Poštnin« plačama v gotovini Posamezna številka 7 din DolenjsKi list GLASILO OSVOBODILNE FRONTE DOLENJSKIH OKRAJEV TEDNIK ZA POLITIČNA. GOSPODARSKA IN KULTURNA VPRAŠANJA LETO III. Stev. 2. NOVO MESTO, 11. JANUARJA 1952 ČETRTLETNA NAROČNINA 100 DIN IZHAJA VSAK PETEK Pred pop som živne, perutnine in čebelnih panjev Samo točni podatki nam bodo koristili Kakor smo že poročali, se bo začel 16. januarja zjutraj popis živine, perutnine in čebelnih panjev. S popisom bomo ugotovili točno številčno stanje vseh vrst živali — popisali bomo konje, mezge, mule, osle, goveda, ovce, prašiče, koze in domače zajce — perutnine in čebelnih panjev. Zakaj so nam taki popisi potrebni? Vsaka napredna država si zaradi velike važnosti živinoreje prizadeva, da bi imela kar najbolj točen pregled nad razvojem te veje gospodarstva. Zato popisujejo v nekaterih državah živino vsakih 5 ali 10 let. V stari Jugoslaviji so popisali živino leta 1921 in 1931, med popisi pa so število živine samo ocenjevali. Pri nas bomo imeli zdaj že sedmi popis po osvoboditvi. V prvem popisu, ki je bil v decembru 1945. leta, smo ugotovili predvsem vojno škodo v naši živinoreji. V naslednjih letih smo s popisi ugotavljali, koliko se je ta škoda popravila s prirastkom, hkrati pa smo dobivali osnovne podatke za prehod v načrtno gospodarstvo. Po letu 1947 smo z dobljenimi podatki ugotavljali, kako se uresničuje petletni plan živinoreje, hkrati pa smo smotrno spremljali razvoj vseh vrst naše živinoreje. Kaj hočemo ugotoviti z letošnjim popisom živine? Letošnji popis je predvsem važen zato, ker hočemo ugotoviti, koliko si je živinoreja opomogla od posledic suše v letu 1950, na drugi strani pa bomo spoznali. k3ko so vplivali novi gospodarski ukrepi, ki jih je lani izdala naša vlada. Lani je bil odpravljen obvezni odkup živine, mleka, masti, krompirja itd. Vse to je nedvomno ugodno vplivalo na rast in hitro povečanje naše živinoreje. Pripravlja se nov davčni zakon, o katerem smo pisali že v naši zadnji številki. Kmet bo plačeval odslej davke na podlagi čistega katastrskega dohodka, kar bo bistveno Izpremenilo sedanji način obdavčenja. Vzpodbud za čim boljše gospodarstvo bo zato vedno več in več, trenutno stanje živinoreje pa se bo v kratkem času prav gotovo še občutno povečalo. Da bomo kasneje lahko ugotovili tudi ta porast, so nam zdaj potrebni točni podatki. Popis pa bo hkrati tudi pokazal, kako so posamezni sektorji lastništva Kratke vesti LONDON — Britanski finančni minister je objavil podatke o proračunu za prvih 9 mesecev letošnjega leta. Proračun predvideva 225,8 milijonov funtšterlingov primanjkljaja. V proračunu so zelo povečani stroški za oborožitev in obrambo. WASHINGTON — Vlada ZDA je obvestila ameriško javnost, da prodaja mesto Crembeld, ki leži 20 km zahodno od VVashingtona. To mesto je severnoameriška vlada zgradila leta 1940, da bi omilila brezposelnost. Gradbeni stroški so takrat znašali 13 milij. dolarjev, zdaj pa je mesto naprodaj za 8,971.000 dolarjev. V mestu se lahko naseli 8000 prebivalcev. LE HAVRE — Na Atlantiku je pretekle dni divjalo strahovito neurje. Potopila se je vrsta ladij, ki jih je vihar zalotil na odprtem morju. Med drugim se je potopila 14.000 tonska noverška ladja »Oesthav«, katero so valovi preklali na dvoje. PEKING — V kitajski provinci Juan je bil velik potres, pri katerem je zgubilo življenje nad 300 ljudi, okoli 1500 je ranjenih, več kot 120.000 pa je brez strehe. PARIZ — V ponedeljek je bilo zasedanje francoske skupščine. Na dnevnem redu je bila tudi zaupnica vladi. Ker Plevenov kabinet ni dobil potrebne zaupnice, je vlada morala podati ostavko. Politični krogi sodijo, da je to ena najtežjih vladnih kriz Francije, ki je znana po številnih spremembah vlad. DUNAJ — Avstrijsko upravno sodišče je sprejelo sklep, naj se vrne vse premoženje knezu Starhembergu, ki je bil v prvi Avstriji važna politična osebnost in je pripravljal' pot nemškemu fašizmu. Zaradi te odločitve sodišča je prišlo do velikih protestnih demonstracij skoraj v vseh večjih krajih in mnogo delavcev je eno uro stavkalo iz protesta proti temu sklepu sodišča. KRMIN — V Krminu na Goriškem je tamkajšnja občinska uprava ukinila zadnji