SLOVENSKI GLASNIK.
Cena polletna lgld.35kr.
Po posti Igld.SOkr.
Lepoznansko-podučen lisi
Odgovorni vrednik in izdatelj : A. Janežic.
St. 1.
V Celovcu 1. januarja 1860.
5. zv.»
Nuna in tica.
(Zložil Fr. Cegnar.)
Po celici tihi seta se nuna In sreberne gosli v roci derži, Na goslih brenkoce napeta struna, Iz belega gerla tožba dom:
„Po gorskih višavah serne nožica Od kope do kope se prosto pne, Svobodno z nižave pisana tica Dviguje pod sive oblake se."
„Od rože do rože brenči bucela Po solnčnih livadah s cveta na cvet; Na raje se shaja družba vesela, Veselje obhaja vesoljni svet."
„Ar meni siroti v celici ntmi Na persih ognjenih kamen leži, Izročam britkosti in tožbe struni Od zore rumene do polnoči."
„Zidovje je mertvo, narava živa. Ta celica tesna, svet je širok; Trohljivi tu notri strop me pokriva In zunaj se spenja neba oblok."
„V to celico tiho zaperta nuna Ubirala bode strune glasne. Da poči na goslih napeta struna, Da oterpnejo nuni bele roke."
„Če bilo bi prosto, ako bi smela, Stopila čez porto bi v beli svet: Odprite mi porto, zapri se cela,    ^ Da idem svobodno veselja objet !
Na celičnem oknu šraamica tica Zaklenjena v kletki tesni čepi; Boli jo prehudo sužnja glavica, Umirajo njene kalne oči.        ^
Ozre se na nuno, glasno zapoje : „Preljuba nevesta svetih nebes! Eanile so v serce me tožbe tvoje, Življenje je v celici britko res !"
„Ar tiha ta cela, nunica moja! Odpira nad tabo sveto nebo, V nebesih doma je dušica tvoja. Le strune ubiraj z belo roko!"
„Tud' mene nespolnjena tare želja, Tud' meni na duši tuga leži: Brez proste perote ni ga veselja, Ker zame prostora v nebesih ni !" .
„Tri tedne že kljujem bele šibine, Se milo oziram v cerno goro ; Spusti me, sestra, da jad me mine, Da prosto sferčfm pod sinje nebo !"
Na stricovem domu,
(Spisal Fr. Erjavec.)
Ravno kar je odzvonilo v šemklavški cerkvi tri četerti na deset. Težko sem že pričakoval desete ure; bila je zadnja v starem letu, ker ž njo so se pričeli zaželjeni božični prazniki.   Bukve sem imel že davno pod klopjo na jermenu in le na pol sem še slišal nauk o Glasnik 1860 ~ V. zv, 1
2
„verba deponentia", ktere nam je učenik posebno za praznike priporočal. Moje misli so bile le na stricovem domu; vganjeval sem tudi, ali bo prišel Jaka z mlado kobilo ali z belcom po mé. Ko bije ura rešivna, deremo veselo ven in že od daleč zagledam Jakata , ki me je v dolgem kožuhu čakal pred velikimi vratmi. Jaka je bil izgled pridnega in zvestega posla; že od otročjih let je bil v stricovi hiši za pastirja in potem za hlapca. Bil je pri hiši kot domač in stričeva desna roka. Vse ga je rado imelo; posebno midva sva bila vedno skupaj in kaj zvesto sem ga poslušal, kedar mi je pravil , kako se je skrival pred beriči, ko so ga hteli v soldate vzeti. Pomladi mi je delal piščalke in celo leto mi je nabiral žimo, da sera po zimi ticam nastavljal
Jaka je imel v komesii še nekaj opravka, kar ga je dobri dve uri mudilo. Te dve uri ste bili za me pol večnosti; svojo culico sem si bil že pred tremi dnevi navezal, toraj nisem imel ničesar opraviti. Na hišnem pragu sem prezebal in gledal, od kterega vogla bo Jaka prišel. Ko pride, se vsedeva na sani in zderčiva proti domu. Bilo je mraz, burja je pihala in proti večeru je začel sneg naletovati. Dobro zavit sem ležal na saneh in poslušal burjo, kako je po hrastéh piskala in žvižgala. Jelo se je mračiti in drevesa ob potu so se mi zdele vece; goli verbi so šterleli v zimski mrak; včasih je zapokala tudi kaka suha veja, ktero je burja ulomila.
Vzdignem glavo in pogledam okoh sebe, pa se nisem spoznal, kje da sva.
„Ali bova že kmalu doma?" poprašam Jakata.
„Črez pol ure sva pri cerni lipi!" mi on kratko odgovori.
Cerna lipa! Te besede so mi zbudile mnogo mish. Mislil sem na svojo staro mater, ko so mi pravili povest od te lipe. Takrat sem bil še majhen in tisti večer, kO so mi pravili to povest, si nisem upal iti spat, mogli so me spremiti in tohko časa pri moji postelji sedeti, da sem zaspal. Večkrat se še spom'rjam na ljubo staro mater, na njen prijazni veli obraz in na njene radodarne roke, ki so mi večkrat podale lepo rudeče jabelko, ko sem mislil, da že davno ni več peclja pri hiši. Zdaj pa že počivajo nekaj let v tihem grobu ne daleč od Bregarjevih, ki sta dala tej hpi ime.
Pred več leti namreč se je peljala po ravno tej cesti lepa kočija, v nji pa imenitna žlahtna gospoda. Tisto zimo je sneg dolgo ležal, po cesti ga je bilo še na debelo; toraj v kočiji niso slišali, kedaj jim je padel žake'jc cekinov iz kočije na cesto. Pogrešili so ga potem pač in ga dali na oznanilo, pa nobeden se ni oglasil. Ljudje, Ki so šh s terga, so sicer vidili mladega Bregarja, ki se je s svojo ženo za to kočijo peljal, da je pri tej hpi z voza stopil in nekaj pobral. Spričati se ve mu ni mogel nihče, ali ljudje so pa vendar govorili od tega. Tudi gosposka je bila to zvedila. Bregar je pa tajil in se rotil,"da o tem ničesar ne ve. Prišlo je na prisego.
3
Prisegla sta oba, Bregar in Bregarica. Ko se po prisegi peljata domu in do te lipe prideta, jima začne slabo prihajati. Bregar udari po konju, ali komaj se pripeljeta domu, se jima v glavi zaverti, padeta na tla — in nikoli več nista ustala. Kar je bilo še posebno čudno, je to, da sta oba cerna postala, vsaj ljudem se je tako zdelo, ki so ju hodili kropit. Pravijo, da so bile celo njune kosti, ko so jih čez več let prekopali, cerne kot ogel. Od tistega časa se je te lipe prijel primek cerna lipa, akoravno je taka, kot vsaka druga.
Ko sem spet glavo kviško vzdignil in okoli sebe pogledal, bila sva ravno pri lipi. Drevo je stalo na samem kakih dvajset korakov od ceste. V večernem mraku so se mi vidile veje res cerne in zdelo se mi je, kot bi slišal, kako šumi po njih duh krive prisege. Groza me je obšla, zamižal sem spet in se pomaknil bliže Jakata.
Bila je že terda tma, ko se ustavi konj pred stricovo hišo. Mina pride nama naproti in mi vzame culico iz rok : sicer bi jo bil lahko sam nesel, ker ni bila težka, pa Mina je bila zelo postrežljiva in je človeku dobro storila, kjerkoli je vedila in znala. Ko stopim v h-"O, pozdravim strica, ki so za mizo sedeli in s perstmi na mizo bobnjali. Bili so prijazni kot vselej, prašaU so me po tej in uni reči. Ko se zgovarjava, pride v hišo Marička, moja sestrična. Akoravno sem strica spoštoval in sem Jakata in Mino rad imel, sem imel vendar med vsemi Maričko nar rajši. Pa je bila res tako ljuba in iz serca dobra, da menda ni bilo človeka, ki bi imel naj manjše stva-rice zoper njo. Akoravno sem bil veliko mlajši od nje, sva bila vendar velika prijatla. Ko sem bil še manjši, sem jej časih nagajal, pa je bila zmiraj ravno tista dobra Marička. Ko sem šel pervikrat v mestne šole, mi je dala iz svojih molitvinih bukvic vse naj lepše podobice, da me je bilo vseh vzeti skoraj sram. Zato sem jej pa tudi za god kupil njeno patrono v tablici za dvajset krajcarjev. Več mescov sem hranil krajcarje in marsikak rožič sem si odtergal od ust, pa na zadnje še ne vem, kako bi bilo s tablico, ko bi mi ne bil Jaka groša posodil. Imel sem namreč samo sedemnajst krajcarjev, kramarica jih je htela pa dvajset. Bila je neusmiljena, terdovratna žena, nobena prošnja ni mogla omečiti njenega kamnitega serca. Pa sem se zato tudi nad njo maščeval. Ko mi je namreč Jaka posodil groš, nisem kupil tablice pri njej, ampak pri kramarju, ki je ravno nji nasproti prodajal in tablico sem nesel memo nje tako očitno, da jo je mogla viditi. Marička je bila tablice tako vesela, da bi mi bilo še dan danes žal, ko bi jej ne bil napravil tega veselja.
Drugi dan, bilo je pred svetim dnevom, sem imel sila veliko opraviti; treba je bilo v kotu jaslice napraviti. Že dva mesca sem se veselil jih, ker letos sem imel nove pastirce in ovce, tudi novega osla sem seboj prinesel, ker stari je po neki nesreči ušesa zgubil. Jaka mi je cel koš mahu preskerbel, in že na vse jutro sem začel delati.   Hlev sem iz novega postavil, ker stari je bil res premajhen;
4 \
saj sta razun svete družine samo dva pastirca mogla v hlevu klečati in tudi vol in osel sta po moji misli preveč na tesnem stala. Toraj sem prav prostornega napravil, pet pastirjev je stalo in klečalo v njem in eden je imel tudi ovco pri sebi. Tudi Marička je imela mnogo opraviti, ker treba je bilo vse podobe svetnikov čedno umiti, na voghh na novo pozlatiti in jih z novimi pisanimi penkljami olepšati. Druge leta sva hodila eden k drugemu gledat, koliko je že narejenega in eden drugemu sva dobre svete dajala; ali letos je bila Marička, to sem bil že prešnji večer zapazil, nekako zamišljena in žalostna; nikoli ni prišla gledat mojega dela, komaj se ji je ljubilo odgovoriti, če sem jo kaj uprašal.
„Marička! kaj meniš, kje bi se vol bolje podajal, na levi ah na desni?" jo uprašam jaz.
»Deni ga, kamor ga češ, meni je vse eno!" mi je s tihim glasom odgovorila in še oči ni vzdignila od oreha, kterega je ravno pozlačevala.
Čakaj ! si mislim sam pri sebi, to ti bom pa povernil. Da bi Bog dal, da bi htela tudi ona mene za kak svet prašati, jej bom tudi tako povedal. Ali moja želja se ni spolnila ; ona je delala tiho naprej in je še prej dodelala , kot jaz.
Strica ni bilo doma. Mine pa nisem htel za svet praševati, ker v tacih rečeh nisem Mini veliko zaupal; toraj sem delal vse po svoji glavi. Ko so bile jaslice dodelane, sem prižgal lučice in sem poklical vse domače skup; tudi k našemu sosedu, h Kamnarju sem htel iti ljudi klicat, pa so mi vsi domači branili. Jaslice so vsem dopadle. Mina je djala, da še nikoli ni kaj tako lepega vidila, tudi Marička jih ni mogla prehvaliti in jaz sem pozabil prejšne nevolje in iz serca sem jej odpustil, kar se jo v mojih očeh pregrešila.
Ko sva potem sama v hiši sedela, ji rečem: „Marička! zakaj si pa tako žalostna?"
Ona se posili v smeh in zmaje z glavo. „Saj nisem žalostna." Ah njen glas, ki je bil bolj joku kot smehu podoben, in dve solzici, ki sle jej v očesih migljali, ste mi povedah, da jo nekaj peče pri sercu. Jaz jo primem za roko, ona me milo pogleda. .Nikar ne taji," jej rečem nadalje, „povej mi, kaj ti teži sercé ! Pa komaj sem zadnje besede izgovoril, kar stopijo stric v hišo. Marička precej ustane in gre ven. Stric so pogledali moje jaslice, so dobrovoljno z glavo pokimali, potem pa so se usedli za mizo, so podperli glavo z levico, z desnico so pa zamišljeno bobnjali ob mizo.
Med tem se je storil mrak in Jaka pride v hišo s svetilnico v roki, za njim pa Mina z žerjavico in z žegnano vodo. Stric ustanejo, vzamejo ponvo z žerjavico in kadilo ; meni pa dajo vodo. Vsi se odkrijemo, Jaka stopa s svetilnico popred, za njim gredo stric in za stricem jaz. Tako smo hodih zdaj že šesto leto, stric so mohh popred , z Jakatom sva odgovarjala. Noč je bila tiha in jasna, zdelo se
- 5 -      ¦.
mi je, kot bi zvezde ne bile še nikoli tako gosle in kol bi bile to le oči angeljev, ki nam oznanujejo rojstvo Gospodovo, kakor so ga oznanovali nekdaj pohlevnim pastirjem. Sli smo okoli vseh voglov in po vseh shrambah in na zadnje v hlev. Stric so pokadili vsako živi-nico posebej, in jaz sem mogel vsako poškropiti. Živali so pa tudi tako prijazno gledale, kot bi razumele, kaj pomenjajo te lepe navade. Takrat bi bil skoraj verjel, kar mi je pravila Mina, da nocoj o polnoči živina govori.
