega namena, da bi se videl.
To vse sem opazovala skriv;ij, in vide, da ga opazuje tudi brat, vprašam ga : „Poznaš li onega človeka ?" ,,Le po imenu", odgovori mi brat, „imenuje se Krasan !" (Pride še.)
str. 4
,,S L O V E K K A"
Št. 2
Mladostne sanje.
spisala Vanda (Dalje.)
„Lepo ime, najbrže Slovenec ali ne V" povrašem dalje. „Ne vem; nisem še slišal slovenske besede iznje-govili ust, navadno govori nemški", odvrne mi brat.
Rada bi bila zvedela še kaj, a nisem hotela nadlegovati brata, ki je citai pazljivo. lu vendar bi bila rada poizvedela je li Slovenec kajti oni hip, mislila sem si, da bi mi še manj ugajal, ako zanemarja svojo materinščino. Tak morda ravno ni ! Saj mi je prijateljica, ki ga pozna, pravila včeraj, da zahaja na slovenske veselice. In — to pa je res čudno.... p'csala ;e celo ž njim pa ne ve je li Slovenec ali ne. Pravila mi je celo, da se plesalkam le klanja ko izvoli plesati in kakor se molče zavrti, tako jo molče spremi do njenega prostora. Kar mi je še pravila mi ugaja, le žalibog, da jej ni koristilo. Škoda, da me ni bilo tam. Interesanten se je moral res zdeti oni hip, ko mu je stopila na kurje oko, kakor sluti ona.
Ha — ha ! Radovedna kakor jaz, hotela je poizve-deti je li Slovenec, zato mu je stopila pri plesu na nogo, da bi vsaj na njeno opravičenje izdal materini jezik. Ali vse zaman ! Tudi tukaj jej je splaval up po vodi, kajti še preje nego ona svoj : .Oprostite gospod !"' izustil je on svoj : .Pardon !" in konec je bil njihovega pogovora. Čuden človek ! Kdo ve, zakaj ne govori niti kadar mora, se li boji žensk ? Pa ne ; ako bi se jih bal, bi ne prišel k plesu niti ž njimi v dotiko. Poskusiti bi bilo treba še nekaj ! Kdo ve, kaj bi napravil, ako bi mu kaka plesalka odrekla plesati. On ki se vede tako prevzetno, bi mogoče ne odšel ravno molče, drugače je človek, ki ni za žensko družbo, človek tedaj, ki ni vreden, da bi jaz mazala svoj dnevnik o njem, opisuje njega lastnosti.
j\Ieseca februaija 1<S— Sama sebe ne urnem ; ne vem mi je li vsojeno ali kali, da najraje beležim o njem, katerega zovem le svojo, antipatijo. Ne vem kako je to, vedno se mi dogaja kaj takega, kar smatram, da je vredno, da se zabeleži, ako-ravno ni nič zanimivega. Tudi danes ni nič posebnega, a zdi se mi nekam čudno tako, da bi to čudo rada komu razodela — a komu? mami? Čemu: kaj to njo briga ? Najbolje, da se nekoliko pomudim v svojem (hiev-niku, ki sprejema med svoje liste vse, in ki ne ugovarja mojemu mišljenju naj li pišoča sodim prav ali krivo. Ne vem kako hi si tolmačila ta le slučaj.
Ravno on, moja antipatija, naj l)i mi bil vis-avis ; še tega bi nedostajalo. Ako je to istina, ne bodem mogla več niti k oknu, drugače bi si lahko domišljal, da sem se tudi jaz zatelcbila vanj do ušes. Res, prav jezi me. Ni dovolj, da ga srečavam po štirikrat na dan, še v mojo bližino ga je bilo treba. Zvoni ? . . . Kdo pa je sedaj ? Človek nima res nikoli miru, kakor samo takrat, kadar spi.
Pozno je že, pa naj le bo; to moram še zabeležiti. Zadovoljna sem, da je pretrgal moje pisanje prihod moje prijateljice. Včeraj sem pisala, ker mi je bilo dolgočasno, a sedaj zato, ker se mi je dogodilo nekaj izrednega. Sedaj lahko pišem, motil me nihče ne bode, ker je že ura pozna, nikdo mi sedaj ne bode provzročil, da skrijem svoj dnevnik. In tudi včeraj bi enakega ne storila, ali bila sem primorana ; prijateljica me je prosila, naj idem z njo k šivilji.
Odrekla sem jej, češ, da je predaleč; naposled sem jej ustregla ko sem zvedla, da se je preselila v hišo meni nasproti. „Pridi, pridi", rekla mi je, .seznanila se bodeš z gospodično Jurovič, ki stanuje še le nekaj dnij. piu mojej šivilji. Zelo prijazna je, pokazala mi je svoja ročna dela ; mogoče jih bodeš videla tudi ti, vem, da ti bodo ugajala !"
Tako mi je govorila prijateljica, dokler sem privolila, se odpravila in odšla. Mudili sva se dolgo ; predstavljena sem bila oni gospodični, pogovarjali sva se « marsičem. Nekaj so zvedele one od mene, a še bolj zanimivega jaz od njih. Gospodična Jurovič je rojakinja gospoda Krasana, katerega pozna še izza mladih nog Večkrat jo pohaja; tudi včeraj popoldne, ko sem ga videla, vstopiti je tedaj posetil njo. In posetil jo je najbrže tudi danes in pa še ravno takrat. Skoro da me jezi, ker sem šla včeraj s svojo prijateljico, srdi me, da se mije moralo pripetiti kaj takega — pa ravno meni. Srdi me? jezi? Ne; ako dobro pomislim — še zadovoljna sem,
Zadovoljna sem, da je prijateljici primanjkalo blaga za obleko ; morala je zopet v prodajalnico in ker jej je bilo prepozno, je naprosila mene, da je nesem danes zjutraj njenej šivilji. Ustregla sem jej — zakaj ne ? — — Joj, kako me jezi ! Kaj ? Saj ni res ! Prav zadovoljno se čutim, čeravno sem se mu pokazala jako nerodno.