razred slovenske osnovne Šole. Krmin, ki leži na najzahodnejši točki našega narodnega ozemlja, je tako nov dokaz, kako skrbi italijanska vlada za slovensko manjšino in kako izpolnjuje določila mirovne pogodbe, po kateri bi morala zagotoviti slovenskim otrokom iolanje v materinem jeziku. (državni, zadružni in zasebni) sposobni, da prebrodijo razne naravne neprilike kot n. pr. sušo in podobno in kako so v preteklem letu le-ti pomnožili stanje živine. Popis pa bo končno pokazal tudi točno sliko števila živine v posameznih republikah, okrajih in krajih, skupno z ostalimi podatki (kot n. pr. skupno površino lastne zemlje, njiv, vrtov, senožeti in pašnikov živinorejcev, skupno število Članov gospodinjstva ter število, starost, spol in namen uporabe posameznih vrst živali) pa bo nudil dragoceno gradivo našim kmetijskim strokovnjakom itd. za ugotavljanje napredka in dviganja naše živinoreje. Sam popis se letos temeljito razlikuje od popisov v prejšnjih letih. Za vsako gospodarstvo bo sestavljena posebna poplsnica, ki jo bo izpolnil popisovalec. Od vneme popisovalcev, njihovega pravilnega dela in dajanja točnih podatkov s strani kmetovalcev je odvisen uspeh letošnjega popisa živine. Popisovalci se bodo osebno prepričali o pravilnosti kmetovih podatkov. Posledice, ki so predviđene za vsakogar, ki bi onemogočal popis ali dajal netočne podatke, so v občutnih denarnih kaznih. 10.<)00 din za nepravilen podatek je ostra kazen za take, ki bi iz kakršnihkoli vzrokov navajali napačno število živine« perutnine ali čebelnih panjev. Sovražne govorice, ki se ob takih popisih rade pojavijo, čvekajo navadno o »odvzemu živine, večjih davkih« in podobnih nesmislih. V času, ko vse naše gospodarstvo postavljamo na vedno trdnejše temelje, ko smo odpravili obvezne odkupe in bo davčna osnova v bodoče odvisna samo še od čistega katastrskega dohodka zemljišča, najbolj izpodbijajo neumne govorice. Kdor pa bo tako lahkoveren, da jim bo nasedel, bo moral posledice pripisat) seveda tudi tokrat sam sebi. Popis živine, perutnine in čebelnih panjev pa ni samo skrb popisovalcev in popisnih komisij. Odbori OF naj razlagajo ljudem pomen in cilj popisa, prav posebej pa naj opozarjajo na točnost dajanja podatkov. Vsakomur, ki ima živino, perutnino ali čebelne panje, pa mora biti jasen smisel letošnjega popisa: točne podatke potrebuje naša statistika zato. da bo ugotovila razvoj živinoreje in imela podlago za nadaljnji napredek gospodarstva v celoti, prav posebej pa še za našo živinorejo. BELA KRAJINA ob svoji radijski oddajni postaji Zadnjega decembra 1951. leta je bila v Črnomlju slavnostna otvoritev lokalne radijske postaje »Bela krajina«. Prvi je govoril ob otvoritve belokranjskemu ljudstvu sekretar okrajnega komiteja KPS tovariš Janez Zunič, ki je v daljšem govoru nanizal uspehe v letu 1951 na političnem, gospodarskem in kulturno-prosvetnem področju. Orisal je jubilejno leto 1951, ki ga je Bela krajina praznovala v znamenju 10. obletnice ustanovitve OF. V ljudski revoluciji od leta 1941 dalje sodelovala razen lekaterih izredno redklfa izjem vsa Bela krajina kakor en sam mož v bitki za svobodno domovino. V borbi proti okupatorjem in temnim silam reakcije je zmagala ljudska volja pod vodstvom Partije, trdno združena v vrstah Osvobodilne fronte. V nadaljevanju svojega govora se je tovariš Zunič dotaknil nato vrste Pri mmm proračunov ie gospodarskih ukrepov in stanja v Beli krajini, govoril je o nadaljnji demokratizaciji naše oblasti, utrjevanju gospodarstva, zniževanju cen in podobno. Podrobneje je govoril o posameznih podjetjih, zadružništvu, obnovi podeželja, o kulturno-prosvetnem delu v Beli krajini itd., hkrati pa je pozdravil vse organizacije, društva, ustanove, delovne kmete in kolektive tovarn ter podjetij. S toplimi besedami se je spomnil pripadnikov slavne Jugoslovanske ljudske armade v garnizijah Črnomelj in Metlika, ki so tudi lani pomagali svojemu ljudstvu kakor v letih vojne. Čestital je nato vsem prebivalcem Bele krajine srečno in novih uspehov polno leto 1952, s čimer je bila radijska oddajna postaja odprta. Sledil je zabavni spored glasbenih plošč. 2elimo Beli krajini mnogo zabave in koristi ob novi radijski oddajni postaji! NE POZABITE! 