Po tem opravilu prinese Mina merzlo večerjo na mizo. Po večerji smo molili, kakor je navada; in ko odmolimo, grem naglo po lupine v miznico, da bi bili po stari navadi za orehe lupinčali. Pa stric so rekli, da ne bojo igrali, tudi Mina se je obotavljala in s silo sem jo pripravil od peči za mizo. Tudi Marička ni imela pravega veselja, in komaj sva jo z Jakatom pregovorila, da je prisedla k nam. Jeli smo igrati; pa igra ni šla nič kaj od rok, nekaj je manjkalo — vse je bilo premertvo in kmalu smo nehali. Zdaj sem še le spoznal, da se je moglo nekaj posebnega prigoditi, ker so vsi bili bolj ali manj poparjeni. Stric so imeli pred sebo „življenje svetnikov"; pa ne vem, a!i so kaj brali ali ne, ker so zmiraj le na eno stran gledali in nikoli niso lista prebernili. Mina se je spet k peči usedla in Marička k nji. Mina je večkrat globoko zdihnila, kar sicer ni bila njena navada, in Marička je pogosto očeta milo pogledovala. Ko bi midva z Jakatom ne bila od brinovk in veveric govorila, bi bilo menda vse tiho v hiši. Pa tudi Jaka me je kmalu zapustil, imel je še pri živini opraviti. Pervikrat se mi je tožilo v stričevi hiši. Še nekaj časa sem sam lučal lupine po mizi in sera mislil: Kaka škoda za take lepe lupine! Koliko orehov sem poteri zavoljo njih, koliko lupin sem zavergel, preden sem dobil teh pet izvoljenih — in zdaj pa še igramo ne!
Ves večer bi bili menda dolgčas prodajah, ko bi ne bila prišla stara Hostarica v vas, ona nas je nekoliko oživila. Pod našim zvonom je ni bilo babe, ki bi bila vedila toliko povest, kot Hostarica; in kar je bilo še nar bolje, nje ni bilo treba dolgo prositi. Jela je praviti od zaklete deklice, od zlate ribice, od treh bratov in še vehko drugega, kar sem pa že pozabil. Gotovo bi jej bil šel jezik do jutra, ko bi ne bili stric na uro pogledali. ,Kteri mislite iti k maši, se le napravite! Bo že čas!" S temi besedami so prestrigh stric Hostarici besedo, ko je ravno pravila od psa, ki je žerjavico jedel. Stric so imeli prav, veliko ni manjkalo do enajstih. Vsi ustanemo in se hitimo napravljati. „Marička! mi dva bova pa doma varovala!" pristavijo stric. Te besede gotovo niso bile Marički po volji, ker sem dobro vedel, da bi šla rada z nami. Nobene ni zinila na očetove besede, le žalostno jih je od strani pogledala in šla v kamrico. Zdi se mi, da se je celo jokala. Meni se je revica v serce smilila, in rad bi bil prosil strica zanjo, ko bi ne bil vedil, da moja prošnja nič ne pomaga,
6
Med tem je Jaka že kobilo napregel. Do farne cerkve je namreč dobre pol ure hoda, torej smo se večidel vozih, posebno po zimi. Mina in jaz se usedeva na sani, spredej k Jakatu prisede še dekla in tudi za Hostarico se je dobil prostor, ker babnica je bila suha kot raženj. Ko derčimo po cesti, se je slišalo zvonenje od treh strani, ker noč je bila tiha in mirna, nobene sapice ni bilo čutiti. Neizrečeno lepo je bilo slišati, kako so glasovi mogočno in praznično doneli po čistem zraku; jaz sem se nasloni! na Mino in sem miže poslušal, kako se ujemajo razni glasovi. Petje zvonov je odmevalo v mojem sercu, in zdelo se mi je, kot bi imel tudi jaz v persih zvon, čigar glas se z unimi veže v lepe harmonije. — Mislim , da tisti večer bi bil lahko umeri.
„Zvezda se jo uternila, ena duša je šla iz sveta !" reče zdaj Hostarica. „Bog jej daj večni mir in pokoj!" pristavi Mina. Jaz pogledam na nebo — bilo je čisto in zvezde so ludo migljale. ,;0h! kohko zvezd tu gori!" pravim jaz.
„Se ve da jih je veliko", odgovori Mina, „saj ima vsak človek tu gori svojo zvezdo."
,,Ah jo imam tudi jaz?" vprašam na dalje.
,/Se ve, da jo imaš, pa Bog obvari, da bi htel uganjevati, ktera je tvoja; če bi jo uganil, bi pri ti priči umeri."
Premišljeval sem Minine besede; strah in otročja radovednost sta me navdajala. Pogledal sem spet kviško in mislil na Minino prepoved — pa ko sem to mislil, sem že grešil. Izvolil sem si naj lepšo in naj svitlejšo : sopsti si nisem upal, ker sem mislil, zdaj zdaj bom mertev. Ker se ni\ ni nič zgodilo, sem si volil drugo, tretjo, in pri vsaki sem pogumnejši postajal ; hitro sem volil eno za drugo , od konca le vece in lepše, pozneje vse križem — pa na zadnje sem obupal, da najdem pravo.
Med tem se pripeljemo do cerkve; ženske so šle naravnost v cerkev, jaz sem pa počakal toliko, da je Jaka konja k mežnarju spravil. V cerkvi smo imeh svojo klop, komaj sva prerila do nje, tolika gnječa je bila. Cerkev je bila lepo razsvitljena, orgle so mogočno donele, njih glas mi je pretresal vse ude; vse se mi je zdelo bolj praznično kot navadno, celo šolmašter je pogladil za nocoj svoj ger-čavi glas, kolikor je bilo mogoče. Svetniki so imeh tako jasne obraze in angeljci so prijazno z glavami kimali — vsaj meni se je tako zdelo. Gorkota in petje sta me tako prevzela, da sem zadremal, vsaj drugi dan nisem vedel, kako sem domu prišel. Ženske se po opravilu niso htele domu peljati, ampak so pri Mežnarjevih čakale juterne perve maše. Na sveti dan sta se peljala Marička in stric k pervi maši, ali prav za prav k pervim trem, Jaka in jaz sva ob desetih še k dvema šla. Stric so bili še vedno čmcrni in nevoljni, in danes je bil pervi veliki praznik, da niso rekli Jakatu, da bi obesil konju na vrat lepe kregulje, ktere so po ranjkem fajmoštru kupili.
(Dalje prihodnjič.)
7
Potovanje krog Triglava.
(Spisal J. Tusek.)
Nabaši v kak meh čistega zraku v Sibirii ali na Krasu, verh Triglava ali v puščavi Sahari, ga nesi v svoj laboratorij in ga razkroji, in prepričal se boš, da cent zraku je sestavljen iz 77 funlov gnjilca in 23 fnntov kiselca , in da je razmera gnjilca in kiselca v ti mešanci povsod in vedno ravno tista ; pa zrak je malokje čist in tedaj ne povsod ravno tisti. Mnogo jih je po zraku v različnih razmerah plavajočih stvari, kterih lastnosti se zrak navzame. Po močirnih krajih plavajo po zraku miazme, ki vzrokujejo merzlico in druge bolezni ; po nekterih jamah, kletih in vodnjakih je polno ogeljne kisline, ki luč pogasi in človeka zaduši; ljubljanski zrak pa je napolnjen z makovim prahom, kakor se mi zdi. Saj bi drugače ne bilo misliti, zakaj se loti človeka, ki ga diha, tak tožljivec. Kdor je slabega spanja, naj gre tje, in gotovo bo kmalu ozdravel. —Komaj sem bil dva dni tam, in že sem čutil zračno moč. Ker imam pa, hvala bodi Bogu! še precej dobro spanje, mi pa ta zrak ni bil po volji in tožil sem svojo nadlogo prijatlu Antonu, ki se je še celo bal, da zboli na duši in na telesu, če bi se ne pobral iz mesta. Sklenila sva tedaj iti v bo-hinske hribe, in še tisti dan sva derdrala proti Loki.
Do Loke se je peljal z nama mlad iskren domoljub, ki še na ljubljanski gimnaziji klopi brusi. Ta karakteristika je menda dovolj: saj so tam mladenci, ki bi čutili, da so Slovenije sinovi, skoraj bi djal — bele vrane. Ko pridemo na Faro pri Loki, pravi Anton: „Pojdimo gledat na pokopališče ! Nek ljubljanski profesor je un dan našel tukaj „cirilsk grobopis." — Hodili smo krog cerkve in prišli tudi na zgornji strani do vzidane plošče, na kteri so bile tri podobe, ki pa ne vem, kaj pomenjajo in okrog in okrog je bil napis, ki bi se zdel slepemu res morda cirilici podoben. Skušali smo brati, pa ni šlo kaj. Kar ugane Anton besedo: ,;gestorben" in potlej smo še prebrali: „geboren,, in „Barbara. Dosti za ćirilski grobopis! Pisano je bilo menda v nemški pisavi prejšnih časov. Tu je naju zapustil mladi tovarš.
Lep večer je bil, ko sva se peljala po selški dolini in kaj možko se je deržal Ratitovec ravno pred nama. Kmalu nama napove dih, da sva blizo oglja in žrebljarjev. V Železnikih je biio zavolj sahote večera že vse mertvo, samo pri eni hiši je še berlela luč, in v tej sva se spravila v ne premehko postelj.
V nedeljo zjutraj zadnjega julija sva se bila namenila čez Rati-tovec in ^elovco v Bohinj. Aiiton je imel namen, da bi nabiral rože po hribih, razbijal kamnje, lovil kebre, muhe in drugmerčes; za vse to mu je bilo pa treba mnogo orodja. Najel je tedaj nosača, kterega pa meni turistu ni bilo treba.
-   8   
Ist dein Bündel leicht geschnürt,   Wer zu vieles mit sich führt, Ist auch leicht dein Wandern ;      Braucht stets einen andern. Zverh Ratitovca se vidi precej daleč okrog; ker pa je bil že drug gospod povedal v Vodnikovem spomeniku, kako daleč se vidi, pa nimam nič da bi pristavil, kakor to, da mi je bilo strašno vroče, preden sem bil na verhu.
V razoru blizo koče sem Antonu pokazal jamo , v kteri imajo pastirji led, da ga tajajo. Začel je vanjo pridši ogledovati mahovje in našel je bil, kakor je djal, nek „Lebermos",ki se ne pobera na cesti. In res, tohko da nisem spravil naravoslovca iz jame, da je bilo meni turistu že na zadnje skorej žal, da sem mu jo bil pokazal. Zares čudni ljudje so naravoslovci ! Jaz bi bil veliko rajše šel h koči iskat, kje bi bilo kaj, da bi ugriznil, kakor pa mahovje preberskoval.
Ko smo v Jelovco prišh, je še le kaj skakljal pridni g. Anton od trohljivega štora do obraščene skale in tako dalje, dn bi bil obupal jaz turist, ko bi ne bil zagledal erdečih jagod, ki so se mi smilile tako, da sem jih rajše jel brati, kakor pa puščati nemili osodi, ki jim je namenila pogin v tem samotnem gozdu. Tudi nosaču se je moje djanje pametno zdelo in jel me je posnemati.
Mahovje in jagode so nam pa ukradle pravo stezo, in zdaj je bilo treba, da smo skakljali čez poderte smreke, čez hosto, ruševje in skalovje, kakor prav nevkretne kobilice. Antonu je povedala magnetična igla, na ktero stran da leži Bistrica, in tje smo jo zavili.
Kedar pridem v gozd, ki je tako neusmiljeno razmesarjen, kakor Jelovca, kodar smo hodili, se mi ravno tako milo stori, kakor bi gledal bojno polje po terdovratni bitvi. Tu in tam velja : moraš ! Razveselil me je spet pogled po čertih, koder je rastlo in cvetelo vse erdeče ciperja (Epilobium montanum), ki je dajalo gohčavam podobo veselega mladega življenja.
Postal sem malo, kar pade pred meno na tla z drevesa gosenica z njeno osi podobno sovražnico vred, ki je legla jajčika svoje v go-senčino truplo. Iz jajčikov bodo izlegli červički, ki bodo gosenco razdjali, pa skerbeli bodo, da ne bodo poškodovah gosence tako, da bi poprej poginila, dokler bi sami oderuhi njeni doraščeni ne bih. Gosenica bo dorasla, se zavila v mešiček ne vede, da se nikdar ne bo uzilignila v podobi pisanega metulja v svith zrak. Namesto metulja bodo izletele iz bube živali, ki jih Nemec imenuje „Schlupfwespen". Iz smorti se dviguje spet novo mlado življenje.