Kak slučaj! Ravno takrat ko sera hotela iz veže nasprotne hiše, mi je prišel nasproti on. Skoro bi se bila zadela. .Oprostite gospica', rekel je on. Ne vem, kaj so
st. 3
,S L 0 V E N K A»
Str.
že godilo oni hip z menoj : nelaij sem imela zavitega v roki in to mi je padlo na tla. On mi z lahnim smehljajem vzdigne in vrne. Odvrnila sem mu s kratkim : .Hvala !" in nemudoma odšla.
Par korakov in bila sem v veži svoje hiše. Ne vem, kaj me je sililo, ozreti se v ono vežo, iz katere sem ravno prišla. Zopet sem osramočena zbežala v prvo nadstropje in jezilo me je, da sem se ozrla, kajti on je stal še v veži in me videl ; kdo ve, kaj si bode mislil V
Kaj je učinil vendar oni človek mojemu srcu, da od onega hipa, ko je naju slučaj pripeljal v bližino, mi ni več tako zopern?
Ne domišljam si ničesar, vendar bi jako rada vedela zakaj, čemu je gledal za mano, ko sem ga ostavila.
10. februarja 18— Danes petnajst dni sem bila pri prijazni gospici Jurovič. Obljubila sem jej, da jo v kratkem posetim in zato sem hotela izpolniti danes svojo obljubo. Gospodična sprejela me je z radostjo. Bila sem delj časa pri njej : pogovarjali sve se o raznovrstnih stvareh, povedali marsikaj, kar se nama je zdelo potrebno. Naklepetali sve se toliko, da nisve niti zapazili nastopivšega mraka. Hotela sem se posloviti, ali gospodična se je branila, češ, da me spremi do vežinih duri. Tu sva se še nekoliko ustavili in gotovo bi se bili še pogovarjali, ko bi jaz ne zagledala od daleč njega — Krasana. Ne ozrši se nanj, poklonila sem se gospodični Jurovič in odhitela sein domov, zadovoljna, da me je gospod Krasan videl s svojo prijateljico.
str. (i
,S L 0 V K N K A"
St. 4
Mladostne sanje.
Spisala Vanda. (Dalje.)
Mesec marec 18— Danes je nedelja. Poležala bi bila gotovo nekoliko delj časa v postelji, ko bi se ne ustrašila svoje matere, ki mi je žugala, drže v roki z vodo napolnjeno caso, da me polije, ako brž ne vstanem. Kar zbala sem se in pozneje sem bila prav zadovoljna, da sem se udala svoji usodi in skočila brzo s postelje a ne radi tega, da bi mi zona ne pretresla udov, ampak zato sem bila naposled izredno vesela, ker sem videla njega, kar bi se gotovo ne primerilo, ako bi mi mati ne zapretila. Ker vem. da ugodim tudi svojemu dnevniku, ako mu razodenem kako da je bilo mogoče videti njega že zjutraj, koj ko sem planila s postelje, hočem mu privoščiti še to skrivnost.
Skočivši s postelje, vleklo me je nekaj k oknu. Odstranim nekoliko zaveso in polukam na ulico. In glej! Slučaj ! Ravno isti hip je vstopil on — gospod Krasan — moja nekdanja antipatija v vežo nasprotnega poslopja. Mal kovčeg je nosil v roki. Kar zamislila sem se. a koža, ki se mi je ježila, opomnila me je, da nisem baš v kožuhu. Naglo se oblečem, popravim nekoliko razmr-šane lase in zopet stečem k oknu ; hotela sem ga videti, ko bi izstopil, kajti najbrže se je šel le poslovit k gospodični Jurovičevi svoji prijateljici. Čudno se mi je zdelo tudi to, kajti zakaj se ni poslovil od nje že včeraj, ko sem bila jaz ravno pri njej. Na ta način bi bila lahko zvedela kam pojde. Mogoče pa, da ga je še-le pozno presenečila kakova brzojavka. Dolgo časa sem tako skrivaj pazila na ljudi, ki so prihajali iz one veže, iz ktere je imel vsak hip izstopiti tudi, oni ki mi je bil predstavljen še-le pred kratkem — in — in —
Dolgo se je mudd, zato se premislim, da bi bilo bolje, ako se še preje umijem in toliko spravim svojo zunanjost, da bi lahko odprla okno in se naslonila nanje. Ko sem bila spravljena, pokazal se je v veži. A tukaj V Ha — ha ! Danes se debelim samega smeha. Sedaj me ne skrbi več moja včerajšnja nerodnost, kajti njegova neokretnost se je pokazala danes še huje. Revež! Ha — ha ! To ni vsakdanja stvar, pa če bi tudi bila, če bi kakega drugega zadelo kaj sličnega, ne bilo bi mi na tem prav nič ležeče ali pripetilo se je baš njemu — ošabnežu — ha — ha ! Zaupaje to svojemu dnevniku, se lahko še kedaj nekoliko posmejem, predstavljaje si I oni prizor.
st. 4.
,S L O V E N K A'
Str. 7.
Ha — ha ! Še pisati ne morem, kajti od samega smeha so mi solze privrele v oči. Kjubu vsemu temu ljubi moj dnevnik, sprejmi še te le vrstice v svoje varstvo !
Še v veži je bil. ko me je zagledal slonečo na oknu in menda je pričakoval, da se srečata najina pogleda, da bi porabil priliko in se odkril.
A glej — osoda ! Debeluhasta ženska, ki se je komaj zibala po cesti, pride mu prav takrat nasproti in rezultat vsega tega je bil, da sta trčila skupaj ; on s kovčegom, ona s košem. A to ni bilo vse ! Naenkrat so privreU radovedneži, ki postavši se v krog. okoli obeh neokretnežev, so komaj stali po koncu od samega smeha. Na tleh je ležalo nekaj rumenjakov, solate, korenja, ki je padlo iz koša : a nesreča se ni pripetila samo debeli kuharici, ampak tudi njemu ošabnemu gospodu Krasnemu.
Iz kovčega, ki je odprt ležal na tleh, padla je krtača in par klobas, drugo je k sreči ostalo notri.