21. januarja NAGRADNO ŽREBANJE! Obnovite takoj naročnino! Res Je šlo po vojni že precej denarja Iti truda za nhnovo Sol. vendar .le to šele majhen del tistega, kar l>o trena Se žrvtvovatl, da hodo stala Šolska poslopja povsod tam, kjer Je potreba. Pa ne samo stala, šolske stavbe in prostori morajo hiti taki. da odgovarjajo vsem higienskim in ln prosvetno vzgojnim predpisom. Pretežni del Investicij Je Sel doslej za kapitalne gradnje oziroma ključno objekte naše Industrije ln kmetijstva ,kar je vsakomur razumljivo. Sedaj pa, ko se bližamo dograditvi temeljev socialističnega gospodarstva, to Je težke Industrije ln elektrifikacije v državi, pa moramo toliko holj misliti na Izboljšanje šolskih razmer. Urejena šola Je osnovna kovacnlca novih ljudi, nove socla llstlčne družbe. Jasno je. da ne bomo mogli v enem aH dveh letih zgraditi toliko Šolskih poslopij,, kolikor bi jih nujno potrebovali. Vzemimo za primer samo novomeški okraj, kjer je skoraj ena tretjina šol še v tujih prostorih, druga tretjina pa Je v neprimernih prostorih. Toda. če že ne moremo graditi takoj vseji po načrtu predvidenih šolskih stavb, pa Je treba vsaj za redno vzdrževanje šolskih prostorov In zgradb pri sprejemanju proračuna n«kollko več razumevanja kot ga je bilo dosedaj Preveliko stiskanje denarnih sredstev. Ima pil šolstvu lahko prav nasprotne posledice; kar hI lahko ohranili z malimi, nabavljamo In gradimo novo z velikimi stroški. Poglejmo spet nekaj primerov Iz novomeškega okraja; Skoraj vse po vojni obnovljene šole Imajo nepoharvana okna in enojno zasteklitev. Zaradi tega odpada kit In veter razbija šipe kar na veliko Tak primer le na osnovni šoli v Novem mestu, na Malem Slatnlku. Dolžu pa tudi drugod. Ce ne bodo okna na teh šolah v kratkem prebarvana, ho treba nova. Enojna zasteklitev pomeni večjo porabo ku. rlva ln prezebanje otrok. V dveh razredih šole v smarjetl so na podu take luknje, kot na najbolj prometni cesti! Nič ne lil bilo čudnega, če si otroci ali učitelji na teh luknjah polomijo noge. In vendar bi za obnovo podu v obeh razredih potrebovali le dobra dva kubična metra desk. Dosedaj so bile po navadi vse postavke v proračunu za te svrhe črtane, krajevni ljudski odbori pa tudi niso hlll dovolj Iznajdljivi m prizadevni, da hI taka popravila izvršili s kralevntm samo prispevkom. Podobno Je bilo dosedaj z drugimi po. stavkami za šolske potrebe, šolski upravitelj se mora boriti za vsak dinar posebet In namesto, da bi se posvetil vzgojnemu delu v šoli ln Izven šole, sj ubila glavo, k le bo vzel denar za plačilo snažilke. za nujno potreben pisarniški material, učne pripomočke in celo za časopise ln revije. O kakšni Izpopolnitvi knjižnice ali nabavi nujno potreb- nega inventarja sploh nt mogel misliti. Da se mora učlteljstvo na nekaterih ljudskih odborih dobesedno boriti za drva za šolo ln sebe, ni treba še posebej poudarjati V Žužemberku Je na primer š*d* posodila drva za pisarno krajevnega ljudskega odbora, ker si jih KLO nI znal preskrbeti niti za svoje potrebe!! Po novem finančnem sistemu bo vzdrževanje šol padlo v breme občinskega prora. čuna, verjetno pa tudi gradnja novih šolskih poslopij. V novomeškem okraju Je treba nujno zgraditi šolska poslopja; V šmarjeških toplicah, Zamcškem, kjer že pripravljajo gra-dlvio, v Prevolah v Suhi krajini. Sela Hlnjah, Malem Llpju. Grčevju, Trški gori, na Drči, fadražlh, DobraT| |n Klenovnlku. Obupno Je stanje šolskih prostorov v Skocjanu, ker Imajo šolske razrede v treh neprimernih prostorih. V Dolenjskih toplicah že davno govorijo o potrebi novega šolskega poslopja. v Poljanah šolska stavba ne odgovarja potrebam, v Podgradu Je treba dozidati Še eno nadstropje, da bo dovolj prostora, v Mirni peči so šolski prostori odločno premajhni ln neprimerni, v Stoplčah pa že gradijo sodobno šolsko stavbo. Materialna stran šolstva nujno narekuje, da že pri letošnjih proračunih predvidimo primerne vsote za te svrhe, fe že nI mogoče predvideti gradnje nove šole, pa Je treba vsaj za vzdrževanje obstoječih predvideti toliko, da te ne bodo propadale. Prav to velja za ostale neobhodno potrebne Izdatke Šol. Pomanjkanje kredita ne sme