Pozneje smo prišli vendar v lep mlad gozd, kjer se ni poznala na vsakem deblu neusmiljena sekira, in kjer ni stopil človek z vsako stopinjo na iverje. Prišli smo bili tudi na pravo pot, in vse je bilo prav. —
Svoje dni sem bil se sošel z gospodom, ki mi je v pogovoru sledeče povedal: Kdor ima petice, ta je mož; kdor pa denarja nima, je osel vseh!   Kaj pomaga vsa navdušenost za vse lepo in
9
dobro, če je pa retorta pod kožo prazna. To je prava kemija, ki človeku občutek lakote vzame. Lahko je s polnim želodcem govoriti o lepoti naravski, v svojih mislih se dvigovali čez navadno življenje, zaničevati fiHstre, ki pri vsaki reči le prašajo: cui bono? in govoriti, da vednost je le zavolj same sebe, kakor cvetlica, ki cveti zato, ker cveti. Pa to vse skupej ni nič. Vse se verti le krog fizikalno-ke-mijskega procesa v želodcu- Materialno življenje zaničuje v besedah le tisti, ki ima vsega zadosti. — Ne vem kako, pa prišle so mi bile besede tega moža na misel, ko sva z gospodom Antonom že pozno šla proti Nemškemu rovtu in je tovars moj še htel briologizirati v bližnji luži.
Iz gozda pridši, zagledava pred sebo Triglava v večerni zarji. Druge niže gore in dolina pred nama je bila že pregernjena s tamno višnjevo odejo mraku. Nemški rovt je nemška nasehtev, pa ker ne vem zgodovine te vasi in se mi ne ljubi, da bi je kje iskal, pa hitimo dalje. Prašala sva Bohinca, če kaj pripovedujejo, od kod bi bili prišli pervi ljudje v ta kraj, nama pa je djal, da iz Laškega. Pri ti priliki naj omenim vas Laški rovt. Moj tovarš je slišal^ tudi od svojih prijatlov, da Bohinj (Wochein) izhaja od laške besede: vale vachino, kravja dolina.
Na Bistrico pridši je dal Anton sedanjemu nosaču slovo, in poslal v Srednjo vas po drugega, Šesta imenovanega.
Šla sva h Tončku v gostivnico, kjer ne delajo po principu: Bolje je, derži ga, kakor lovi ga ; in tudi ne mislijo : kaj se mi bo mošnja tega ptujca smilila, saj morda ne pride več ! So pa nekteri kerčmarji po Gorenskem, ki menda mislijo, da je vsak, kdor se v te hribe zgubi, Anglež, ki ne ve, kako da bi se znebil denarja, in da le dobro delo storijo, če mu ga enmalo odbašejo.
Preden se uzdignemo v hribe, moram še dati dober svet vsem, ki mislijo hoditi po Bohinjskih planinah: brešna naj si nakupi vsak na Češnici pri županu. Morda imajo tudi drugodi dobre klobase, da so pa Smukavčeve dobre, vem, ker sem jih sam skusil.
Pervega avgusta ob štireh popoldne smo odrinili iz Srednje vasi, ko nas je bil poprej preskerbel učitelj Germ s palicami za planine, Komej sem jo nesel gorjačo, pa sem se prepričal pozneje, da je bilo prav, da sem jo vzel.
Ko smo prišli na rovte, smo vidili cele verste koscov in grab-Ijivk v bolj čedni obleki, kakor je sicer pri delu navada. Kedar se napravljajo Bohinjci v rovte na košnjo, je zanje vesel dan, kterega obhajajo, kakor se ravno da. Če jih odrine le malo, podkurijo veselje svoje le z enim ali z dvema poličema, in izsipljejo potem radost svojo v glasnih vriskih. Če pa odrine vsa mladina cele vasi, pa že obhajajo nekaj, kar bi Nemec koj imenoval: „Volksfest." — Pred nekaj leti sem se peljal skoz Bohinjsko Belo, ko je ravno bilo vse živo v gostivnici.   Dekleta v novo ^ oprani obleki so sedele krog miz
-  10 -
in so jedle pog-aoo; fantje v belih rokavih, s strašno velikimi šopovi cvethc za klobuki, da so se okraji šibih, so tudi sedeli ah opotekah se sred hiše. Nekaj jih je tudi v veži plesalo. Vsak možak je imel oselnik za pasom. Na uprašanje, kaj da to pomeni, zavriska jih nekaj: Juhe, gremo v rovte! Šel sem v vežo, da bi vidil ples. Plesali so klobasasti nemški valcer, mazurko in poskušali polko fran-caise, in me prosili, da naj jih je naučim. To je bilo dobro, da nisem vedel, kaj bi in kako bi! — To so slovenski „folksfesti" ! —
Med kosci, do kterih smo bili prišli, je bil tudi najinega voditelja sin Janez, ki je svojemu očetu od todi pomagal nekaj časa breme nositi. Med potjo do senožeti naj pa priporočam vsakemu, kdor misli po teh hribih hoditi, moža za voditelja, ki mu je znana vsaka skala, ki ve za vsako stezico, za vsak germiček, kar jih je le notri do Trentarjev. Sicer sem to še le pozneje zvedel, pa kdo bi se deržal vedno „železnih pravil" chronologije ! Ta mož je ravno naji voditelj, po domače Sest imenovani, ki ga imajo pa gospod fajmošter in na gradu zapisanega za Joža Škanterja. Mož je sicer že 51 let star, pa je vendar še vedno šaljive govorice in ve veliko povedati od prigodkov, ki jih je doživel na lovu divjih koz, kterih je že 266 v svojem življenju ustrelil.   Je namreč bar. Cojzov lovec.
Solnce je že zahajalo, ko smo s senožeti prisopli v gozdek, po kterem nas je peljala kozja stezica tako, da smo slišali studenec šum-Ijati. Srečalo nas je Bohinjsko dekle s škafom vode na glavi. Odgovor na naše uprašanje, ali se ne boji, da jo bo vergei škaf čez robe, je bil smeh, ki se mu je vidilo na nosu, da se dela norca iz bedaste gospode.
Pri studencu smo počih in lepo je bilo viditi skoz stare smreke pod nami Bohinjsko dohno z jezerom v kotu, obdano od gora z golimi glavami, iz med kterih sem si zapomnil sedmoglavatega Lajnerja, černega Lisca, Cerno perst, ki jo imenujejo botanikarji kranjski bota-niški vert, Raskovca, Suho, Poderto goro in Bogatina v kotu Bohinja. Iz med vseh teh in drugih hribov cele verste, ki meji Bohinj proti jugu, je pa nar bolj možki zadnji proti jutru, dvojeglavati Ratitovec, pod kterim se razteguje široka, černokrilata Jelovca, ki se ji od daleč ne vidi, kako da ji je pri sercu.
Od studenca nas je peljala steza v grobljasto grapo pod Tosec, in od todi kviško skoz gozd proti stanišču. Ko smo prišh iz gozda, smo jeli ;.piti vsake sorte besede v hrib, ki jih je nam pošteno ponavljal, kar se je zdelo posebno Janezu toliko smešno, da ga ni niugel deržati drobnega smeha. Tema je bila kakor v mehu, ko smo prišli na stanišče pod Toscom, kjer smo oplaših nar poprej nekaj krav pred kočo, potlej pa še majerco v koči. Revica ni mogla kar nobene besede spregovoriti, tako jo je naduha dušila. Komaj da nas je zaraogla uprašati, kaj da bi ji dobro delo.
- 11 - ,
Mi bi že povedali kaj, ko bi vedli in ko bi imeli zdravil: pa
tu imamo žganja sobo, morda vam bo to pomagalo.
In res, nekaj požirkov, in naduhe ni bilo ne duha ne sluha. — Janezu ni drugega kazalo, kakor še le zjutrej zgodaj nazaj v
rovte iti; pa bilo mu je menda dolg čas pri nas, ker se nam je
bil zgubil. —
Ko smo odrinili drugo jutro proti Velem polji, je že sijalo solnce po gorah in tudi že v dolino gledalo čez nje. Steza nas je peljala po kaj lepi travi pod širokim Toscom. Tukaj smo nabrali med drugimi cvetlicami za med papir tudi koperjeve peresca (meum alha-manticum) za v žganje, ki mu daje dober duh in okus in je za v žganje to, kar so dušeče strašnice fAsperula odorata) za v vino.
Perva žival, ki smo jo srečali, je bil planinski zajec, ki je po zimi bel, po letu siv, in bolj domačemu, kot divjemu podoben v tem, da ni tako plašen in da skorej na vsake tri korake poseda. Komaj je htel bežati pred nami v spokljino bližnje skale. — Čez p^čle dve uri hoda pridemo verh grička, in pred sebo zagledamo kotel Velo polje, obdano od orjaških verhov ali špikov, kakor pravijo Bohinjci.
Pri ti priliki naj povem , da gotovo ni prav pisati : Belo polje, kakor je navada. Koj zraven je Malo polje, in Bohin[cov nobeden ne pravi, Belo polje, ampak vsaki le Vel' polje. Samo Sest je rekel, da akoravno ljudje pravijo : velo polje, bi vendar mogli reči : belo polje, kakor gospodje pišejo ! Pa Tominci še zdaj govorijo od vele hiše, od velega hrasta, in tudi v Srednji vasi je mož, ki tako govori. „Velik" je novejša oblika od oblike „veli", česar pa pervi, ki je pisal „belo polje", vedel ni. — To mi je povedal prijate'j Anton.
Na desno nad lama se je stegoval Tosec, za kterim je zareza, po kteri se pride iz divje zgornje Kerme. Ravno med kočami so trije stermi robovi, Virner, Čikeljman in Cesar, ki vežejo Tosec s podnožjem Triglava, ki se je svetil ravno pred nami v svoji sivi, pusti skalnati obleki. Dalje na levo se dviguje debela kopa Marjet-čeva glava; na eni njeni strani se vidijo beli pasovi proda, kakor beU lasje. Iz med vsih hribov, kar se jih od tod vidi, je podoba te gore naj bolj „originel". Se bolj proti levi je gledal Knjavs izzad Mišeliverha, ki ravno pred njim meji Velo polje, od kterega loči nizek herbet ravnico Malo polje.
Velo in Malo polje sta kotla ali konte, kakoršnih je mnogo po apnenih gorah, ki jih je pa napolnil od snežnic nanesen pesek tako, da sta lepi ravninici. Ko bi tla deržale vodo, bi bila okrogla jezerca.
Koč na Velem polji bi ne bil razločil od groblje, ko bi se ne bil valil iz njih dim , ki se je razprostiral nad njimi, kakor višnjeva megHca, ktere solnce še ni bilo obsijalo; kravji zvonci so se slišali [z kota dolinice, ki derži od Velega polja do podnožja Knjavsovega. Sli smo doli proti kočam, krog kterih je rastel šavelj, bolj preč pa nizka trava, ki se zmirej redkeja kaže izmed skalovja, ker kolikor
    12  
više, toliko borniše je rastlinstvo. Sem ter tje pokriva še ruševje iz zemlje moleče rebra in na levo se vidi tu še kaka žalostna smreka s suhim verhom in visečimi krevljastimi vejami. Bolj visoko pa mine še ruševje, in le sem ter tje se še sveti izmed skalovja redka travica. Se više jo pa le pusta siva puščava, ktero prelazi le divja koza in prehodi le redkokrat prederzni človek. Le sivo skalovje, kamor pogledaš, pa bliže pridši vendar še naletiš na kako nizko cvethco, ki živi samotna v čisti višavi !
V koči Orjakovega Simna smo se malo pomuddi, bremena od-ložih in šh smo pod Triglav botanizirat in geognozirat. Ko gremo po stermini, pokaže Šest kraj, kjer so ljudje časih zlatico kopali. Namesto zlatice se je pa dobilo le nekaj zernic „Schwefelkiesa". Blizo zraven je tudi višnjeva ilovca, ki pravijo od nje, da bi bila dobra barva. Ko pridemo verh stermine, se nam odpre med robovjem še precej zelena Konjska planina. — Verh ene skale je stal mož, ki na palico opert nas je čakal, da smo prišli do njega. Bil je tako divje postave, da bi ga ne bil rad srečal sam v samoti. Rekel je, da je ovčar in da so ovce zadej .^a gričem. Bil je že postaren, pa erdeče lice je kazalo, kak zrak da diha sin planin. Bil je, kakor da bi se bil vtelesil v njem ves značaj teh planin. — Sivo, pusto skalovje, le sem ter tje kaka erdeča ali višnjeva cvetlica; mogočne gore, ki se v oblake zavijajo, iz kterih švigajo strele, vse to se mi je zdelo v njem skrito. V na pol zapertih očeh se je svetil čuden ogenj. Spremil nas je mož nekaj časa in potem šel skorej v naše veselje za ovcami.