Vse to sem jaz opazovala iz prvega nadstropja. Položila sem roko pred usta in se smejala v pest, kajti nisem se mogla zdržati smeha. Videla sem, kako je on
— gospod Krasan, rdeč kakor puran, pobral svojo krtačo in klobase, potem pa se je zmuznil iz množice, ki se mu je rogala za hrbtom. Iznebiti se je hotel menda vragove žene, ki ga je psovala z raznimi priimki, ker jej ni poplačal razbitili jajec. Še parkrat ga je zaklela, potem se tudi ona mrmraje odpravila domov. Ljudstvo se je razšlo, mogoče že pozabilo na dogodljaj. Sedla sem na divan in se še dolgo smejala, kakor se še vedno, •kadar se zmislim. Sedaj mi je žal, da nisem zbežala koj od okna, vsaj bi med . tujimi obrazi se ne sramoval, kakor se je, mene da slonim morda še vedno na oknu. In sedaj ? On je odšel, odnesel s seboj vse spomine, ktere kmalu pozabi in z njimi pozabi tudi svoje znance — pozabi tudi mene. A meni V — — — ostal mi bode morda še dolgo v spominu. Dal Bog, da ne !
Mesec april 18— Še sedaj sem zaspana ! Vstala sem še le sedaj, akoravno je že jednajsta ura. Danes ni prišla mati. da me polije z mrzlo vodo, kakor pred mesecem dnij. Tako trdosrčna ni, da bi mi ne privoščila nekoliko počitka, ako VĆ, da ga zaslužim, kakor sem ga prešlo noč. Sicer nisva prišli tako pozno domov, a kljubu temu sem spala malo ; zatisnila sem oči še-le proti jutru. In zakaj V Imela sem ga vedno pred očmi, mislč, da sem poleg njega pri veselici, kjer me je presenečil. Početkoma nisem niti verjela svojim očem, ko se mi je poklonil. Kako sem se ga razveselila, spoznavši,, da je res oni, kterega nisem več upala videti, kteri, sem mislila, da se niti več ne vrne sem v L. Srce mi je bilo močneje, ko sem ga zagledala — a sama ne vem zakaj. Le to vem, da mi ni več antipatičen, ampak ravno nasprotno — zelo simpatičen, (lovorila sem z njim le parkrat in takoj mi je ugajal. Žal mi je bilo, da sem ga v svojem srcu tako prezirala, tako črtila in skoro zaničevala. A zakaj!
— — Bila sem pravi otrok. Od 11. marca nisea govorila ž njim do sinoči. In kako tudi V Saj ga ni bilo tukaj v L, ampak se je še le sinoči povrnil iz T. Za-
gledala sem ga koj, ko je vstopil v dvorano ; najina pogleda sta se srečala in vendar nisem mislila oni hip, da bi to bil on. Kako sem se začudila, ko me je prijazno pozdravil in stisnil roko, kakor ne stisne ravno vsakdo. Nekaj sem čutila oni hip : vse, kar mi je pravil, poslušala sem s pozornostjo, vse kar je izustil me je zanimalo, kakor da bi zadevalo le mojo osebo. Spomnil me je onega prizora in povprašal, ako mi je še v spominu. Delala sem se nevedno, naposled pa kakor, da bi mi jedva došlo na um, sem odgovorila : ,Da, da, spominjam se nekoHko, pa ne vem kaj se vam je pripetilo, kajti oni hip poklicala me je mati in oditi sem morala od okna. Drugega nisem zapazila nego to. da se vam je dogodila neprijetnost, kakor nekdaj nama dvema, med tem, ko ste me hoteli pozdraviti-'. ,,Da tako nekako je bilo, vendar s tem razločkom, da sem se takrat, ko sem trčil z vami, gospodična, smatral med najsrečnejše zemljane, a drugič prav nasprotno.  .
Tako nekako mi je pravil sinoči. Predstavila sem ga svoji materi in menda je s svojim simpatičnim vedenjem jako ugodno uphval na njo, kar sem spoznala v tem, da ga je povabila naj nas kedaj poseti. S tem me je jako razveselila in sedaj komaj pričakujem ure, da dojde k nam.
Meseca majnika 18— •Gospod Krasan je skoro naš vsakdanji gost. Kako se ga vesehm, kadar ga pričakujem. Neko tajno nagne-nje, kteremu se zaman prizadevam upirati, vleče me k njemu, v bližino onega, kterega žalibog čutim, kako prisrčno, čisto in odkritosrčno ljubim. In vendar ! Akoravno govorim v njega navzočnosti manj nego navadno, sva si postala kljubu temu dobra prijatelja.
Z mano je jako prijazen in vidi se, da nisem mu indiferentna. Navadno nam dela druščino zvečer in o lepih večerih porabiva priliko, da odideva z materjo šetat se.
Oh ! Ko bi on vedel, kako ga ljubim ! Njegova podoba plava mi vedno pred očmi : on mi je najdražji, kajti le njega morem ljubiti z vso močjo svoje duše. Kako srečno bi se imenovala, ko bi me le koHčkaj Ijnbil ! (Pride še.)
str. 4
„S L O V K N K A-'
St. 5
Mladostne sanje.
Spisala Vanda. (Dalje.)
]. junija 18— On mc Ijulii ! Kdo je srečnejši od mene V Ali, Davorin, kako te obožujem ! Doletela me je naj veča sreča. Ciganka je vse pogodila. Kdo bi si bU misld?
Včeraj je prišel k meni in sicer baš takrat, ko sem bila sama doma. Dolgo me je molče opazoval, potem stopil k meni in razodel svojo ljubav : objel me je in pritisnil na svoje prsi — in — — — ah — — —
blaženi trenutek--¦- pritisnil je vroč poljub na
moji ustnici. Prvi in zadnji?
•2:1 julija 18— Dolgo je že odkar se ljubiva in nihče ne ve za to kakor midva in moj dnevnik. Zdi se mi, da se od dne do dne imava rajša ; jaz živim le za njega. Materi noče, da še povem.
