| 1 | 2023 | RAZREDNI POUK | 29 KOTIČEK ZA BRANJE Rubriko ureja in piše dr. Dragica Haramija V založništvu za mlade bralce se v zadnjih nekaj letih pojavljajo tako imenovane hibridne vrste knjig, ko ne moremo govoriti le o leposlovju ali informativni literaturi kot o dveh povsem ločenih kategorijah, pač pa je vedno več besedil, ki se razvrščajo med obe skrajnosti. Informativne knjige, ki jih po vsebini prištevamo k različnim znanstvenim disciplinam, predstavljajo odkritja, dejstva, poskuse, pojasnitve in podobno. V splošnih knjižnicah so poimenovane kot poučne knjige; v izobraževalnem procesu jih imenujemo neumetnostna besedila. Mednje prištevamo vse učbenike, priročnike, enciklopedije ipd. Informativno-literarna besedila imajo v ospredju informacije, pisana so esejistično; zaradi njihovega načina ubeseditve torej ne sodijo v skupino (čistih) informativnih besedil. Pri takih besedilih je opaziti tri homogene skupine: v ospredju je oseba, v ospredju je dogodek ali pojav, v ospredju je razlaga nekega pojma. Med ta dela bi s priporočilom za branje na razredni stopnji smeli uvrstiti npr. Kaj nam povejo besede in Kako so videli svet avtorjev Lucije in Damijana Stepančiča, nekatere knjige Saša Dolenca, npr. Kratke zgodbice o skoraj vsem, in Tine Bilban Kaj sploh je to?. Literarna in literarno-informativna besedila imajo literarni slog, pri čemer so nekatere sestavine preverljive. Navezujejo se lahko na dokumente, arheološke najdbe ali zgodovinske podatke (npr. zbirka Sebastijana Preglja Zgodbe s konca kamene dobe). V drugo skupino sodijo besedila, ki vsebujejo resnične podatke o nekem kraju, se razvijajo sodobni programi za pisanje besedil, ali o tem, zakaj so prijatelji pomembni. Vrste knjig po vsebini državi, ljudeh, gospodarstvu (kakor je značilno za literarni potopis), ali so podatki iz naravoslovnih znanosti vtkani v zgodbe, tak primer je npr. delo Polonce Kovač Zelišča male čarovnice ali slikanice Lile Prap (Zakaj, Pasji zakaji, Mačji zakaji, Dinozavri …). Včasih so lahko zanimivi tudi življenjepisi poznanih oseb (npr. O Ivanu in Ani avtorja Toneta Partljiča o Ivanu Cankarju, Poleti letim avtorice Nataše Konc Lorenzutti o bratih Rusjan) ali zgodbe o resničnih prostorih ali okoliščinah (značilnost pripovedk), npr. delo Irene Cerar Pravljične poti Slovenije. Pri izboru leposlovnih ali leposlovno-informativnih besedil, ki se tematsko navezujejo na različne predmete v OŠ, velja – kakor za vse izbore besedil v izobraževalnem prostoru (v celotni vertikali), da morajo biti dela kakovostna. Zna pa se zgoditi, da nagovorijo k branju tiste učence, ki leposlovja ne marajo preveč ali pa jih zanima kaj specifičnega, na primer vse o naftnih ploščadih, o življenju močeradov, o tem, kako bralna pismenost literarno- informativno- literarna dela branje informativne literature učbeniki druga informativna gradiva obvezno branje prostočasno branje branje leposlovja Vir: Haramija 2022: Branje mladinskih leposlovno-informativnih knjig pri različnih predmetih v osnovni šoli. Jezik in slovstvo, št. 1−2, str. 49.