Ko smo prišli konec razora, se nam je odperl na večerno severno stran popolnoma nov svet. Ni ga kmalo bolj divje romantičnega kraja, kakor je zgornja Kerma, ktera dohna seje začenjala ravno pod nami. Kakor je dolga, jo meje na jutranji strani navpične visoke stene, ki iz dna doline v visočino stermé. Nam na desno je bilo Triglavovo podnožje, dalje proti večeru Kredarca, Rež in Rjovina; ravno spredej v daljavi pa tamni gozd Mežaklja. Obzorje so mejile gore, ki stoje med Dravsko in Savsko dolino. Krog Rjovine, Reži in Kre-darce so se lovile megle, kakor beli strahovi. Namenjeni smo bih na sosedo Triglava, na Kredarco, na kteri se je pokazoval včasih iz megle še od merjevcov postavljeni kol. Treba je bilo, da smo čakali, če se bodo prepodile megle, in naborali smo med tem mnogo nizkih zelišč in mičnih cvethc, do slej meni neznanih. Šest pa pravi: Počakajte, na Kredarci bomo pa dobili tiste rožice, ki človeka tako le milo gledajo ! Na to me pogleda z enim svojih višnjevih očes iz pod čela in se mi nasmeja. Mislil je na krasne Triglavske mačje oči in na Triglavski jetičnik. Ko smo se tako medli z naberanjem rastlin, prileti precej bhzo cel trop tičkov, ki so po produ škakljah. Gledali smo jih skoz daljnogled in gosp. Anton jih je spoznal, da so lepi planinski Šinkovci (Schneefinken). (Konec prihodnjič.)
13
Car Lazarjeva smert.
(Dramatiška drobtina v enem djanju; spisal V. Lipež.)
Osebe:
Lazar, car serbskL' Carica.
Milica. ^
Jug Bogdan.
Peter Bogdan Vuk Brankovie. Poslanec turški.
Jugova sina.
Konjika. Serbski pesnik. -    -.
Več drugih junakov, kmetov, vojščakov.
PervI Prizor.
(Zaveten kraj blizo Kosovega polja:  bajta, v kteri carica biva.   Pred bajto vert; Pesnik na kamenu sedi in poje kmetom, ki memo hode obstajajo:)
Poslušajte, bratje moji! Ki se v solncu shajate. Obdarujte bor'ga starca, Ki vam poje pesmice.
Oj preljubo zlato solnce. Ki ne vid JO te oči, Čutim žarne tvoje žarke, l^l Bolj pa serce mi žari.        '
Tožno, tožno persi joč'te, Tožno tožno pesem poj: Sila turska privihrala. Hrabre Serbe khče v boj.
Ne bobni tak morska voda, Če zaganja v skalo se. Ne bobni tak stara zemlja, Če z neba vihar jo tré. —
Tak bobni le serbska zemlja, Če jo divji Türk tepta, Tak bobni le serbska pesem, Če ta boj na znanje da.
Oj solzite se gorice, Roso rdečo pijete, Oj jokajte se planjave, Z mertvimi gnojite se! —
Ne solzite se gorice. Kri turčinsko pijete, Ne jokajte se planjave, Turski mertvi vas rede.
Glej kot strela po ravnini Jaha Lazar, slavni car. Ogleduje vojsko svojo, Ni sovražnikov mu mar.
Siva brada v vetru veje, Terdna roka meč derži: Staro serce omladuje, Spet junak ves oživi.      ^
In za njim cvet domovine
V hudo klanje možko spe; Noče solnca delj gledati, Če Serbljine sužnost tre.
Stari Bogdan veleslavni, Skuša ramo zadnjokrat. In sledi devet mu sinov —
V jesen spleta se spomlad.
In Velebič, sokol urni, Pne peroti za svoj dom, Dragan, Stepan — dvojka silna, Sili rineta v okom.
Med junaki naj slavnejši Tepe Brankovič zverjad; Temno kakor huda burja Dere v vojsko svatovat.
Gorostasno se pomika Staro, mlado, kjer kervi Potok moči drago zemljo, Da svoboda pricveti.
— 14 —
Hodi, bratec, v rajde serčne
čast in slava spremi te,
Ajd' nad vraga, dvigni ramo, '
Dom in pesem te časte.
(Proti koncu pesmi se je približal Peter Jugovič.   Kmetje obdarujejo pesnika in
odidejo.) Peter (pesnika obdarovaje).
Na, bori slepec! vberi svoje strune.
Da krasno zapojo o naši zmagi.
Ar da se tožno zjočejo, če sreča
Zastonj pod zemljo verze nas borivce;  '
Prihodnji svet naj sluša tvoje pesmi,
Da čast se naša večnosti 'zroči, ,
Ar sreča mila al' nemila Serbu.
(ugledavši Milico, ki dobaja.)
Pa dans ljubezni slad me še njeguje, Dans poj lepoti še predrage moje, Devici poj, ki navdušuje Petra, Da stokrat bi umeri za njeno varnost. Milica.
Premili Peter! dans se še radujem .        '
V pogledu tvojga lica.   Pa sercé ^ Se trese v persih mi kervavih dni,
Ki vzhajajo nad milo Serbijo. Bog jo ohrani strašnega pogina. Človeške roke je ne bodo mogle!
Peter.
Spet takih mish!   Kaj tak tožno gledaš? Smehljaj se ljuba!   Čmu greniš si serca? Se dneva ni kervavo solnce prešlo.
In še stojimo, svet nepremakljiv.--
No, smejaj se . . .
Milica.
Saj se!   Glej! bistro spet Te gledam.   Prav tako, moj ljubi Peter? Ne veš še, tudi jaz sem serčna, možka. — Le idi v boj, za mé, za dom se bij. Če verneš se, ti venčam hrabro glavo . . . Al' ni ti to naj veča, ljubša hvala?
Peter.
O drago dek'e, tako zmir govori, Kak bitju mehkemu krepost se vdaja!
Milica.
Čuj, Čuj! kdo je? oj Brankovič! Naj grem,
V sercé me strese, če to temno lice Po meni se ozre — naj grem —
 15 -
Ifv .s4<-f:x\ *if4,f#-       Peter. :
Ostani, i
Pa norka si ! možak je slave vreden,
Je naš in Serbske steber, — i
Milica.
Da bi blo res!
j
Peter (Brankoviču).
Že spet tamen in strojj !  Razvedri čelo, Vuk Brankovič!
Brankovič.
Tud' Bog nas strogo gleda.  < Ta ura ni za smeh! —
^ Peter. ^
In mé ljubezen sreči In živ, vesel sem, jutri morda — mertev?
Brankovič.
<,P!i:«jM>ij      ]>jaj kakor če! — Car sam te khče —
To moja pot: — in zvečer zbor je velik, Se vidiva?
i Peter.
'  : Gotovo !
Brankovič, |
Z Bogom tedaj! (odide)   i Peter. 3
Preljuba Milica, do cara zdaj hitim — * Vesela bodi!   Drevi v vašem vertu *
Te vidim h? Tam všeč mi je, če solza Ti v snežne persi derkne: jokaš jo S.
Za mé, in jaz s kervjo ti jo poplačam. \ Bog to varuj!
Milica. I
In Tebe, ljubi Peter.
(sama) I
Zdaj tecite, prijatljice edine! '
Ne vidi vas, ki zanj mi tečete, ;
Zlivajte se iz serca globočine. \
S kervjo — je djal — vas plača, solzice! \
Premili moj 1 v solzah tud' kri mi gine, i
Plačuješ mu, kar daje ti dekle — i
Splačujva si, da nama kervi zmanjka -- •
In dvom je proč, unkraj se zdreši vganjka. i
-  16  -   ^   ¦
, Se edno solnce jadra mi čez gore
In persi zapustita up in strah:
Zabhsne svit mi naj čistejše zore, .   /
Nebeška radost zleze v serce rah;
Če pa nemila nas osoda zmore, -|>e*=;iiii„ » ,
In njega (njeg-a!) krije grobni mah —
O grobni mah ! ne smem s" ga svesta biti, —
Sercé se če mi žalosti stopiti. (Jokaje odide) '
Pesnik (za JugoTičem), „Moli, moli, stara mamka Poleg nje kleči devica.
Obžaluje sineka, — Kakor angele stvarjena
Stara mamka milo joče Tiho joče . . . serce čisto
V grob je djala zadnjega. Je zgubilo dragega ..."
O ti stara serbska pesem. Da se siliš v strune mi! • -
Bog ohrani Jugoviča — -   , Pesem naj se v prah skadi.   (Dalje prihodnjič.)
Miklošič pa glagolica.   ^*
= ¦ (SpisalJ. Navratil.) : ;
Ker želi „Slov. Glasnik" in blezo vsi učeni domorodci že zdavno vediti, kaj mish slavni naš Miklošič zastran glagolice, posebno pa zastran starosti njene in zastran tega, kdo jo je znašel: zato sem posnel važno misel tega preučenega moža, kar se tiče te reči, na kratko po ,;Ersch-Gruberjevi enciklopediji", po kteri jo je pervič razglasil in priložil svojemu spisku (str. 403 — 422 pod besedo „Gla-gohtisch") glagolico in cirilico s številno vrednostjo vred na posebnem hstu. Leta imenitni spisek pretresa obe abecedi z vseh strani, našteva to, kar se je že pisalo zastran glagolice, imenuje misli Dobnerjeve, Dobrovskega, Kopitarjeve, Grigorovičeve, Šafafikove, Sreznewskega itd., sodi, ktera glagolica je starejša, slovenska ali hervaška, pravi še marsikaj mičnega in podaja na posled tudi zapisek ostankov glagolskih; mi hočemo pa zdaj ob kratkem le to povedati, jeli po Miklošičevi mish glagolica mlajša ah starejša od cirilice, in kdo je skrojil to in uno.
Da je glagolica starejša od cirihce, to se mora soditi, veh g. Miklošič, posebno po tem le: 1. Nektere čerke glagolske so take, da se jim zna očitno, da so bile ponarejene tako imenovane „ćirilske',' po njihovi podobi; taka je posebno čerka 28 (čr^vt), ki je po glagolski ponarejena in popravljena. Take so tudi čerke 2, 7, 34 (bu-k'bvb, živete, just) itd. 2. Nektere glagolske čerke gledajo na levo, ćirilske, gotske in latinske pa na pravo; une so ostale menda še od
17
ondaj, ko se je pisalo od prave proti levi; sem spadajo po J. Grimmu cerke 6, 13, 17 (estb, kako, om.) ; onako so picali stari Gerki; na pisavo fenicansko se ne sme misliti. 3. Čerke glagolske imajo svojo številno vrednost po svojem lastnem redu; številna vrednost čerk ćirilskih se pa vjema s številno vrednostjo abecede gerške. Glagolici ne rabi*) nobeno posebno znamenje samo za število; dosta je imela navadnih čerk za vse števila; cirilici je pa rabilo za 90 nekako znamenje, ki je podobno gorskemu „episemon-u -/.oTrTra/' za 900 pa nekaka čerka, ki je podobna „episemon-u a-afxTrI" V nekterih spisih iz posebnih krajev imajo nektere ćirilske čerke včasih številno vrednost glagolskih, n. pr. 14ta čerka („ljudije") stoji namesto 16te Cnašfc) za 50 itd. ; v glagolskih pismih pa ne najdeš nikdar ćirilskoga načina za števila. 4. Kakor je vzela abeceda koptovska z gotsko vred med svoje novejše Cgerške) čerke nekoliko znamenj za take glasove, ki jih v gerščini ni, iz svoje nekdanje (starejše) abecede, ravno tako se je ravnalo pri tako imenovani cirihci, ki se je skrojila iz abecede gerške in iz nekdanje Cstarejše) domače (namreč iz glagohce). — Kdor veli, da je cirilica starejša, in terdi, da se je napravila glago-lica iž nje, tisti nam mora razložiti, kako je to, da so se o samovoljnem prestvarjanju cirilice ravno za take glasove, ki jih je imel Gerk s Slovencem vred, izbrale take čerke, ki niso gerškim celo^nič podobne, za prave slovenske glasove pa da se je prideržalo nekoHko starih cerk. Komur je glagolica starejša, temu se to nič čudno ne zdi. 5. Veliko se nahaja takih rokopisov ćirilskih, ki so bili prepisani nekdaj iz glagolskih, — zakaj nahajajo se vmes posamezne čerke in cele izreke glagolske; — živa duša pa ni še menda našla jako starega spiska glagolskoga, da bi bil prepisan iz ćirilskoga. Res, da nahajamo v takih ostankih, ki so pisani s slovensko glagolico, tudi besed po ćirilski pisanih ; ali te so bile pozneje pritaknjene, ah je bil pa glagolski spis preci pozno pisan (namreč po tem, ko je bila že cirilica na svetu); tak je evangelij asemanski, kije bil pisan še le po smerli sv. Klemena. 6. Našlo se je že „paHmpsestov", v kterih krije cirilica glagolico; ne pa narobe. 7. V glag. ostankih je starejših besed, ki so starejše tudi po slovničnih oblikah. Ćirilski prepisovavci glagolskih pisem so jemali zato namesto ali vštric starinskih besed take, ki so bile ondaj (za njih) navadne, da bi le ljudje vse umeli. 8. V glag. pismih je precej veliko takih besed, ki ni drugači, kot da so bile panonsko-slovenske. To so ravno tiste, po kterih sodimo, da je bila stara slovenščina v najstarejših cerkvenih knjigah panonsko-slovenska, t. j. da so govorili tako tisti Slovenci, ki so živeli v nekdanji Panoniji. Po tem takem se sme reči, da so počeli najprej panonski Slovenci in to druge polovice devetega veka po gla-
*) Ta pila rabi možu za les (čemu mu rabi?) ali pa: to pilo i-abi mož za , . . (čemu jo rabi?) — oboje po naše — med bel. Kr.   Pis. Glasnik 1860. — V. zv. ,      2
-     -  18 —
golski pisati, da je tedaj glagolica starejša od cirilice; zakaj ne moremo si misliti, da so imeli in rabili ondaj Slovenci dve abecedi.