Mesec september 18— Že mesec dnij, odkar ga ni bilo pri nas. Včeraj zjutraj grede na sprehod, sem ga srečala ; šel je mimo mene, ne da bi me pozdravil, obrnil je celo glavo v stran. A zakaj ? Kdo ve ! Kaj ima z menoj ? Koga naj povprašam ? Sinoči sem zvedela, da je koketiral z neko bogato gospodično. — Ona je tedaj vzrok, da je mene pozabil ; radi nje se me tedaj izogiblje ?
In danes popoludne ? Oh, še vedno mi je v spominu oni trenotek, one rezke besede, katere je porabljal v svojem pogovoru. Kako me je zbadal ! Ko bi bila ve-
dela, da se pripeti kaj takega, gotovo bi ne odšla k Jurovičevi. Niti pol ure za mano došel je on in spravil s svojim prihodom sebe in mene v zadrego. Na njega navidezno prijazen pozdrav odzdravila sem tudi jaz s prijaznim poklonom. A v tem, ko mi je srce krvavelo, sem se smejala v njegovi navzočnosti, da bi se le ne izdala ])rijateljici njegovi. Za nekaj časa se je ona odstranila. Z njenim odhodom utihnili? sva tudi midva, on je čakal najbrže, da začnem jaz, a jaz istotako. Naposled me s sarkastičnim smeliljajem vpraša se li zabavam z gospodom Liparjem. Jaz sem kar ostrmela. Ime mi ni bilo neznazno. Videla sem je že nekje napisano in sicer v onih pismih, katere sem dobivala o božičnih praznikih. A kako ve on vse to, saj nisem o tem omenila nikomur nego svojej prijateljici, s katero ni še niti znan. Kdo mu je tedaj povedal ?
Ko bi le znal vsaj resnico, pa da se jaz z njim zabavam, saj ga poznam le malo in odkar mi je jel i)i-sati, kar obračam glavo, ako ga srečam. ^lolče sem ga gledala, beseda mi je zastala na jeziku, kakor da ne smem ugovarjati njemu, katerega ljubim. »Spravil sem vas v zadrego, kaj ne gospica, ker gotovo niste slutili, da bi jaz kaj takega vedel. Ni še tako skrito, da bi ne bilo očito, vse se zve, draga moja gospica", rekel je ironično.
„To vse je laž, vse le laž, Davorin, — g. Krasan. Kdo je dotična osel)a, ki vam je napolnila glavo?"
„Dotična oseba je značajna, ker se ne igra z dvema srcema ob enem, — ker ne vodi za nos dveh možkih, kakor ste vi. Ona oseba ne laže, ker vas je videla večkrat z lastnimi očmi!"
Ah Davorin ! Ne veruj — — — ne verujte tega g. Krasan", ugovarjala sem jaz.
,,In ko bi bilo samo to", odgovoril je ironično, „a drugo je še zlobneje, kdo bi si bil mislil, da me tako opravljate i)ri svojih prijateljicah — — to je jako grdo od Vas !"
„(rospod Krasan ! — — Molčite! — Preveč!--
— — Sramujte se, da verjamete slabim jezikom, a meni ne !" rekla sem srdito.
„Seveda ! Nedolžni ste v tem ! IIa — ha ! — Vboga revica, i)rav smilite se mi ! Jaz mislim, kar ]u)čem in verujem, ker vem, da oseba, ki mi je pravila vse to, nima vzroka, da bi ne govorila resnice. Za nos ste me vodili dovolj časa, več me ne bodete ; čudim se temu, da ste se upali govoriti z menoj, med tem ko sem vam tako antipatičen; med tem ko trosite okrog, da sem jako surov, razuzdan in neotesan. Tako menenje ste imeli o meni pa ste mi hlinili ljubav — grda neznačajnost !
Hotela sem še nekaj izustiti, ali vrata so se ravnokar odprla in spremeniti sem morala srditi obraz v smc-jajočega, veselega, kajti prijateljica je vstopila.
Kaj sem trpela oni hip ne morem popisati, a kljubu temu sem se smejala in govorila jako .«^aljivo, akoravno sem v srci čutila grozno bolest. Uboga jaz ! Še pol ure je ostal tam, potem pa se od obeh prijazno poslovil in odšel. Prijateljica mi je povedala, da še nocoj odpotuje i domov. Morda se niti več ne vrne. Sklenila sem, da ga
št. 5
,S L O V E N K A'
Str.   5 ]
nočem več ljubiti, da ga hočem pozabiti. A kako? Saj ga ne morem ! Kako naj bi pozabila in še celo sovražila onega, katerega sem nekdaj ljubila z vso strastjo ! O ne, ne Davorin ! Ni mi možno, pozabiti te, akoravno me ti črtiš ! In zdaj, ko to pišem, je on že morda odpotoval, veselil se bode, a jaz se ga bodem žalostno spominjala; otožno spominjala onih srečnih trenotkov, katei'e sem vžila poleg njega. Ah ! Pozabiti ga moram, pozabiti ! Vso kar me sjiominja njega, hočem uničiti. Nočem, da bi me posušena cvetka spominjala časa, ko mi jo je še svežo utaknil v glavo ali pripel za pas. Čemu bi hranila vse one listke, na katere je on zabeležil kaj takega, kar me je takrat jako razveselilo? Čemu naj bi hranila vse ono uvelo cvetje, ki me le spominja lepih trenotkov krasne minolosti ?
Mesec oktober 18 — Pozno je že, a spati ne morem. Ti ljubi moj dnevnik, si mi še najiskrenejši, ker poslušaš žalostne in vesele dogodke. Dovoli, da zabeležim par besedij, ki mi vtolažijo in pomirijo bolno srce. A kako naj ti napišem vse to ? Ah Davorin ! Davorin ! Zakaj mi greniš življenje? Oh, zakaj te moram tako ljubiti, da mi brez tebe ni živeti ; z mislijo na te ustajam in z mislijo na te vlogam se k počitku. K počitku ? O ne ! Kako mi je možno počivati, kako zaspati, ko mi v glavi roji tisoč in tisoč mislij, ki me spominjajo njega — — — — brez-načajnega.