biti ovira za nabavo najbolj potrebnih učil ln pripomočkov. Skratka, učitelja je treba razbremeniti dnenvnlh skrbi za materialno oskrbo šole ln razreda ter mu omogočiti, da se ho kot prvi vzgojno-prosvetnl delavec na vasi lahko Eopolnoma posvetil svojemu zvlšenemu policu. V TEDNU SLEPI H Kdo ne sočustvuje s človekom, ki mu je bodisi nesreča ali usoda odvzela najdragocenejši dar narave — vid? Ni mu dano, da bi gledal življenje s pravimi očmi, da bi se veselil ob pogledu na naravne krasote svoje ožje in širše domovine, užival ob pogledu na ustvarjene sadove pridnih rok. Tak Človek lahko doživlja vse to le notranje, s pomočjo svojih čutov in po pripovedovanju zdravih soljudi. V kapitalističnem sistemu so taki ljudje po navadi trpeli še materialno pomanjkanje, da so bili prisiljeni hoditi od hiše do hiše, s svojo nesrečo zbujali sočutje zdravih ljudi in se na ta način boriti za skorjico trdega in lahko rečemo skrajno grenkega kruha. Tak način preskrbovanja slepih je še danes v marsikateri državi s kapitalističnim načinom gospodarstva. Naša ljudska oblast ne bi bila dovolj ljudska, če ne bi poskrbela tudi za slepe ljudi in storila vse, da jih reši materialnih skrbi. Hkrati pa jim omogoči, da postanejo enakovredni člani človeške družbe. Lahko trdimo, da je ljudska oblast s pomočjo številnih dobrodelnih organizacij in ustanov tu veliko storila. Slepi imajo organizacijo, »Združenje slepih«, ki združuje vse slepe v Jugoslaviji. Imajo več domov in šol, kjer se slepa mladina vzgaja, uči brati in pisati. Imajo več delavnic, v katerih slepi izdelujejo razne predmete ter kot enakovredni člani družbe koristijo sebi in skupnosti. Kdo še t videl lično izdelanih predmetov v posebnih prodajalnah, ki so jih ustvarile roke slepih? Slepi pri nas odklanjajo miloščino in pomilovanje, hvaležni pa so za vsako razumevanje in zaposlitev, Javno vprašanje ljubljanski železniški direkciji 28. decembra lani je naš tednik pod naslovom »Morda bi železniška uprava lahko pojasnila?« načel Izredno pereč problem prevoza potnikov ln pošte Iz Novega mesta v Belo krajino. Dopoldanski vlak, ki pripelje v Novo mesto ob pol devetih dopoldne, vozi proti Bell krajini šele popoldne ob 15.48 url. Potniki so tako prisiljeni ostajati v Novem mestu po sedem ur, ki jih morajo brezplnd-no zapraviti, prav tako pa čaka v tem času vsa večerna ln jutranja ljubljanska pošta na zvezo z Belo krajino. Poleg tega, da Je potnikom Iz Novega mesta ln okolice mogoča zveza z Belo krajino samo s prvim vlakom zjutraj ob 3. url ln popoldne ob 15-48, pa je z ukinitvijo tega vlaka predvsem Izredno otežkočeno potovanje vsem, ki potujejo zjutraj Iz Ljubljane proti Bell krajini. Tudi dnevni tisk Je Izrekel mnenje svojih bralcev k temu nepraktičnemu voznemu redu, ki Je zlasti prizadel Belokranjrc oz. vse kraje, ki le*e oh progi takoj za Novim mestom proti Črnomlju. Ker Re železniška direkcija v LJubljani doslej v tej zadevi nI ozirala na mnenje potnikov, uiti na izražene želje v tisku, niti nt upoštevala predloga vodstva železniške postaje v No-vem mestu, kt Je. kakor smo obveščeni, predlagalo ugodnejši vozni red za Belo krajino, se obračamo na naslov z javnim vprašanjem, zakaj se na hI moglo ugodneje re šltl vprašanj« najprimernejše zveze med Ljubljano oz. Novim mestom ln Belo krajino. Vprašanja, ki nam jih ponovno poSiljajo naši naročniki In bralci, naslavljamo h tem na ljubljansko železniško direkcijo s prošnjo za odgovor ln ureditev te vsekakor pereče zadeve. Zavedamo se, da Ima tudi železniška direkcija nemalo težkih problemov, upravi čeno pa hkrati smatramo, da je treba v primeru dolenjske proge vendarle prisluhniti tudi željam In potrebam potnikov. Končno Je železnica tu zaradi ljudi ln ne obratno. Uredništvo »Dolenjskega Usta« Od tedna do tedna V ospredju dogodkov tega tedna je obisk predsednika angleške vlade Churchilla v Amerik}- Predsednik ZDA Truman je imel v ponedeljek prve razgovore s Churchillom in zunanjim ministrom Edenom. Svetovni tisk ugiba o vsebini razgovorov ter domneva, da sta oba državnika pretresala vprašanja preskrbe Anglije z jeklom ir. ostala gospodarska vprašanja. Tisk meni, da bo ta plat razgovorov ugodno rešene, težje