9. Slovensko pisanje panonskih Slovencev devetega veka so prenesli učenci sv. Melodija, še preden je minil deveti vek, k Slovencom po deželah balkanskih. Da je bila to cirihca, kdo bi bil sprejel pozneje nespretno glagolico? Kdor je vajen cirilice, ta je ne menja za glagolico; ne menja je uni, ki zna latinico, a kaj bi jo tisti, ki zna gerško abecedo. Lahko pa, in prav po pameti je, da je spodrinila po deželah balkanskih cirilica glagolico, zato ker se je razprostirala ondot gerška omika, in so se lotih ljudje rajši cirilice, ki je bila veliko narednejša vsem, kteri so bili že kolikor toliko vajeni po gerški pisati. To prenaredbo pripisujejo sv. Klemenu (f 916}, ki je znašel po besedah gerške  „legende"  bolje čerke kot sv.  Ciril*).
10. V ostankih glagolskih je veliko prestavljavskih zmot, ki ginejo v ćirilskih prepisih čedalje bolj; to pa nam priča, da so uni stareji od teh in da je tedaj tudi glagolica starejša od cirilice. —
Popravivši neke krive misli, piše g. Miklošič dalje : Iz vsega tega se vidi, da je glagohca starejša. Ker se pa bere, da je bil sv. Ciril pervi, ki je znašel slovensko abecedo, zato smemo naravnost reči : sv. Ciril je znašel . . . glagohco. Ker se dalje bere, da je znašel tudi sv, Klemen slovensko pismo, zato smemo tudi reči: sv. Klemen je skrojil tako imenovano . . . cirilico. — Vem, da se čudite, pa berite dalje! — Da je znašel glagolico sv. Ciril, to se mora soditi tudi po tem le : V nekom ćirilskom prepisu „prerokov", ki so bih prepisani 1. 1074 v Novem gradu CNovgorodu} na Ruskem, veh prepisovavec na posled, da je bil pisan izvirni spis s „Kjurilico." Da ne more „kjurilica" tukaj ničesar drugega pomenili kot „glagohco," lo je jasno kakor beli dan; zakaj, da niso bile čerke izvirnega spisa drugače, prepisovavec jih, vem da, ne bi bil v misel jemal. Res nahajaš v prepisu (14. ah 15. veka) ravno tistega rokopisa sem pa tam kako glagolsko čerko. Glagolici je bilo po tem takem 11. veka na Ruskem ime cirilica (»kjurihca").
Latinski in slovenski sporočniki, Cirilovi verstniki, taki možje, ki so se ž njegovimi verstniki pogovarjah, celo očividci govore od znajdbe njegove tako, da ne moreš mishti na uno abecedo, ki ji pravimo zdaj „cirihca." V„ Convers. Carantanorum" se bere namreč od „noviter inventis slavinis htteris", (od novoznajdenih slovenskih čerk); bolgarski mnih Hrabr, ki je govoril z verstniki Cirilovimi in Metodi-jevimi, pripoveduje, kako so mu očitah Gerki, da je slovenska abeceda — poganska; tega mu pa ne bi bili očitah, da je bila to tako imenovana
*) hoifiuoLTO mi japaJCT^pa? srépovq ypap|.iaTWV Trpog to cra^so-Tepov ou? s^svpsv O (TOCpoq KvpiXXoq. Ta legenda je bila tiskana najprej 1. 1746 : še le pozneje je našel V. Grigorovič prepis l'ó, veka, ki ga je natisnil „Žurn. popec. prosvešc." v Petrogi-adu 1847, po tem pa Šafarik (Pamatky hlahol-skóho pisemnictvi LVU — LJX.) •
-  19 -
„ćirilica, ki je skrojena do malega po gerški abecedi. (Saf. Pamatky dfevn. pisemn. Jihosiov.. Okazky obč. pisemn. 91, 18). Papež Janez VIII. veli v svojem pismu 1. 880: „litteras sclaviniscas a Constantino quodam pliilosopho reperta jure laudamus" (čerke slovenske, ki jih je znašel neki Konstantin, modrijan, po pravici hvalimo). Da se pri Teodorovem psaltirju 1. 880 — 890, ki ga je 1. 1222 prepisoval Miklavž Rabski (iz Raba, Arbe), ne more mishti na cirilico, ampak na glagolico, to je dopovedoval že učeni g. Dobner. Dobrovski je zavergel — ne pet ne šest — pošteno pričo imenovanega Miklavža, in ji pritikal nepoštenje samo zato, ker mu ni bilo njeno pričevanje po volji. Temu se je bil ustavil že Kopitar v ,/Glag. Cloz," Dobnerjevo in Kopitarjevo misel zaslran tega terdi tudi g. Miklošič; tudi njemu je ta Miklavž poštena in imenitna priča, da je bil Teodorov psaltir po glagolski pisan. —
Kedaj se je zgodila ta zmešnjava, da so počeli cirilico imenovati glagohco, — Klemenovo abecedo pa cirilico, tega g. Miklošič ne jemlje v misel — zato ker se ne ve, kedaj? Dosta, da nam spričuje poštena priča, da je bilo glagolici nekdaj ime „kjurilica". V staro-slovenščini pa ne beremo ne tega, ne unega imena, ampak slovenska azbuka. — če pa pravijo, da je sv. Ciril znašel, ali iz nova si izmislil pervo slovensko abecedo, zato si ne smemo mishti, veh' g. Miklošič, da si jo je izmishl res prav iz nova; saj pravijo tudi, da je znašel Ulfdas abecedo gotsko, da si je leta ćirilski tako podobna. Malokedaj si izmisli en sam človek vso abecedo (jezika pa nikdar). Zato meni g. M., da si tudi sv. Ciril ni izmislil glagolice sam iz nova, ampak da so znali Slovenci že poprej pisati. Ker pa piše Hrabr, verstnik in pomočnik sv. Cirila in Metodija, da Slovenci poprej niso imeli čerk, ampak da so brali in vganjali le po čertah in zarezah („prežde ubo slovene neiméha knjig'L, na čritami i rézami čtteha i gataaha"), — zato veli g. M., da treba te besede še bolje premišljevati, hoče h Hrabr reči, da niso imeh nikakih čerk (abeceda), ali pa le tohko, da jih niso pisah poprej na kožo (pergament), ampak jih le vrezavali v les.
Sv. Ciril (Konstantin modrijan) je ti-daj znašel „glagolico" , ne pa tako imenovane „cirihce!" Vsak vidi, kako izverstno, kako učeno je odgovoril g. Miklošič na to imenitno pa pretežko uprašanje.
Da pa ne premamijo koga prenagle besede meniha Hrabrega, ki piše: „in izmed teh (čerk Cirilovih) jih je 24, ki so podobne gerškim . . ., štirnajst jih je pa po slovenskem jeziku" . . ., zato naj pritaknem sam ob sebi še tole, da piše ravno ta veljavna priča malo pred temi besedami, kako je napravil Ciril (Kiril) Slovencem 38 čerk, nektere po načinu (činu) gerških čerk, nektere po načinu slovenskih besed (reči) ; po tem pa mora vsak soditi, da si ni mislil Hrabr podob, ampak glas in imena tistih čerk, ktere našteva, posebno ako
20
prebere še to, kar piše Hrabr mahom dalje, razlagajo sam svoje besede,*) in ako premisli verh tega še enkrat vse to, kar nam je povedal g. Miklošič.
Večerni blagoslov.
(Isterska narodna; zapisal J. Volčič.)
Ja ležen na postelju svoju,
Kako va pravi grob svoj.
Gospodine bože moj !
Ako se ja zdrav stanem,
Ako se ne stanem,
Va presvete vaše ruke dušu daj cu.
Križen ležem, križen stanem,
Križ me čuva do polnoči,
Za polnoćom angel božji.
Angelu moj ! ;:!;
Ki me čuvaj dan i noe,
Da mi duša neizgine.
Da mi telo počine.
Ja van, Bože,
Va presvete ruke vaše
Dušu đajen.
Zdravo devo ,
Morska zvezdo i danice!
Ki se guspi priporuči,
Od njega se Bog nigdar ne razluči.
i:  Mythologiciie drobtiiie.
(Po narodnih pripr>vedkah razglaša Dav. Terstenjak.)
1. Raj slovenski otroci o ptičih pojó.
Kedar zapoje vuga (Goldamsel), posmehujejo se jej otroci in žlabraio :
Stric motovilo.
Si vidil mojo kobilo?
Tam na gomili So io ponili.
Kranjci imenujejo vugo k ob ila rja.   Pri Sorbih je vuga die Beutelmeise.
Kedar sraka regeče, zapojo otroci:
Sraka regolala, Z repecom mahala,
Sraka repatica -Jurkova tetica.
Pri slednji verslici se imenuje fant, kterega hočejo dražiti. Kedar sonica poje, otroci zapojejo:
Fuj, fuj, cicifuj Klun si muj**),
Ter dobiš, Več ko miš.
Ko prepelica zapoje, ktera se tudi veli podperda, p umnem ca na Slirskem, žlabraio otroci:
Podperda! Kam boš šla ? Prek morja. Kaj boš tam
Žela bom — Žela bom. Kaj boš jela? Kruh 'no sir
Kruh no sir. Kaj pa jaz? Govneca Govneca. —
*) Na str. 3. „Mnicha Chrabra o pism. slov. vjd. P. J. Öafarik v Praze 1851. **) Muj dialektični za umij.
21
Kedar se škerjanček visoko v zrak povzdiguje in prepeva, kriče otročniaki:
Sej, sej, sejaj, sejaj f Sej, sej, sejaj, sejaj f Kdo pa bode žel?
Kdor je lepo plel. Kdo pa bode miei? Kdor je srage 'mei.*)
Kedar smo slišali vrano ali kavko, peli smo':
Krali — krah — krah Mene nič ni strah. Nisem nikdar plah,
Nisem v sercu rah. Krah — krah — krah.
Kedar čuk poje, se mu odgovarja:
čuk, čuk, čuk. Dam ti star klobuk Da še ne pride zdaj
Po me Smerčnjakov paj,**) Da me ne pelja v kraj.
Iz teh otročjih pesmic vidimo, da se posnema v nekterih petje ptic, kakor v pesmici o vugi, o sraki, o sonici, v drugih pa se nam pokazujejo druge razmere, kakor v pesmici o prepelici njeno preselovanje v zimskem času, v pesmici o škerjančku njegovo odnošenje k poljedelstvu; ptiča vrana in čuk pa sta smertna tiča v veri starih narodov, in to nam kažejo tudi dotične verstice. Iz vsega tega pa se vidi živa domišlija slovenskega naroda.
II. O imenih vetrov.
Na Štirskem se imenuje jug tudi top lek. Ko bi že ob Jur-jevem radi bili na pašo gnali, zapeli smo :
Toplek, toplek nam zakuri,       Že prijaha sveti Juri.
Krivec ali sever pa se veli Garbus. V jesen, kedar nas je na paši zeblo, smo prepevali :
Garbus, garbus merzel ptič,       Beži, beži, beži doc***) Zakaj 'maš leden klunič? Tam, gder škriplje cerna noč.
Iztočni veter se veli v otročjih pesmicah Mokroš, brez dvombe zato, ker rad dež, mokroto napravlja. „Svet Mikloš! da bi pihal skor Mokroš*. — Dve reči ste za slovenskega jezike- in basnoslovca zanimivi v imenih vetrov, in sicer pervie, da se sever veh garbus v otročjih pesmicah. Že v Murkovem ^Besednjaku" stoji: gar bin, Nordwestwind, in v rajhenberžki fari kraj Save je več kmetov, ki se jim po domače veli Garbus,***'') pišejo pa se — O m er zu! Pa to besedo poznajo tudi Židovi in Kaldejci. Garbja, boreas (glej Stockii
*) o škerjančku tudi pravijo, da poje, kedar visoko pod nebo ferči: Boga bom ubil, Boga bom ubil," — ko pa spet nazaj dol leti poje: Kij sem pozabil , Kij sem pozabil.
**) Paj, na Štirskem to kar gerško Troc'-c, puer. ***) Doč-daleč.
Ime Garbus pričuje, da so Slovenci nekdaj tudi poznali suffix us. Lit-vani še ga imajo na primer : Bandišus, Hirtenjunge, Vambrišus, Dickleib, gospodarus Hausherr, primeri slovensko tele bus, ein Uut beholfener.
—  22  —
Clav, liner, hebr. Diet. chald. 1735 pag. 38). Jeli so bili Slovenci kedaj sosedje Kaldejcom? — Druga zanimiva reč je, da so si stari Slovenci tudi mislili veter v podobi ptiča ; primeri aquila in aquile. Tudi v Dobrov-niku je znana beseda Garbin v pomenu vetra, ,/garbin ljuti, koji do dna more muti." (glej Vuk Rječnik str. 83).
Pomenki o domačih recéli.
Ob novem letu.