Ah Davorin ! Zakaj si poslušal zlobno osebo, ki je vsejala v tvojem srci sovraštvo do mene, tvoje nekdanje Dragice ? Ne sodi me krivo Davorin ! Glava mi če počiti ! Meni ni živeti ; ko bi le s čim zakrivila, ne bilo bi mi tako žal, srdila bi se le, da sem si sama vzrok, ali tako, ko vem, da nisem ki iva tega, česar me on dolži, s čemur so mu napolnili glavo. Kdo ve, kje je sedaj ? Zatopljen in za trdno uverjen v obrekovalne besede one opravljivke, se gotovo nikoli ne spominja mene in če se zmisli — tedaj gotovo ljuto zaškriplje s svojimi zobmi in me na tihem kolne ; po nevednem preklinja ono, ki ga še vedno ljubi.
Še vedno ljubi ? .Te-li to istina ? Da ! Še vedno ga obožujem, še vedno z nestrpnostjo hrepenim po onih srečnih trenotkih, katere sem vživala ob času večernih sprehodov poleg njega.
Veselje mi obdaje ves obraz, ako mislim na prelepo minolost in spremeni se mi v tugo ako se zmislim krute sedanjosti. Vem, da me več ne ljubi, vendar hočem ga ljubiti kljubu temu, da, ljubiti do smrti, kakor sem mu obljubila nekdaj — takrat, ko me je naučil ljubiti, takrat, ko se mi je dozdevalo, da slušam angeljske glasove, ko so mi donele njegove medene besede na moje uho. In kdo mi more prepovedati — ljubiti njega — svoj vzor ? Zvesta mu ostanem, če me tudi zdaj črti in toži razžaljenja, katerega mu nisem nikoli prizadela, ker sem ga preveč oboževala, preveč spoštovala, preveč ljubila in preveč ljubim! Ah Davorin! Povrni se v moje naročje ! Ne prosim te ljubezni, ampak le tvojega prepričanja, da veruješ v me.
Kdo je oni, ki je provzročil razrušenje najinih vezij ? Gorje mu bode, ako zvem, kdo je, kajti maščevati se hočem, akoravno je osveta grda, zame bode sladka. Čemu se vedno spon^injam časov, ko sem ga še nestrpno pričakovala, ko sem zatrepetala po vsem telesi, čute kako mi je stisnil roko, čute pogled njega milih očij? Zakaj živim, ko trpim, ko me tako grozno muči srčna bol, ki ne ozdravi tako hitro, ne mine tako brzo,
ki me skeli — — — skeli----kakor da bi se
me kdo najpreje dotaknil z žarecim železom in me potem ravno tija polil z mrzlo vodo.
Mogoče pa da te vendar kedaj zabim. Upanje me še oživlja, krepča — upanje, da ga pozabim. Gorje, ako bodem morala še dolgo prenašati bolečine zanj, ki se je z menoj le igral, ki me ni ljubil, ki se je z menoj le kratkočasil. Čemu bi morala ljubiti onega, kateremu ni mai-i je-li moje nagnenje i'esnično ali ne, ni mari, kar čuti moja duša, sploh ne ve, kaj mi je bil.
Zakaj moram biti ravno jaz tako nesrečna ? Zakaj mi moja ljubezen ne more pridobiti njegovega srca ?
Zapuščena sem, ločena z vsem od svojega ljubljenca in vendar ozr.ši se proti nebesom, navdaja me upanje, da ga bodem še kdaj videla, še kdaj ž njim govorila, predno umrjem, predno ga pozabim.
Pozabim ? Ah ! Kako mi bi bilo možno zatreti bolest prve ljubezni, ki je v meni ukoreninjena tako globoko, katero je provzročil le on, ki nima o njej niti pojma, drugače bi ne rekel, da ga nikoli nisem ljubila, da sem ga vodila za nos. In kako krivo sodijo oni, ki menijo, da čas ozdravi vse — tudi srčno bolest. Jaz se protivim temu iz lastne izkušnje.
Mesec november 18— Ravnokar mi je došlo pismo, ki mi daje premišljati, zakaj je osoda človeku tako nemila, zakaj mora mene ljubiti človek, ki mi je zopern in zakaj moram jaz ljubiti človeka, ki me prezira. Oh ! Ko bi bil oni list njegov, kako bi hlastnila po njem, a tako ga niti ne čitam ; čemu tudi ? Bode mi možno olajšal moje trpljenje ? Morala bi biti izredno vesela, da bi čitala oni Ust, v katerem se mi izraža zvestoba, katero mi je nekdaj prisegal moj Davorin. Kako naj čitam ta list med tem ko ljubim drugega? Zadovoljna bi bila, ako bi sedaj dobila le prijazen pogled, ako bi zaslišala mili glas. Dovolj bi mi bilo ! Kako presrečna sem bila, če me nihče ni motil v njegove) družbi, kjer sem mu prostovoljno smela gledati v izraziti obraz.
Moje srce ostane odslej pra/:no, zapuščeno in opustošeno in zazdi se mi kedaj, da nima niti močij, da bi še bilo. Oči so mi suhe. Nič me ne veseli ; nikamor ne
grem, čemu tudi? Saj njega ni več tukaj--daleč
je — — daleč--a brez njega je tukaj za me vse
prazno.