pa bo priti do sporazumov glede odnosov s Kitajsko in Japonsko. Anglija namreč .priznava komunistični režim Mao Ce Tunga, na drugi strani pa Amerika čedalje bolj podpira Japonsko, ki naj bi prevzela vlogo policaja na Daljnem vzhodu. V tej luči moramo gledati tudi novoletno poslanico Stalina Japonski, ki je v zgodovini diplomacije nekaj posebnega. Do-brikanje Japoncem seveda ni brez računov na obeh straneh. V luči angleškega obiska v Ameriki in nedavnega nastopa Višinskega v političnem odboru OZN v Parizu je treba presojati tudi korejsko vprašanje. Mir na Koreji je še vedno v zraku — na konici bajoneta. In prav zdaj, ko ves svet ve, kdo je napadalec na Koreji in kdo izziva k nemirom na svetu sploh, si dovoljuje nastopiti gospod Višinski z zahtevo, da se ukine komite za kolektivne ukrepe in skliče Varnostni svet, ki naj »bi razpravljal o mednarodni napetosti in ustavitvi sovražnosti na Koreji«. Oblastniki iz Moskve naj bi raje dokazali svojo miroljubnost v praksi; na naših mejah bi n. pr. v hipu lahko prenehala vsa izzivanja, ki jih zdaj povzročajo ruski sateliti. Pred kratkim so madžarski uojaki zasedli suh otok sredi Mur.e na jugoslo-vanski-madžarski meji, ki je čisto naše ozemlje in na katerem naši kmetje Že desetletje sekajo les. Prav gotovo tudi to izzivanje ni bilo storjeno brez »bratskega pečata« iz Moskve. Taka in podobna izzivalna dejanja seveda bi je jo Višinskega in sovjetske delegate krepko iy obraz, ko spet in spet ponavljajo prdzne besede o miru, v resnici pa izzivajo in pretijo z orožjem na svojih mejah'M v tujini. Spor \ried Anglijo in Egiptom zaradi Sueškega prekopa se je v zadnjih tednih ponovijo zaostril. Prihaja do oboroženih spopadov med egiptovskimi gverilci in britanskimi vojaki. Nek egiptovski časopis je objavil vest, da bo nagradil s' tisoč egiptovskimi funti tistega, ki bi c^bil angleškega poveljnika generala S**kina, po 300 funtov pa bo dobil vsa)'<> ki bi ubil katerega koli angleškega oficirja na področju Sueškega prekopa- Po zadnjih vesteh je ozračje v Egipi™ zelo napeto. Kralj Saudske Arabije Jon Saud je poslal egiptovskemu kralJu posebno poslanico, v kateri mu je "^aJe ponudit v sporv med Anglijo in Egiptom svoje usluge. Vse kaže, da miru }na Bližnjem vzhodu še nekaj časa ne bo. ki jim daje možnost enakopravnega udejstvovanja v družbi. Te dni je vse napredno človeštvo proslavilo 100-letnico smrti Francoza Louisa Braillea, velikega dobrotnika vseh plepih, ki je sestavil abecedo za slepe, s katero jim je omogočeno, da se naučijo pisati in brati. V naši državi je spominu tega dobrotnika slepih posvečen cel teden od 6. do 13. januarja, ki ima naslov »Teden slepih«. Po vsej državi so v tem tednu predavanja, razstave in prireditve, na katerih se bodo ljudje seznanili z delom in življenjem slepih. V okraju Novo mesto bodo po vseh šolah predavanja o pomenu Tedna, večji kraji kot Žužemberk, Dol, Toplice, Novo mesto, Mirna peč, St. Jernej, Smarjeta in Skocjan bodo imeli posebne akademije v ta namen itd. Po vsem okraju so naprodaj razglednice v korist slepih. Okrajni prireditveni odbor bo razdelil med najbolj potrebne slepe v okraju za 15 parov čevljev usnja in pet parov podplatov ter nekaj tekstilnega blaga. R. S 1. januarjem so se pocenila zdravila S 1. januarjem so bile znižane cene skoraj vsem zdravilom. Pri določanju novih cen se komisija, ki je oprivljala to revizijo, ni ravnala samo po dejanskih proizvajalnih stroških ln uvoznih cenah za zdravila In su rovlne, ampak Je v prvi vrsti upoštevala povpraševanje po zdravilih ln določila ceno posebej za vsako 7,dravllo. V prvi vrsti so bile T precejšnji meri /nI žane cene za tista zdravila, po katerih Je veliko povpraševanje ln katerih uporaba nI odvisna od natančne zdravnikove diagnoze Tako prodajajo na primer aspirin po 4 din za kos, ptramlndjon po 3 din. kndalgtn po I« din, sulfatlazol po 8 din, kofeplrln po 10 din Itd. Tuba cinkove masti stane SO namesto prejšnjih 120 din. Cena tube masti za otroke je znižana od 120 na 80 din, za borvazellno od 90 na 40 din Itd.; 10 g kamlUčnega čaia pa stane 6 din namesto 12 din. Znižanje cen velja tudi za zdravila, ki se trajno uporabljajo (pri kroničnih boleznih! ln