Z včerajšnim dnevom je potekla desetletna doba našega narod-skega življenja. Veselo se širi domorodcu serce, ako pomisli, kolik napredek je storila slovenščina v poslednjih desetih letih. Prelepo se je očistila in ugladila beseda, marsiktera cvetica je pricvetela na ledini domačega slovstva in marsikaka blagonosna naprava se je pokhcala v življenje. Vsak domoljub mora z veseljem spoznati obilni napredek skorej v vseh narodskih rečeh. Slava in čast torej vsem možem , ki so bili vedno zvesti delavci v vinogradu narodovem! Zastavili so narodskomu slovstvu podlago ah temelj, na kterem se bo dalo srečno naprej zidati, ako nam obudi Gospod čedalje več delavcev.
Naj vece zasluge za omiko in povzdigo našega jezika in slovstva so si gotovo pridobili naši časniki,in med njimi posebno „Novice", ki že osemnajsto leto bude serca Slovencev za domače reči in razširjajo koristne nauke med slovenskim narodom. Vsakemu je znano, koliko mlačnih sere so že ogrele za rod in domovino, s koliko lepimi spisi so že obogatile naše slovstvo, in koliko so s svojimi podučnimi sestavki že pripomogle k zboljšanju narodskoga gospodarstva. Zato so se prikupile našemu narodu tako, da se zdaj že razširjajo po vseh slovenskih krajih v več kakor 2000 iztisih. — Pa tudi drugi slovenski časopisi so mnogo pripomagah, da se je slovenščina lepše in lepše razvijala. Omenjamo le še „slovenskoga Prijatla", ki si je že obilno zaslug pridobil, najpred kot šolsk hst za zboljšanje domačega šolstva, zdaj pa kot cerkven list za zboljšanje cerkvenega govorništva in po govornikih za zbolšanje ljudskega govora. Nočemo spominjati, kako se je posebno pri nas na Koroškem svoje dni sv. beseda na leci robila in štulila; vesehmo se, da naši cerkveni govorniki čedalje bolj spoznavajo, da se sveti besedi spodobi čedna posoda. — Tudi z našimi šolami se je že marsikaj obernilo na bolje. Oskerbeli so jim rodoljubni možje že blizo vse potrebne bukve, pa tudi mnoge druge koristne spise, ki služijo mladini za poduk ali za pošteno razveselovanje, — Osnovalo se je družtvo sv. Mohor a, ki je že lepo število koristnih knjig razširilo med slovenskim ljudstvom; gotovo bo, na cerkvene tla prestavljeno in na novo prerojeno, še obilnišega sadu donašalo v omiko našega jezika in v požlahtnovanje našega naroda. — Dogotavljajo
—  23
Se perve in v vsakem jeziku naj imenitniše bukve, namreč: svefo pi smo, ki ga je že velik del prišel na svitlo, in slovenski slovar, ki ga željno pričakujejo vsi Slovenci brez razločka starni in starosti. Naj bi se tudi z izdavo slovensko-nemškega dela ne čakalo na dolge dni! — Tudi naša slovnica ni zaostala. Po temeljitih preiskavah naših učenih jezikoslovcev, kakor so g. Miklošič, Navratil, Cigale in drugi, se je očistila in ugladila slovenska beseda v toliki meri, da v pravilnosti ne ostaja za nobenim drugim slavenskim narečjem. Še marsičesa drugega bi mogli spomniti: pa saj že to dosti poterjuje, kar smo rekli : naš napredek je obilen in mnogo-versten blizo v vseh narodskih rečeh.
Pa še veci, še obilniši in še vesehši bi bil naš napredek v vseh rečeh, ko bi ne bilo toliko slovenskih sinov pozabilo svoje matere in odtegnilo jej potrebne podpore. Zato je opešala delavnost mnogih visoko cenjenih pisavcov, kterim je domovina z nehvalež-nostjo plačevala, in marsiktera nadepolna mladika se ni mogla razviti in zaželjenega sadu obroditi. Pa zaupno se ozirajmo v prihodnjost; zagotovljena nam je po visoki cesarski besedi naša narodnost in zopet se odpirajo viri, ki napajajo s krepivno vlago tla domovinske. Kamqr-koli se ozremo, se zavedajo sinovi svoje matere, se zbuja ljubezen do domovine in se kaže veseliše gibanje na polju slovstvenem. Vzhajajoča zarja nam napoveduje rumeno solnce narodske slave. Ce pa resnično želimo, da nam prisije sonce narodske slave, je pred vsim drugim potrebno, da slečemo staro nemarnost in sebično pristranost, ki se le preočitno kaže med nami celo tam, kjer bi je človek najmanj prjčakoval. Naj je pricvetela cvetica na bregovih Save ali Drave, Mure ali Soče, vsaka nam mora biti enako mila in draga, da je le vredna naše skerbi; le gerda sebičnost zanemarja in za-metuje vse, kar ji ni izraslo na lastni Hvadi. V svojih razsodbah bodimo pravični: hvalimo, kar je hvale vrednega, pa tudi odkrito-serčno, vendar prijazno povedajmo, če najdemo kaj napčnega, da se pisavec poduči in s časom svoje pomote popravi. Dokler bomo pra-ševah : ali je pisavec Kranjec, Korošec ah Štajerc, ah je visocega lica ali bornega itd., bomo s svojo kritiko mladi literaturici vselej več škode prizadjali, kakor jej s popolnim molčanjem koristili. Bodimo pravični tudi vsakemu delu, bodi si taisto pobožnega ali posvetnega zapopadka. Ni vsaka beseda pogubljena, ki ni sveta, kakor mislijo nekteri med nami; hvala Bogu, da jih je le malo! Kar je pošteno, kar ni zoper sveto vero ah nravnosti nevarno , naj se svobodno glasi po domačih goricah. Ne le to, kar je dobro in pravo, ampak tudi to, kar je koristno in lepo naj se enakomerno obdeluje! Kdor se temu ustavlja, je sovražnik domovini in narodu. Naj nas v novem letu vedno sklepa zlata vez kerščanske ljubezni in pravičnosti med seboj in do vseh narodov v široki Avstriji !
- 24-       Deveti mož.
(Slovenska legenda; zapisal M. Kracmanov,)
Po morji se vozijo tri ladje; v eni se vozi Jezus naš gospod, v drugi se vozi sam gospod Bog, v tretji se vozi deveti mož, žalostni mož. Praša ga Kristus naš gospod: „Kaj pa je tebi, deveti mož, da si tako žalosten"? Deveti mož mu reče in pravi: „Kaj bi žalosten ne bil,imel sera dosti žlahne stariše, povsod sem jih že iskal, nikjer jih ni; v svetih nebesih sem tudi bil, v sv. nebesih jih tudi ni." — Tako mu je rekel gospod Bog: „Kaj ti pravim, deveti mož, pojdi na soraenj, kupi gosli in čern lok, pa pojdi pred peklenske vrata gost; pred peklom godi let' in dan, let' in dan in noč in dan. Ob letu pride satan iz pekla, poreče: kaj ti bomo dali za plačo, ker nam godeš let' in dan in noČ in dan? Denarjev ti damo, kolikor hočeš,ali duše ti ne damo nobene. Še od Kristusovega terpljenja jo zagodi, še drugič pride satan, poreče: vzemi duš kolikor hoČeŠ, mi te več ne moremo poslušati." — Šel je deveti mož na somenj, kupil je gosli in Čern lok, šel je pred peklenske vrata gost. Pred peklom je godei let' in dan, in noč in dan. Ob letu je prišel satan pa je rekel: „Kaj ti damo za plačo, ker nam godeš let' in dan, in noČ in dan? Denarjev ti damo, kolikor hočeš, ali duše ti ne damo nobene. Se od Kristusovega terpljenja jo je zagodel, še drugič je prišel satan pa je rekel: le pojdi v pekel, vzemi si duŠ, kolikor bočeŠ, mi te ne moremo več poslušati. " — Deveti mož je šel v Čemi pekel, imel je dolg jdašč, da se je vlekel za njim. Govori dušam: „Prijeraajte se, duše, mojega plašča!" Prijele so se duše vse in nesel jih je iz pekla. Kedar jih je k varhu prinesel, utergala se je njegova mati in tri druge duše ž njo. Deveti mož pride pred nebeške vrata in pravi: „Odperaj Peter vrata, pekel sem izpraznil, napolnil bom nebo, pozabil sem pa svoje matere, moja mati so se utergali in tri druge duše ž njimi, ker so zavidne bile in branile drugim duŠara prijemati se plašča, da bi se od teže ne utergal in bi ne padle nazaj v pekel."
Drobtine za poduk in kratek cas.
Kako naj sc zemljopisne imena drnsih slovanskih narečij pišejo slo-
renskil Spisal M. C, — Nekteri hočejo, da bi se takošne imena jemale v slovenščino nespremenjene; drugi pa svetujejo, dajati jim v vsem slovensko podobo in opravo. V kakem narodopisnem zemljovidu se priporoča pervi naČin ; ali v slovenskih bukvah in govorih mora menda veljati le drugo pravilo. Prosti Slovenec pravi Karlovec in ne Karlovac, Belgrad ali Beligrađ, ne pa Beograd itd. Nihče ne bo terđil, da se zemljopisne imena đruzih slovanskih narečij v slovenskem ne smejo sklanjati (deklinirati); ne mogle pa bi se sklanjati ali vsaj ne prav, imena neslovenski pisane, Z besedami: Klatovy, Pocatky, Brody, n. pr. Slovenec ne bo vedel kaj početi ; imena : Žy wiec (Saybusch), Czerwiec, Kragujevac, Požarevac, Sisak — bo pa sklanjal prav po slovenski gramatiki: Ziwieca, Czerwieca, Kragujevaca (kakor se pogo-stoma Čita v slovenskih Časnikih), Požarevaca, Sisaka, in vendar bo
- 25  —
napčno, ker mora biti: Živca, Červca, Kragujevca, Požarevca, Siska (torej tudi ne Siseka). Iz teh rodivnikov se pa nasproti zopet očitno razodeva, da moramo neodstopno iu neogibno tudi imenovavni ali pervi padež preuarejati na: Živec, Cervec, Kragnjevoc, Požarevec, Sisek. Ce pa (po nasprotnem uku) tega ne smemo, moramo se sploh sklanjanja tacih slovanskih imen ogibati, devaje jih med kak pristavek, n. pr. v mestu „Kragujevac" imenovanem , po reki y,Dyje" (Tiiaja) zvani itd. Ravno tako mislim, da nam je po izgledu Rusov, Rusinov in Serbov za Češki: h pisati: naš ^, (Kutna gora, Godonin, Zabreg, Praga, ker so pravi : Zabrežan, Pražan, ne Prašan); za češki in poljski : ch naš h (Heb, Bobnja. Smihov), sicer bi besede napčno izgovarjali ; dalj za poljski 1 naš Z; za poljski in češki rz, f naš r. Przemysl pišejo in govore Rusini (in oni so tam doma, ne pa Poljaci) Peremysl, po naše tedaj Premi šel, poljski Rzeszow pa Reso v itd,, ker za rz še znamenja nimajo niti ga potrebujejo.   Tudi Cieszyn je slov. Tešin.
Pri Čeških imenih s končnico: - ice treba paziti, ali so v enojnem (edinem) Številu ali pa v množnem. Jilemnice (sing.) n. pr. moramo pisati Jilemnica, Pardabice (pl.), Domažlice (pl.) pa ravno tako kakor v češkem, sklanjanje jih po izgledu ženskih imen množnega številav; enako je z drugimi Češkimi imeni ženskega spola, v kterih sprednji soglasnik spreminja ave, n. pr. Kdyné se piše: Kdirja, Mže = Mža ali Meža, Malše = Malša, Dyje = Dija, Obre = Ogra.
Težej bo reČi, kako naj se pišejo in sklanjajo češke : Hradcany, Drazdany in enake v množniku; ali bolj po izgledu raožkih s staro-slovenskim imenovavnikom na e, odbijaje v rodivniku končnico -ou, tedaj: GradČane, GradČan, GradČanom, in ravno tako Draždane; ali pa jemaje jih za zgol ženske imena. In tu bi rad zvedel. Če ima res beseda: Poličane v mestniku PoliČah, ker od enake besede: Gori-Čane sem slišal, da se po ljudskem govorjenju pravi: v Goric an ah*) ne v Goricah. Tako hočejo nekteri : Železnike, Železnik itd. (Eisnern), drugi pa: Železniki, Železnikov.
Hoče se mi pozdevati, da nam bo v enacih besedah bolje kazalo, deržati se ženske sklombe. In če se ne ustrašimo doslednosti, moramo zadnjič pisati serbsko: Duga Poljana, slovenski: Dolga Poljana; češko: Hfibeci hory, slovenski: ZrebeČe gore. Češko: Stfibro, slov. Srebro, poljsko : Debica slov. D o b i c a. Če je tudi res , da bo težko povsod pravo zadeti, ker je marsikje korenina besed neznana, (n. pr. P a r d u b i C e se v nekterih bližnjih krajih imenujejo P a r d o v i c e, kar bi kazalo bolj na o kakor na it, to vendar ne more podreti celega pravila. Dobro bo pa vendar, da se v tacih primerljejih slovenski podobi pristavi časih tudi izvirna podoba; n. pr. govoreč od mesta Aussig, da se reČe : Ustje ali kakor Cebi pravijo Austi; ali pa nasproti, da ge izvirni podobi pridaje slovenska, n. pr. reka Biala, ali kakor bi Slovenec djal, Bela.