Edino tolažbo nahajam še v molitvi, s katero se obračam do Boga s tem, da ga prosim, da bi obvaroval in izpolnil vse srčne želje onemu, za katerega mi še vedno bije bolno srce. . -,
str. (i
,S L O V E N K
St. 5
Mesec; fehnivar 18 — Da, tudi jaz sem se dovolj spremenila. INIoj lanski dnevnik spričuje marsikaj, kar me dela sedaj, ako ga čitam, le smešno. Dnevnik govori o marsičem, predstavlja mi žalostne in vesele dogociljaje izza šolskili let, a končuje z besedami, ki pričajo, da mi srce ostane odslej mrtvo za vsako živo bitje. Ali sedaj V — — Rojijo mi druge misli po glavi, kajti srce goji mi nekaj takega, ki mi moje nekdanje menenje popolnoma predrugači. Nekdaj i;em ljul)ila in ta-le prva ljubezen se je vsadila v moje srce tako, da mi niti ni možno izruti iz njega vseh korenin. Cestokrat se mi vzl)ujajo spomini na onega, katerega bi morala sovražiti, na onega, poleg katerega sem vžila toliko srečnih a vsled katerega tudi mnogo neiui-jetnih trenotkov. Ti spomini se ne oglašajo le ko je krog mene vse tiho. ampak še cel('» takrat, ko si s svojim posetom nekdo upa me razveseliti, kogar navzočnost me pa dolgočasi, dasi sem gotova, da me doticnik ljubi in kojega pomilujem, ker mu ljuliezni ne morem vračati. Mislila sem, da ga ])odem mogla kedaj ljuliiti a motila sem se. Spoštujem ga kakor značajnoga moža, a ljuliiti mi ga vendar ni možno z ono strastjo, kakor sem ljubila onega drugega. Sjioznala sem, da l)ivav njem blaga duša in trden značaj.
Mesec marec 18- -Ker mi je včeraj preostalo nekoliko časa, som se -namenila pospravljati v svojem predalu, v katerem je bilo zadnje dni vse razmetano. A to se ni zgodilo tako hitro, ker tukaj sem vzdignila kak star listek, tam zopet kako drugo znamenje, ki me spominja prošlosti. Že je bilo vse v redu, kar se zagledam v neko škatljo, ki ni bila videti prazna. Oh. saj vem predobro, da je shranjeno tam notri uvelo cvetje, katero mi je nanosil oni, katerega ne ljubim. Oemu tedaj hranim vse to V Ne vem, kaj bi si na to odgovorila. Početkoma, ko mi ni še l)il razkril svoje ljubezni, mi je l)il zelo simpatičen in razveselila me je njega bližina : ah sedaj ?
Ženske smo kedaj res čudne ; cestokrat hrepenimo po kaki stvari — — ali ko jo imamo, ko čutimo, da gospodarimo čez njo, smo je že naveličane. Tako sem n. pr. jaz dan za dnevom pričakovala, da mi razkrije svojo ljubav. Ker sem spoznala, da mu nisem indiferentna, čakala sem na to z nekako radostjo : pri tem nisem niti pomislila kaj naj mu odgovorim tedaj. Konečuo je došel ta le hip, 1)0 katerem sem hrepenela. Menda je name vplivala romantičnost, ki me je obdajala, da sem se smatrala jako zadovoljno, ko sem poslušala lepe izraze, s katerimi je izraževal svojo udanost. Našel bi svojo srečo le z menoj — — no tega ni napačno povedal. In takrat sem molčala, akoravno sem gojila v svojem srcu neko čustvo do njega, katero nisem vedela kako bi označila.
Prešlo je mnogo dnij, a on kljubu temu, da ni dobil mojega odgovora, je bojeval k meni cestokrat,-a nikoli več ni zinil besede o ljubezni. To mi ravno ni ugajalo in zato ni čudno, če sem se o njegovi navzoč-inosti dolgočasila. Ženski navadno ugajajo oni možki, ki jo razveseljujejo na kak način :  dopadejo jej navadno
oni, ki kažejo svojo ljubav v vsakem slučaji, a no oni, ki se izdajajo le s kakim pogledom in ki še cebi govorijo le take stvari, katere nje ne zanimajo. Tak je bil tudi on in postal mi je dolgočasen. Želela sem se ga otresti s tem, da nisem se pokazala, ako je [irišol, bodi si, da sem se mu javila bolno ali kaj druzega. A nič ni pomagalo, to ga ni ustrašilo. Nekega dne sem bila sama doma. Sluteča, da jiride, hotela sem se ga iznebiti ; a kako ? (Pi-ide še.)
str. 4
,S L C) V E X K A'
St.  t!
Mladostne sanje.
Spisala Vanda. (Dalje in z v r š e t e k.)
Stelila sem v vežo, da bi zaklenila duri, pa glej nesreče, ravno oni hip, prikaže se na cesti. Nisem se mogla skriti ; vendar, da ne bi slutil, kaj sem namenjala storiti, mu rečem : ,,Že z okna sem vas videla gospod Kolčič, pa sem vam prišla naproti!"
Je-li verjel ali ne, tega ne vem. Res gospodična, ali res. Dragica ? Meni naproti ? in pogledal me je s svojim milim pogledom. Molčal je, ne govoril dalje, morda se je bal, da bi ga kdo slišal. Ker se je želel pokloniti najprvo roditeljem, povedala sem mu, da ni nikogar doma, da so odšli. Peljala sem ga v vzprejemno sob«, ponudila naslanjač, jaz pa sedla njemu nasproti na zofo. Dolgo sva molčala ; s tem, da me jc neprenehoma gledal, spravil me je v zadrego, tako, da nisem vedela o čem bi govorila. Naposled sem se ohrabrila in rekla smehljaje :
„Kaj pa me tako gledate gospod Kolčič V*
Ni mi odgovoril, le vstal je in šel k oknu, ne da bi zinil besede in molčala sem tudi jaz ; kaj naj bi tudi govorila s tem le dolgočasnežem ? Jezila sem se sama na — se, da nisem došla v vežo vsaj pet sekund prej. Na ta način bi se bil on gotovo vrnil misle, da ni nikogar doma. Zatopila sem se v svoje misli in skoro pozabila, da je nekdo navzoč Iz moje zamaknjenosti me je vzdramil on — a kako ? Prijel me je za roko in jo položil na svoje srce. Hotela sem mu jo odtegniti, a čutila sem, kako mi jo je stisnjeno držal v svoji. Nekaj sem mu rekla. Kaj ? Ne vem ! Slišala pa sem besede : „To le srce, katerega udarce slišite, bije. Dragica, le za Vas. Le vi morete me osrečiti !" In potem ? Niti ne vem kako in kedaj, sem čutila njegov poljub na svojih ustnicah. Čudila sem se sama sebi, ne vede, sanjam li, ali je resnica, nisem si mogla predstavljati tega resnega jjloveka, da bi poljuboval, Ne ravno hitro — poslovila
sva se in ko sem ob deveti uri zvečer legla k počitku, premišljevala sem o tem.