pa za tista, ki se uporabljajo pri nekaterih akutnih holeznlh. Dosedanje cene za medicinske Instrumente laboratorijski Inventar, različne bolniške po-sode In druge sanitarne predmete bodo pre nehale veljati. Po navodilu, ki ga bo te dni Izdalo ministrstvo za finance, bodo cene za te predmete določala proizvajalna podjetja sama glede na svoje poslovne kalkulacije in stanje na tr«u. PX ZA NAŠE GOSPODARJE Vinogradi in zeleno gnojenje Približno 90 % naših vinogradov je starih in so svojo dobo že preživeli. Njihova obdelava se stvarno ne izplača, če ne bi računali s tem, da je vinograd potreben lastniku samemu in s tem tudi skupnosti. Do bodoče obnove moramo s tem pač potrpeti. Da pa bomo že obstoječe vinograde obdržali do časa obnove, da nam bodo dali čimveč pridelka in s tem plačali trud, moramo storiti vse, kar povečuje storilnost. Kakor vsaka kmetijska kultura, tako tudi vinograd potrebuje redilnih snovi v obliki gnoja. Z gnojenjem vrnemo vinogradu le malo onega, kar nam je dal pri trgatvi. Potrebno je, da bomo imeli od sedanjih vinogradov še več koristi, zato jih moramo dobro pognojiti. Po osvoboditvi so bili naši živinorejci z ozirom na oddajo živine za skupnost v vzreji precej pasivni. To njihovo ravnanje ne moremo prav opravičiti, ker je sedanjost, po tem ko so ukinili obvezno oddajo živine, dokazala, da je le možnost, da so hlevi polni! S polnimi hlevi živine pa so tudi gnojišča polna gnoja. Ker pa moremo le z zadostnim gnojenjem računati na dober pridelek, je potrebno redno in temeljito gnojenje. Za vinograde je, kakor za ostale posevke, najboljši hlevski gnoj. Zato skušajmo dati tega vinogradu čimveč. Hlevski gnoj vsebuje namreč vse one snovi, ki jih rastlina potrebuje. Pri tem izboljšuje hlevski gnoj vse fizikalne lastnosti zemlje, ker ustvarja humus (prstenino), ki napravi zemljo zračno, zadržuje vlago in redilne snovi, da jih dež ne izpere, je lažji za obdelavo itd. Pri intenzivnem gospodarstvu poljedelske površine pa nam večkrat primanjkuje gnoja za vinograde, ker je le važnejša poljedelska površina, ki nam daje kruh. Poleg tega pa so vinogradi po večini oddaljeni od domačij, dovoz je težak in naporen, večkrat pa primanjkuje tudi delovne in vprežne živine. V takem primeru si lahko pomagamo z zelenim gnojenjem. Pod zelenim gnojenjem razumemo setev me-tuljčnic (leguminoze), katero posejemo v vinograd z namenom, da to kasneje podkopljemo v zameno za gnoj. Vse metuljčnice imajo lastnost, da hitro rastejo, sprejemajo dušik iz zraka, katerega, v kolikor pa ga ne potrebujejo za svojo rast, ga kopičijo v obliki bradavičk na koreninah tako, da nam delno oskrbijo vinograd z dušikom, ki bi ga sicer dodali zemlji v obliki hlevskega gnoja. Namesto hlevskega gnoja uporabljamo tudi umetna gnojila kot so čilski soliter, apneni dušik ali amonijev sulfat. Na drugi strani pa podkopavanja ustvarjajo humus v zemlji, v njihov*em rastlinskem sestavu pa se nahaja tudi fosfor in kalij, ki jih trta potrebuje za razvijanje zarodkov v največji meri. Za zeleno gnojenje pridejo v poštev vse metuljčnice. Najprimernejše pa so: lupina, grašica, lucerna. Odvisno je od tega, s kakšnim semenom razpolagamo. Najcenejše in najsigurnejše se dobi seme ozimne in jare grašice. Grašica je po svoji naravi bujne rasti, ustvarja rastlinsko maso in s tem veliko do-prinaša k ustvarjanju prstenine v zemlji, hkrati pa prispeva k obogatenju zemlje z dušikom, fosforjem in kalijem. Ozimno grašico posejemo v vinograd v jeseni. Če smo to zamudili, posejemo zgodaj spomladi jaro grašico. Ako pa nimamo semena jare grašice, posejemo lahko zgodaj spomladi tudi ozimno, ker je praksa pokazala, da je tudi to mogoče. Saj nam ne gre za seme, pač pa le za rastlinsko maso. Grašico ali vsako drugo metuljčni- KOTIČEK ZA GOSPODINIE Orehov kolač: Zdrobi U dkg surovega masla in 28 dkg moke. dodaj 1 celo jajce. I rumenjak, malo soli. dva in pol dkg kvasa, dve žlici sladkega mleka. Vse to zamesi, razpolovi ter pusti vzhajati 2 uri. Naredi nadev: V 2 decilitra vode kuhaj 14 dkp sladkorja. Ko je to kuhano, dodaj 20 dkg zmetih orehov in rozin ter dišave (rum, pomarančo ali limono). Ko je testo shajano, zvaljaj, namazi z nadevom in prepogni. Na vrhu namazi z beljakom ter daj v pečico. Dobro pecivo: Vzemi 2 celi jajci, 72 dkg moke, 15 dkg sladkorja in malo jedilne sode. Vse to zamesi, prepogni, daj v pečico i* k0 je pečeno, še vroče zrežj na rozine. Ocvirkove rezine: 2S dkg dobro sesekljanih ali zmletih ocvirkov dobro zgneti s 45 dkg moke. Nato prideni: 1 celo jajce, sok in sesekljano lupinieo ene limone. 