*) Koroške Goričaue imajo — v Goricah.  Vrediu,
-  26   -
Bolezan «alebri." Zapisal J, Ćrncić, — Za svojih let mnogokrat sam cui v Dobrinji reči: tebi su zlebri, njemu su zlebvi . . . Nekada mi se, potuiži neka starica, da joj je sin vojnik urari nekđe daleko, zapitah ju: što rau je bilo? „Zlebri, odgovori, oni sn ga skončali, oni su ga umorili. Da mi biaše doma, ja bih ga bila zliecila, kako sara čudo drugih : po svetu ne ume liečiti ono slabosti, ^ i ne poznaju je ni sami lekari. Oni misle, da je Bog zna kakova nemoČ, a to su zlebri." Ova baba je i mene prestrašila. Hoću povedati. Meno je glava bolivala, pak sam bival zlovoljan i tužan: tužival sam se svojini i tuđjini. Začula to ona, pak mi oČito reči: „to su zlebri! ali ja ću ti je razvrći, ako te je volja, i ako nisu prestali: jer, ako su ti od davna, ni ja ti nepomogoli." Mene mlađa, neuČena popade velik strah, pak joj se podah v ruki, da mi pomore, ako ikako more: jer umreti mi se ne htiaše. Po nje zapovedi morali se na tla poleći ter raztegnuti koliko dug i širok, a ona, baborica, uzme Crnoga konca, pak me zraeri i po duljini i po širini, od temena do prsta palca na nogi, i od kraja jedne ruke do druge. Za tim primeri duljinu Širini, ter zakrikne: ,.jesu ! jer si Širi, i mnogo." Mene srbi projdu-, pak joŠće, da su mi stari, da su se zamogli, da su me po-vse obladali ... da sreća moja, što sam se na nju nameril, i morebit ne prekasno . . .! Pak mi da konac, da ga v oganj hitim, da zgori on i moji zlebri š njim, a ja da ozdravim, da me već ne bude bolivala glava, ni hrbat, ni kosti. To je liek zlebrorn! pace jošće ga je malo. Ona mi željno preporuči, da se pojdem malo kolenbat na koju smokvu, pak da se pod kitom jedan krat prekopitim : ali da gledam, da bude smokva stara, malo koristna, jer da mora usabnuti. Ja mlado ludo čeljade vse na tanko ovrših, što mi je naredila stara luda baborica: Bog joj prostio grebe! — Toj bolezni govore neki Hrvati okolo Zagreba: mernica, jer ju po meri poznaju, kako sara povedao, t. j. tko nije visok, koliko je širok, tomu su „zlebri" ili „mernica."
s
Seršeiii.
(Spisal Gr. Krek.) 1.   Mnogo mičnih spisov smo izdali O ko bi pisati pač nehali,
V blagi d;ir slovenstvu, v čast jeziku; Dar smerdeč vaš je, nevšeč maliku.
2. Tudi meni v slovstvu našem važna gre beseda. Ker dovolj slavi me delo krasno — abeceda.
3. Slovencom pojem milo kakor Filomela, Mi oda ptuja ni, neznana ne gazela, Slave balad me cele in romanc kerdela; Kes pevca takega še Slava ni imela.
Poglej znad Pegaza hripavega, oj brate! Prebirati sprenehaj lire strune zlate. Mar skrij v zeleni gozd med smreke se koščate: Od tai do glave pesmi tvoje so kosmate,
27
Slovenski besednik.
Iz CeloTca. Od vseh krajev se sliši, da so Slovenci prav zadovoljni z novo osnovo družbe sv. Moiiora. Številu družnikov raste od dneVa do dneva in bo gotovo še bolj raslo. ko bodo vse družbine razmere dokončno uravnane. Obilo slovenskih pisavcov je že obljubilo družbi svojo pomoč. Proti koncu t. m. pridejo „slov. vecernice" v natis, da se bo mogel pervi zvezek že ob koncu mesca februarja razposlati. — G. Fr. Cegnarjevih pesem v Celovcu željno pričakujemo natisnjenih-, naj bi se kmalu nabralo toliko naročnikov, da bodo skorej mogle iti v tiskarnico. — Gosp. Leonova bukvarnica v Celovcu, ki si je že velike zasluge pridobila za povzdigo domačega pisemstva, misli vse Kr. S m i dtove spise za mladost v novih prestavah s časom na svitlo izdati. Gotovo jej bodo hvaležni vsi prijatelji slovenske mladine, kterej ne vemo mičnišega berila razun gori omenjenih povesti. — Proti koncu t. m. pride na svitlo Četerti natis slovenske slovnice, pod naslovom : „Sloveniscbes Sprach- und Lesebuch für die unteren Klassen der Gymnasien und Eealschulen", ki jo je spisal za nemšk>e učence in slovenske pervence podpisani vrednik. Celo delo, kterega je doslej natisnjenega 12 pol, je skoz in skoz predelano in popravljeno na podlagi nazornega nauka, da bo še bolj pripravno za šolsko rabo, kakor je bilo doslej. Prizadeval si je pisavec iz vseh moČi , da njegova slovnica ne ho samo praktična na vse stranf, ampak da bo tudi primerna sedanji jezikovedi. — G. P. Hicingerjev „domaČ koledar" je priromal perve dni minulega mesca tudi k nam v Celovec. Kakor lanski se nam je prikupil tudi letašnji teČaj. Obseg je raznoversten, posebno izversten pa pratlčni del, ker nam podaja toliko in tako različnih reČi za vsakdanje potrebe. Kar se pa tiče števila Slovencev na Koroškem, moramo opomniti, da se jih Šteje poleg duhovnega šematizma 112,000, (glej tudi L. ß. v. Heufler's „Reichs-und Länderkunde des Kaiserthums Oesterreich." Wien, 1858, str. 123.) ne pa 92,700 duš, kakor smo našli v koledarju. Pridjane zgodovinske in krajepisne Čertice in druge drobtine so priprostomu ljudstvu prav primerne. Celo kinča knjigi lična podoba „Most pri Borovnici", pod ktero pa pogrešamo slovenskega podpisa. Sicer se je gotovo prikupil letašnji koledar vsem Slovencem.
Iz Dunaja. A Za slovensko berilo VIIL gimn. razreda se spisi že pripravljajo. Zloženo bo po izgledu izverstne Ji r e čk o v e „antholo-gije češke". Pod kratkim popisom življenja vsakega imenitnejšega pisatelja slovenskega bo za poskuŠnjo kakšen spis ravno tistega pisatelja brez popravkov, da se bo vidilo, kako je napi-edovala slovenščina do današnjega dné. Zmote bodo mogli učenci z učitelji vred v šoli popravljati. To bo koristna vaja. Tudi staroslovenskega bo kaj,  toda s slovensko prestavo vred, zato ker se niso vadili doslej
- 28 -   , '    . ' - :.
staroslovenŠcine po zakonu niti učenci, niti učitelji. Ker imamo zdaj že dosti pripravnih pesmi, gledalo se bo tudi na to, da jih bo kaj več kot v poprejšnih zvezkih, V popisu življenja živih pisavcov se bo bralo le prav na kratko, kje in kedaj je bil kteri rojen, kaj je bil, kaj je, in kaj je spisal; raertvi bodo tudi . . . sojeni. Tiskalo se bo pa vse po sedanje, naj je pisal kdo po Bohoričevo ali kakor si bodi. Iz duhovskih bukev se bo moglo jemati — to se ve — več kot nekoliko spiskov pervih pisavcov, ki so počeli pisati po naše, — Tudi pripravlja marljivi gosp, Miklošič že za natis svoj novi spis: ,,ttber die bildung der slavischen personennamen", v kterem se nahaja tudi pomen staroslovenskih osebnih imen po gerŠki in po latinski (brez pridevkov ali primkov poznejše dobe). Po tem takem jezikoznancom spet nekaj imenitnega za novo leto. — Lepo je slišati, kako se pogovarjajo slovenski učenci tukajšnih viših Šol na očitnih krajih lepo in kerhko po domaČe. Enkrat v tednu tudi prepevajo umetni pevci izmed njih pesmi domaČe, da jih je veselje poslušati, Djansko ljubezen domorodnih glasov spriČujejo pa leti vCrli mladenci tudi s tem, da plačujejo na mesec po 1 gld, za uraetnijske stroške. Tako se razcveta in poganja mila slovenščina tudi na Dunaju Čedalje bolj. —- Modre misli učenega g. J, Terdina-ta zastran slovenščine po Šolah so bile tudi nam vsem jako z voljo. Bog daj, da bi se godilo skoro skoro tako, kakor je svetoval v „Novicah". Jako pametno se nam zdi tudi to, kar piše ravno ondi verli domorodec, g. Maj ar; le škoda, da meni še zmirom, da bo iz mešanice vendar kedaj . . , kruha, ako ne narodnega, vsaj knjižnega. Mi smo pa te misli: ali Čisto po slovenski, ali pa Čisto po serbski (ali h er vaški) — le mešati ne! Nadjamo se, da spregleda skoro tudi razsvetljeni g. Maj ar, kakor je spregledalo že več drugih, ki so bili že v taki nevarnosti, med ktere Štejem tudi sebe. Po tem vidiš, dragi moj Glasnik, da ne pikam, ampak da govorim iz blagega namena. Zato te prosim in rotim, da mi ne izbrišeš teh verstic ! Zdaj pa z Bogom ! Srečno novo leto tebi in vsem doraorodcom !
Iz Marlabrcana mesca decembra. J. Vijanski. — Od dne do dne se lepše razvija slovanska literatura. Bratje Horvati hočejo krepko stopiti na noge. Pomnožila se je njihova književnost letošnjo jesen z lepimi cvetlicami, da bi jim le zopet ne ovenele. Cul sera te dni, da hoče gosp. dr. Agusti no vic v Beču osnovati horvašk list. Novo leto ga nam bode prineslo. Tudi v Zagrebu in na Reki se neki delajo pripr.^vve za izdajanje novih listov. Odkar nas je cesarsk ukaz zastran učnega jezika na gimnazijah razveselil, je vse na novo oživelo. Slovenci na Dunaju in gotovo tudi vsi po celem Slovenskem se tega ukaza zelo vesele. Vendar imamo preveč sovražnikov , ki si ne morejo zoper nas drugače pomagati, kakor da nas po nemških Časnikih Černijo, Bog daj , da bi pravica zmagala in se cesarska volja vsaj k letu spolnila.   Mož nam gotovo ne manjka. Veliko izšolanih Slovencev
;   . _ 29 -
je že zapustilo Dunajsko vseučilišče in mnogo se jih še izobražuje za učiteljski stan. Kedar bo bela Ljubljana spolnila cesarsk ukaz, posnemale jo bodo gotovo tudi mesta: Maribor, Celje, Novomesto itd. — Omeniti tudi moram, da bi prav zanimivo in mnogim všeč bilo, ko bi Glasniku njegov dopisnik iz Dunaja povedal, koliko Slovencev, Horvatov itd. se uči na Dunajskem vseučilišču, koliko je philologov , ju-ristov, medicinarjev itd. Undan sem bral, da celo v Sibinju na Erdelj-skem Slovenec študira. — Kaj bo z darovi, ki so se nabirali za Vodnikov spominek? Mnogi bi radi zvedeli, kdaj bo kaj in kako bo z nabranim denarjem. — Slišal sem od več strani, da bi Glasnik prav ustregel Slovencom, ako bi jim v kratkem prinesel obširen životopis našega pervega pesnika Prešerna. Te misli Ti razodeuem danes. Ti pa mi jih nikar ne zameri.   Z Bogom !
Iz Zagreba mesca decembra A. K. — Na predvečer sv. Cecilije je napravilo glasbeno družtvo zagrebško velik koncert, v kterem se je med raznimi nemškimi pasmami zapela tudi slovenska Prešernova ^Strunam", kteri je napravil ranjki C. Mašek miloglasen napev. Veselili smo se Slovenci in komaj smo dočakali večera, da bi slišali javno se glasiti pesmico, v kteri je zlival naš izverstni pesnik svoje čuti, serene rane. Toliko je dopadla, da se je mogla ponoviti, pa napeva nismo slišali Mašekovega, akoravno smo brali po uličnih oglih na pozivnicah „Strunam von C. Mašek". Čeravno je napev Češki od' Jelena lep in blagoglasen, nam je vendar žal bilo, da so gospodje pevci zavergli izvirnega Mašekovega in podvergli Jelenovega. — V pohvalo Zagrebčanov moram omeniti, da že trikrat se je glasila letos tukaj slovenska pesem javno, in vselej je bila sprejeta z velikim veseljem. — Konec šolskega leta namreč so zapeli dijaki realske šole krepko in veselo „Pridi Gorenc", in gospodična Liugova nas je razveselila nedavno v gledišču iz nenada s prelepo Vilharjevo p'^smico „Mila, mila lunica". — Kakor lani v Ljubljani, je letos v Zagrebu veliko pohvalo stekla pevkinja ; veselega ploskanja ni bilo popred konca, dokler ni bila ponovila lepe pesmi. Ker govorim ravno o pesmah, naj še pristavim, da je med tukajšnimi prijatii domaČega petja želja splošna po petem zvezku „slovenske gerlice" in da vse hrepeni po novih gotovo mičnih napevih MaŠekovih. Naj bi se ne odlagalo več z izdajo slovenske gerlice, ktero je zapustil ranjki Mašek v rokopisu. ~ Pervo izdanje Leptira 1860 se je že poprodalo, napravil se bo v kratkem drugi natis. — Zagrebški gospodje bogoslovci so poslali gospodu M. Bogoviću prošnjo, da bi blagovolil znova prevzeti vredo vanj e „Nevena". Bil je gospod Mirko Bogo vie, kakor je znano, pervi vrednik omenjenega časopisa, in pod njegovim vredništvom je „Neven" posebno veselo cvel in napredoval. Eazun tega so se že nekteri domorodci v Narodnih Novinah oglasili, ki tudi razodevajo željo, da bi se na novo jel glasiti „Neven". Vseh oČi so zdaj obernjene v Bogovića, kterega moč in sposobnost v enakih početjih se visoko čisla. Tudi mi želimo in prosimo slovečega pesnika, da prevzame težavno opravilo.   Hvaležna mu bo cela domovina.