Meseca maja 18 — Kakor nalašč vabila me je prijateljica naj jo obi-ščem ob binkoštnih praznikih, nisem se mudila dolgo s svojim premišljevanjem in koj sem jej odgovorila, da pridem. Kako bi ne sprejela ponudbe, ko sem upala videti tam njega ? Ob 7. uri zjutraj sem odpotovala. V kupeju mi je bilo zelo dolgočasno in kaj nestrpno sem pričakovala trenotka, ko bom stopala po onem mestu, kjer sem še pred dvema letoma prebila zadnje dni onih časov, v kterili sem spoznala njega — — svoj uzor — žalibog ! —
Ob 12. uri sem došla v Ljubljano. Srečala sem prav malo znancev, a gotovo ne onih, kojih sem si želela. Popoldne sem šla s svojo prijateljico po mestnem šetališči, da bi videla — njega.
P)ila sem že naveličana in žalostna, kar mi sreča prinese pred oči onega, i)0 kterem sem tako željno hrepenela, onega, kojega sem nestrpno čakala. Šel je mimo mene, ne da bi me poziiravil dasi me je videl. Čemu sem vzela dnevnik v roke ? Vsaj mi ni mogoče popisati tega, kar sem čutila v onem hipu. Dobro, da je bilo o mraku, kajti drugače bi mi bil lahko vsakdo opazil spremembo, ki se mi je vršila na obrazu. Noge so se mi jele šibiti, ko je šel mimo mene oni, kteri me je naučil ljubiti, oni, kterega še vedno čislam kot nekdaj, oni, kteri me sedaj prezira, morda sovraži. In zakaj ? Zato, ker me je očrnila zlobna oseba, samo da bi uničila najino vez.
Ali čemu sem zabredla tako daleč, čemu govorim sedaj o teh stvareh, ki mi vzbujajo le bridke spomine ?
Po večerji nisem se mudila dolgo, ampak poklonivši se, opravičila, da me jako boli glava, le da sem odšla v posteljo. V moji glavi se je nabralo toliko misli, da sem imela časa dovolj premišljevati, kar se je godilo z menoj pred par urami.
Drugo jutro sem šla k maši a po maši s prijateljico v mestni vrt, kjer je bil tudi on. Zopet mi je srce utripalo od veselja. Slučaj naju je večkrat pripeljal na pot, kjer sva se srečala. Jaz ga nisem pogledala in vendar, ko sem potem sedela na neki klopici, šel je mimo mene, dasi ni bilo neobhodno potrebno in sede ali pogovarjajo, opazoval me je iz daleka. Zakaj vse to V Kaj je mislil s tem V Mogoče me srditi ? Kdo ve !
Zvečer sem se udeležila neke zabave, a nisem ga videla več, možno je prišel še le pozneje, ko sem jaz že odpotovala od tam ; kamor sem želela priti in od kjer sem potrta in otožna prispela domov.
Meseca avgusta 18—
Jaz imam posebno srečo ali smolo, ne vem kako bi imenovala. Res je, da ako se dva ljubita, se zve hitro, a kako se je to zvedelo o naju dveh V Ali to me ne briga toliko, kajti komu mari, ako se midva ljubiva in želiva osrečiti drug drugega? A nekaj drugega me žali, da bi kar vse pokončala od same jeze ; čemu brusiti jezike na tak način ?
Št. 6
.S l o v p: n k a«
Str.   5
Dobra duša je doznala, da se imava rada in zato j me pri njem pohvalila. '
In zakaj vse to? Najbrže iz nevošljivosti. A nekaj me tolaži. On sam mi je povedal, da ne verjame oni brezznačajnej ženski, ki mu polni glavo z raznim besedičenjem, samo da bi nas razdvojila.
Zagovarjala se nisem, ampak svetovala mu jioslu-šati jo, ako misli, da se morda ne moti. A on je dovolj značajen tako, da jej ne verjame in da se ne da zvivati , kakor bi kdo želel. Spoznala sem, da je trdnega značaja in to me sili, da ga moram imeti rada.
Meseca septembra 18 —
Dan sv. I. ; vse je veselo. Tukaj ti • doni na uho petje, tam zopet godba ; vse drugače kakor predstavlja sploh vaško življenje, kteri koli drugi dan in kako tudi ne, vsaj je vendar danes vaški patron. Tudi jaz sem vesela --ali mogoče radi tega ? O ne ! — Nikakor,
kajti ravno to bi mogoče provzročilo, da bi se doma dolgočasila. — — A nekaj drugega je kar mi polni srce z neko posebno radostjo, ki mi vzbuja prijetne spomine na nedavno skoro bi rekla pred par urami pi'ešlo veselje, ktero sem užila poleg njega, kterega imam rada in od kterega sem si v svesti, da me ljubi — da ras — da me ljubi
in da se ne norčuje z menoj kakor---— Kaj sem
hotela povedati ? Kam zabresti v tem hipu ? Mogoče napisati kaj nespametnega, kar bi me kedaj prešinilo z ne-j)rijetnimi mislimi, čitaje ta le dnevnik. In vendar, čemu bi ne zaupala svojemu dnevniku, kakor sem večkrat; čemu bi mu ne razodela najmanjših skrivnosti ?
Zakaj bi ne povedala, da ljubim svojega Stanka z vso močjo svoje duše in vendar je to vsa druga ljubav, nego je bila ona, o kteri nočem misliti in s ktero sem ljubila onega brezznačajnega mladeniča, ki se je le igral z bitjem, ki je menilo, da je ljubi čez vse.