10 dkg sladkorja, malo ruma, malo cimeta in klinčkov. Malo več kot polovico testa zravnaj v pekač za torto, iz ostale polovice pa napravi svaljke in jih položi navskriž na prvo polovico testa, ki si ga še prej namazala z marmelado (kiselkasto). Daj v pečico in peci tričetrt ure. Ko je pečeno naj počiva vsaj tri ure. Mastni zavitki. Tričetrt kilograma moke stresemo na leseno desko, v sko- delici mleka zdrobimo za tri dinarje kvasa, v večji skledi pa penasto ume-šamo četrt kilograma masti. Vse to za-mesimo v nepretrdo testo in pustimo počivati pol ure. Nato testo razvaljaimo na nožev rob debelo in ga narežemo na pravokotne krpice. Na vsako krpico položimo ob robu mailo marmelade i° lo Airig.inn.1 v arhivu kapi&oa, Ra.hu i 1^. BELA KRAJINA Tovariša Z M. Iz Bele krajine, ki nam Je pred kratkim poslal krajši dopis, prosimo, da nam pismeno sporoči svoj točen naslov, da ga bomo nato prosili za podrobnejše podatke v opisani zadevi, nato pa lahko tudi pisali o sproženem vprašanju. * UREDNIŠTVO LISTA NOVI ODBOR OF V DOL. TOPLICAH JE ZE NA DELU Po občnem zboru OF se Je sestal odbor, da razdeli funkcije ln določi smernice za delo v bodočem letu. Za predsednika je Izvoljen tov. Jože Tomljc. upravnik invalid skega doma. za sekretarja tov. Drago Gre-jrorc, za blagajnika pa tnvarlšlca Marija Zupančič. Takoj po razdelitvi funkcij se je odbor pogovoril o delu, ki ga je treba opraviti v najbližjem času. Pogovoril se je o pripravah za novoletno jelko in obdarovanje otrok, kar je že prevzela v svojo oskrbo organizacija AFz. Odbor OF ho dal pobudo, da se v Dol. Toplicah ustanovi olepševalno društvo, ki bo skrbelo za po-lepšanje zdraviliškega kraja. V la namen bodo pobirali prispevke od nočnin kopaliških gostov. Zaveda se važnih nalog, ki ga čakajo, zato bo skrbel, da se hodo razmere v zdraviliškem kraju vsestransko Izboljšale. Dr- IZ GRIBELJ V zakupni gostilni KLO Griblje točijo vino po 80 dinarjev. To je najvišji rekord v naši bližini. Gostilne v Črnomlju točijo vino po 5« do fifl dinarjev in to malo boljše kot Je v Grlhljah. Krajevnemu ljudskemu odboru priporočamo, naj malo pogleda. kikSno vino in po kakšni ceni točijo drugod. Z Izbojšanjem vina In znižanjem cene hodo tudi v tej gostilni pridobili več go »tov, ki jim jih sedaj tako manjka, saj za slabo in drago vino se ljudje ne zmenijo, zlasti če lahko drugje pijejo boljše ln cenejše. -nci MIRNA PEC KUD »Katje Rupene« je zaključilo leto 1951 z Igro »Vdova Rošllnka«. Igrali so: vdovo RoSHnko — Slavka Pleelj Maniro — Milka Zupančič, Tončko — Milena Ra-dej. Rozmanovega Janeza — Anton Kozo-glav, Balantiča — Anton Rozman. Jernejca — Karel Galič, Gašperja - Adalbert Božič, Tomažina — Dore Murn, Rlažona - Rlko Pevec, TInčeta — Jože Jazbec. V splošnem je igra uspela, le besedtlo je nekaterim delalo preglavice ln delno motilo potek. Prav dobro so podali vloge vdova Rošllnka, ki Ima zanesljiv nastop In lepo odrsko Izgovorjavo, Manlca s simpatično in preprlčljivo Igro. ial pa s šibkim glasom. Balantič — star Igralec, Tončka ln Tlnče- Veliko hrupa kI a napravila Tomažln In niažon. ki sta ugajala; besedilo je tudi tokrat delalo preglavice Jemejcu in Gašperju. — Na igri je bilo 31. decembra veliko ljudi. Vsi so n I i I zadovoljni s predstavo. Ob polnoči je spregovoril sekretar KO O F tov. Božič DCkaJ besed In v kratkih besedah orisal delo KUD v letu 1951 ter želel navzočim srečno novo leto 1952, v katerem bomo uresničili našo petletko. — t, januarja so Igro ponovili v delavnici mizarskega odseka. Ljudje so po novno ugotovili, kako zelo je potrebna kraju dvorana, ato so sklenili, da sc bodo vsi člani OF, KUD, ZB. L MS, AFZ In sindikata spomladi udeležili del v Zdravstvenem domu, kjer ho urejena dvorana, nadvse potrebna za kulturnoprosvetno ln politično tznhraževalno delo. —c. Nova