—  30 — ,
Porabilo na naročbo. Namenjen sem nekoliko pesem na svet poslati. Vabim tedaj Častite domorodce in mile domorodke k obilni naročbi ; slavne vredništva slovenskih časnikov"'), profesorje slov. jezika na gimnazijah, in na Dunaju g. Navratila pa lepo prosim, da bi hteli nabirati naročnike ; v Terstu jih nabiram sam. Naročba terpi do konca mesca januarja; do 10. februarja naj se mi naznanijo imena Častitib naročnikov, ki se bodo v abecednem redu natisnile v knjigi. Ker pa nisem dnaren mož, ne morem izdati knjige v zgubo ; tiskala se bo le tedaj, ako se oglasi toliko naročnikov, da se jioplaČajo tiskarni stroški. Obsegala bo čez 10 pol, čez 80 različnih pesem, veljala po za naročnike 60 novih krajcarjev. Število iz-tisov se bo ravnalo pa številu naročnikov; na prodaj jih bo menda malo prišlo. Denar se bo odrajtoval, ko bo knjiga gotova. Knjiga bo šla v natis, ako me podpirajo rojaki, že mesca februarja. Upam, da je zapopadek zbranih pesem v moralnem oziru čist pred svetom in Bogom.
France Cegnar, C, k. viši telegrafist v Terstu.
* Iz Zagreba se nam piše med drugim tole: „Odkad je poČeo pokret po svoj Avstriji, porodiv se glede narodnoga jezika carskom naredbom od 22. julija, govorilo se je i štampalo kod nas koješta, večalo o različitih stvarib, a činilo — barem na putu napredka — gotovo ništa. Narodne su Novine kao organ našega naroda mnogo pojedinih mislih, a malo da niti jedne ideje praktične donele. Pa nije se tomu Čuditi; ljudi su se veČinom od nekoliko godinab otudjili narodnosti; nepišuči niti čitajući odučili su se naravno i narodnih idejah, te bi zato danas kod večine lakše Diogen našao čoveka, nego li kod većine narodnih, zajedno i praktičnih idejah. Nu neka nitko ne misli, da su sasvim izČeznuli ljudi, gojeći u sebi idtyab. Dokazom budi nam važni dopis od lepo nadarenoga sveščenika P. u br. 49—50. ovdešnjega katoličkog lista. (V njem govori pisavec o potrebi narodskoga jezika v cerkvi in šolah in o vrednem praznovanju stoletnice slav. aposteljnov sv. Cirila in Metoda) — Isto bi tako praktičnih posledicah imelo spojenje narodnih naših zavedali t. j. muzeja, matice ilirske, družtva za povestnicu i gospodarskoga družtva; nu predlog o tom spasonosnom zje-dinjenju Čeka v Beču rešenja. Isto tako molba od ovdešnjega odvetnika V. za izdavanje politiČno-literarnoga lista „Pozor", da se narod u mnogih razmerih sa samim sobom upozna, se nahaja od nekoliko danah u BeČu,— Kao o tih novinah tako je večalo nekoliko rodoljubah i o podignutju „Narodne čitaonice"; podpisalo se je za taj zavod narodni već do osamdeset članovah, te ćemo, ako Bog da , uz dva nemaČka družtva zabavna (Dvorana i tergovački Casino) tretji i to naredan imeti zavod, iz kojega se može po nameri početnika g. Vukotinovića i razprostranije družtvo razviti. Dao Bog i sreča naša ! j. Jozipic'.
*) Sereno radi borno prejemali naročila. Naj bi se kmalu nabralo prav obilno naročnikov. Prepričani smo, da bodo zbrane pesme dopadle vsakemu bravcu, kakor so dopadle nam, ki smo jih prebrali v rokopisu. Posebno opominjamo šolsko mladino na gimnazijah in realkah, da bi si v prav obilnem številu oskerbela lepe nesniške zbirke. Vredn.
—  31  -
Slovanska žnrnalistika. Slovanska žurnalistika obeta za novo leto vesel prirastek. Na jugu in severju se delajo priprave za izdavanje novih Časopisov, političnih in lepoznanskih. Bog daj, da bi vsi veselo cveteli in se čedalje bolj razširjali po slovanskem svetu. Koj po novem letu bo jel v Pragi izhajati nov časopis podnaslovom: „Obecne listy naučne" v pet-nedeljnih obrokih. Namenjen je priprostemu československemu ljudstvu in bo prinašal razne podučne sostavko, s posebnim obzirom na djanske potrebe. Celoletna naročnina je s poštnino vred 3 gld. 60 kr. Vredovala ga bota pa dr. A. Majer, c. k. prof. više realke v Pragi, in Fr. RozaČ, vrednik izverstnega pedagogiškega časnika „Skola a život" — Pripravlja se za realne in tehniške vede še drug časopis pod naslovom „Krüh", ki ga bo neki z novim letom v polmesečnili vezkih izdajal in vredoval g. prof. J. Stanek. Slišati je, da si je pridobil okoli 50 pisavcov za novi list. — Tudi „Obrazy života" bodo še izhajali v novem letu, pa v krajših dobah, kakor letošnji tečaj. Izdajal jih. bo znani Češki pisavec J. Neruda. — Celo v Ameriki bo izhajal, kakor se bere v „Obrazih života", z novim letom poli-tično-literaren list v češkem jeziku, ki ga bodo izdajali gg. Fr. Mraček v novem Jorku , J. Borovsky v st. Louisu , J. B Letovsky v Jovi in J. B. Erben v novem Orleanu. Zbralo se je neki v ta namen že več kakor 700 dolarjev. Pri tej priložnosti bodi omenjeno, da se nahaja v mestu st. Louisu „Biblioteka Slovanske Lipy", kije bila 1. januarja minulega leta založena, — Ravno tako se trudijo tudi Poljaki za pomnoževanje in zboljševanje svojih Časopisov. Upati smemo, da bodo tudi bervaŠki Sloveni, ki so bili celo leto brez vsakega literarnega lista, z novim letom doživeli novega politično-poduonega časnika. Bog daj !
* Dne 14. decembra t. 1. bo minulo sto let, kar je umeri O. A. Ka-čić Miošić, izdatelj obČe znanega „razgovora naroda slovinskoga." Da se ponovi njegovo spominje, so sklenili po naznanilu „Glasnika dalmatinskega" gg. I. Berčic, I. Danilov in dr. B. Petranovié, rajnemu pisavcu na čast zbirko narodnih pesem na svitlo dati, in vabijo vse domorodce, da bi jim pošiljali narodno pesme, ki še niso tiskane, zgodbe mest, vasi, družin, slovečih mož itd., da bi se spletel iž njih „vienac narodnoga uzdar-ja." — Razun te knjige bo tudi prišla na svitlo knjižica, ki bo obsegala životopis rajnega pesnika, pesem na njegov stoletni god in imena tistih domorodcev, ki so v ta namen kaj v dnarjih darovali. Pošiljatve iu dopise prejema P. Abelice va knjigarnica v Zadru.
* Učeni gg. J. J. H a n u š , slavno znan po svojih mythologiCnih preiskavah, bo dal na svitlo „bajeslovny kalendar Slovansky." Po čerticah, ki smo jih iž njega doslej brali v „Pražsk. Novinah", bo ta koledar jako zanimiv za vse Slovene.
* „Narodne novine" naznanjajo z velikim veseljem, da je prejela Albrechtova tiskarnica iz Prage Čerke glagolske, s kterimi sebo tiskal hervaški dol ju;;:oslavanske bibliografije iu perva knjiga jugoslovenskili spominkov, ki jih g. L Kukuljevic pod naslovom „Monumenta Siavorum meridionalium historica" za tisk pripravlja.  Že je minulo 350 let, kar so
-    32
Natisnil Janez Leon v Celovcu.
so tiskale glagolske knjige v Senju in na Reki. Od onih dob so dobivali Jugoslaveni, ki so obranili v cerkvi slovensko - glagoliŠk obred, svoje cerkvene bukve iz Benetck in iz Rima.
* V kratkem bodo prišle na svitlo sledeče serbske knjige : v Karlovcu „Eposke piesme" , dra. J. Subotića; v TemeSvaru „Novele" iz madjarskega prestavljene po MarŠovu; v novem Sadu razun Kerstiće-vih „obrazov obČne zgodovine": „Tolkovanja evangelija i apostola" od škofa Platona, „Lazarica" od Novica, „Adjuk Jovan", iz madj. preložil J. Jovanović, ,,Gjuragj Branković,, roman od J. Ignjatovića, „sto dana" pesme od Popovića in roman Ignjatovića „Noranožić".
* Vredništvo oznanja v predposleđnjem listu, da bo prinašal „Lumlr" v posebni prilogi svojim naročnikom „praktično učenje fran-cozkega jezika", po kterem se bo mogel vsak bravec brez pomoči učiteljeve naučiti francozkega jezika.
* ,,Obrazy života" naznanjajo, da bodo v Litomišlu jele izhajati zbrane dela sloveče Češke pisateljice Božene Nemcove in pa dramatiŠke dela  pervega češkega dramatika V. K. Klicpera.
Ravno pred tiskom današnjega lista nam je dospel iz Dunaja oglas o novem hervaškem listu, ki ga bo vsakega 45. dne izdajal dr. Gj. Agustinović na treh polah, če se oglasi dovoljno število naročnikov. En del tega časnika bo izhajal pod naslovom „Slovinski prvenci o naravi i zdravlju" in se bo pečal s prostouarodskim znanjem o naravi in o zdravju, drugi pa (2 poli) pod naslovom „Vila sinjega morja" in bo prinašal zabavne spise vsake verste. Cena mu je s poštnino vred za pol leta 1 gld. 50 kr., in se pošilja pod nadpisom (Dr. Agustinović Gjuro , c. k. viši liečnik na miru, Herrnals, 272) na Dunaj.
Imenik Častitih g. g. naročnikov: 1. J. Majher, fajm. v ovoji vesi; 2. A, Milar, fajm. v Ukvah; 3. M. Pleteršnik, modrosl. na !^unaju; 4. M. Vodušek. opat v Celjn; 5. M. Majar, fajm. v Qorjah; 6. M. Pirš, Tajrn. pri sv. Lorencu; 7. 1. Wucela, fajm. v Št.^Jurju; 8, V. janežic, c. k. viši vojn. zdravnik na Dunaju; 9. si. bogoslovska knjižnica v Celovcu; 10. A. Meznarič, duh. pri sv. Kun-geti; 11. Dr. A. Magdič v Ormužu; 12. Dr. A. Vojska, c. k. kom. svetv. v Som-boti; 13—15, L. Einspieler, A. Wieser, in J. Globocnik, bogoslovci^v Celovcu; 16. j. Sivic, fajm. pod Kloštrom; 17. J. Kovšca v Gradcu; 18. Fr. Žličar, bogsl. v Mariboru; 19. M. Lauric, svetov, c. k. više dež.^ sodn. v Temešvaru; 20. J. Škerbinc, kpl. v Čeniem; 21. St. Pernavsi, kpl. v Št. Ilgu; 22. F. Kramberger, kor. v Voravi; 23. F. Petan, kpl. v Šmihelu; 24. A. Hobel, kpl. na Jezeru, 25. Fr. Volavšek, kpl. v Maksavi; 26. A. Rome, kpl. na Kerki; 27. J. Kolednik, kpl, pri sv. Petru: 28. J. Ljubic, dijak v nov. mestu; 29. brav, družtvo v il. Bistrici; 30. Don Julian Hornbek, barnab. duh. v Mistelbachu; 31. J. Volcić, kpl. v Zarecu; 32. M.Novak, kpl. v Pilštajnu; 33. A. Wolf, fajm. v Št. Petru; 34. M. Holiber, fajm. v Vetrinju; 35. A. Zniderčič, bgsl. v Gorici.  (Dalje.)
Listnica. G. J. v. Hvala, se je zgodilo; g, T. P. Pesmi ne moremo, ostalo kmalu; g. F. B. Poslane prestave ne moremo natisniti; g. J. Z. Prosimo večkrat kaj enakega; nekaj že prihodnjič; g. J. G. Za ta list prepozno došlo, popis in pripovedke le pošljite. (Sklenj. 26. dee.)