A čemu govorim tukaj o njem ; čemu pišem o njem ravno tukaj, kjer pišem o onem, ki je vreden moje ljubezni in ki me ljubi, ki me želi osrečiti, kakor jaz njega? Čemu stavim imeni teh dveh oseb v tako bližino, ko vendar moj Stanko ne zasluži, da bi ga primerjala z onim brezznačajnežera ? To delam le radi tega, ker med tem ko jednega, prvega črtim, drugega, svojega Stanka tem bolj čislam. Prvega črtim ? Je li to istina, gola resnica, smem se tako izraziti ? Da, da mora biti istina. Ni čuda, ljubi moj Stanko, da dvomiš kedaj na moji ljubezni ; ni čuda, da ne verjameš meni — ženski. Zakaj bi ne verjel ? Vsaj te ljubim Stanko ! Ne obupaj ; jaz te ljubim iz vsega srca. Kohkor mi je možno.
Oh Stanko ! Dobro, da ne boš nikoli citai tega dnevnika ; gorje ! Razodela sem dnevniku preveč, spozabila sem se. Zabredla sem v dobo šolskih let, v dobo prijetnih hipov, v dobo bridkih uric, v dobo prve ljubezni, v ono dobo, ko sem ljubila Davorina, v dobo ko se je oni z menoj .šahi, v dobo ko me je znal oglušiti z jedno samo besedo. Ah kako se mi je znal laskati ; njegove besede so mi bile medene in vse njegovo dejanje — sveto! Lahno sem dihala, ko sem čutila njegovo bližino.
Meseca septembra 18- -

Sinoči je bil zopet pri meni ljubljeni Stanko. Zopet sem ga lahko imenovala svojega. Svojega ? Da svojega ! Da — jaz njegova — on pa moj — tako sva se smatrala, ko sva bila sama, a odslej bova to tajnost lahko razkrila pred ljudstvom. Vsi naj znajo, da se ljubiva — vsi — vsi !
Tudi on ? Oh ! Zopet misel na onega !--Kaj
mene briga on ? — Kaj ? Vsaj sem dovolj jokala po njem, dovolj zdihovala, zdaj naj zna — da ! tudi on naj zve; vsaj on me ni ljubil, kakor Stanko. Sinoči mi je ponovil še enkrat vso svojo ljubezen in me snubil. Milo me je gledal, čakaje odgovora. Odgovorila sem mu ob-jemši ga in poljubivši na usta. Bil je to moj prvi poljub ; poljub brez prošnje. Bil je srečen.
Tudi moji starisi so zadovoljni, osobito pa mati.
Ostal je pri nas nekoliko delj nego po navadi, kajti še nikoli ni šel proč tako pozno kakor sinoči. Koj ko je odšel, sem legla v posteljo in nekoliko časa premišljevaje o svoji denašnji sreči, zatisnila kmalu trudne oči.
Spala sem vso noč in sanjala le o njem — svojem ljubljenem Stanku.
Meseca oktobra 18—
Dijamant, ki mi blesti na prstu leve roke, znači, da sem zaročena, da nisem več svobodna, da sem se obljubila možu, kteremu bodem čez mesec dnij prisegla zvestobo pred oltarjem.
Še mesec dnij pa bodem njegova žena ; soproga onega, ki me ljubi, tovarišica v življenju onega, kterega želim osrečiti, kolikor bode v moji moči, kterega ljubim.
Ne ljubim ga, kakor sem ljubila Davorina, ljubim ga resneje, ljubim ga na ves drug način.
Zvedela sem slučajno vse. On — Davorin pod pretvezo, da sem ga varala, se me je iznebil. Oh, in da sem morala baš jaz ljubiti tacega človeka, takega pod leca ! Imel je že tedaj drugo in da bi bil ves njen — nesramnež — sé mi je lagal pa saj ni da bi mislila. Zmotila sem se in kesam se, druzega ne morem .... Kako mi je lahko pri srci, ker sem včeraj povedala vse, svojemu Stanku, nabiral je malo obrvi, ko sem mu pravila, da sem ga ljubila, a sedaj mi tudi veruje, da ga preziram in zaničujem ter pomilujem samo sebe, da sem verjela takemu nacifranemu gizdalinu.
Meseca novembra 18 — Lep dan je bil; krasnejšega bi si niti ne mogla želeti. Solnce je prijazno sijalo in ogrevalo z raznovrstnim drevjem zasajene hribe, ki okrožujejo prijazno dolinico z rojstveno mi hišo, ktero sem ostavila poročnega dne. —
Še en pozdrav, še en poljub in razšli smo se. Ustopila sem s svojim .Stankom v kočijo — odrdrala sva z njo, a vendar nisem obrnila glave od preljubega mi kraja, od dragega mi holma, po kterem sem mlada deklica toUkokrat skakala in se radovala nabiraje dišečih cvetk
Po mojem odhodu zbrali so se vsi svatje na onem holmu, da se vsaj mahaje z ruto še jedenkrat poslovimo in pozdravljala sem jih dolgo tudi jaz, migala jim z roko
Str. fi
.S L O V E N K A'
St. 6
v pozdrav, dasi se nismo več razločevali. Kdo ve, še koliko časa bi bila zrla v daljavo, ko bi me okoli pasu ne bil prijel Stanko, moj soprog. Hitro nama je minil čas in kmalu sva došla na postajo, od kamor je naju vlak peljal proti njegovemu domovju.
Bila sem srečna poleg svojega moža in tudi tukaj nama je potekal cas jako liitro. A tukaj, kakor, da bi me nekdo nagloma vzdramil iz sladkega spanja, pretreslo me je po vsem životu, ko mi zadoni na uho hripav glas: „Ljubljana!' Ni čuda, da sem se skoro ustrašila, ko sem zaslišala ime onega mesta, kjer sem vžila toliko lepih ur.
Izstopivši pred gostilno in čakaje, da mi izvošček sname vse kovčege z voza, prišel je mimo druge strani najine kočije mahoma kakor prikazen — Davorin. Nabrala sem ustni v zaničljiv posmeh, ko me je pogledal, tako, da je mahoma obrnil oči v tla. Svojemu Stanku pa sem dejala: .Glej ga, gizdalina, o kterem sem mislila, da je Bog, oh, kako sem bila otročja."
Nasmehnil se mi je Stanko tako ljubeznivo lepo...