delavnica krajevnega mizarskega pod Jetja v Mirni peči, o kateri smo pisali v zadnji številki Dolenjskega Usta. * V Mirni peči so oh novoletni jelki obdarili nad 400 otrok. Po krajšem pozdravu šolskega upravitelja Je pionirski odred zaigral pod vodstvom Drage Podržaj Igrico »Pod novoletno jelko«. Za obdaritev so prispevali KLO 1000 din. ekonomija Je podarila 1500 din za nagrado prostovoljnega dela. s katerim so pionirji med letom pomagali zadružnikom, tov. Marija Rupena pa Je podarila 500 dinarjev. Pionirji so dobili slaščice, svinčnike itd. GOSPODIN JSKO-IZOBRAZEVALNI TEČAJ V PODGRADU V povezavi z odborom Osvobodilne fronte Je učlteljstvo v Podgradu organiziralo gospodinjsko Izobraževalni tečaj, na kate rega se le prijavilo 43 deklet. Veliko zanimanje za tečaj pa je zabolelo reakcijo, zato je raztroblla: »Nikar se ne vpisujte v ta tečaj, kjer vam bodo vsiljevali samo politiko!« Menite, da so se naša dekleta tega ustrašila? Prav niči Njihova dobra volja je ostala Premagali smo vse ovire. Sredi decembra smo začeli z delom v tečaju. Sprejeli smo 15 deklet. Pouk Imamo vsako ne 'deljo ln vsak četrtek ves dan. Splošno Izobraževalne teme poučujejo nčlteljtre. zgodovino tov. Klobečar. predstavnik OF, vsa gospodinjska dela, kuhanje, šivanje, krpanje, prlkrojevanje ln pletenje pa z ve- 12 uASIH K&AJSV llko ljubeznijo vodi tov. StanIŠa Marija iz Vinje vasi. Cilj tečaja Je Jasen vsem: mlada dekleta naučiti dobrega gospodinjstva, jim dati tisti delček izobrazbe, ki Jo mora Imeti sleherna kmečka žena, hkrati pa jih vzgajati v socialističnem duhu. A. J. DOBRAVA — PRIMSKOVO Nepodpisanih dopisov dveh dopisnikov Iz Dohravc pri Skocjanu in Iz Prlmskovega ne moremo objaviti — potrebno Je vsaj toliko poguma, da Človek podpiše to, kar Je napisal! Oglasite se s polnim Imenom, da vam odgovorimo. Uredništvo. IZ ŠT. PETRA Udeležba na proslavi 10. obletnice JA je bila pri nas prav zadovoljiva, saj Je bilo prisotnih nad sto ljudi, od teh nad sedem-deset odraslih, kar je za naš kraj ie lepo število. Tudi s programom so bili ljudje prav zadovoljni. S tem programom je koordinacijski odbor pokazal lep uspeh ln kar je glavno: sodelovali so vsi. Tovariš Stane Somrak Iz Okrajnega ljudskega odbora nam Je predaval o pomenu obletnice, o razvoju Jugoslovanske ljudske armade In o njeni današnji vlogi. Mladinke ln osnovna partijska organizacija so se izkazali z lepimi in lepo izvedenimi recitacijami, tovarlšlca Mirni Flor-jančičeva pa nam je prečltala črtico o »Partizanski materi«, kar je ljudi skoraj do solz ganilo. Nadvse lep je bil nastop flzkulturne skupine z vr.Jn »Gor čez Izaro«. tako da so po burnem ploskanju morale mladinke to vajo ponoviti. Pevski zbor se je postavil z vedno lepo »Zdaj zaorl«!. Pogrešali pa smo nastop mladincev predvojaške vzgoje, ki so tudi obljubili eno točko. Tudi taborni ogenj je prehitro zgorel, tako da ga ni bilo dosti videti. Vse navzoče Je navdušilo priznanje, ki ga je tov. Stane Somrak Izročil predsedniku kratevnega odbora Zveze borcev Stanetu Medvedu v obliki spomenice. To priznanje potrjuje, da je naš odbor Zveze borcev res delaven. Na seji po proslavi smo sklenili, da bomo vse delo še podvojili. / M- G. IZ SMARJETE Praznik Jugoslovanske ljudske armade smo tudi v ftmarjeti prav lepo praznovali. Osnovna šola ln irimnazlja sta priredili Interno proslavo, KUD Smarjeta pa splošno proslavo na sam praznik 22. decembra v Gasilnem domu ob otvoritvi prve kino predstave. Po govoru o pomenu Dneva JA, ki ga Je Imel tov. Vladimir Mlbellč. so bile razdeljene nagrade najboljšim vodHeljem predvojaške vzgoje- 2e prej smo sprejeli sklep, da do Dneva J \ uredimo vse potrebno za uprizarjanje kino predstav. S požrtvovalnim delom ln s pomočio Okra (nega odbora Ljudske pro-svete se nam je to tudi posrečilo. &ito smo lahko v drugem delu proslave zavrteli tednik, ki nam je na platnu prikazal vred-nost ln moč naše Ljudske armade, nato pa smo gledali še film »Zimska zgodba«, tako da smo bili na naš veliki praznik vsi res veselt In zadovoljni. PRIMSKOVO Prlmskovo Je precej oddaljena vas od postaje Radohova vas oz. St. Lovrenc. Pri nas je hribovit kraj, saj smo 558 m nad morjem. Ponosno se razgledujejo naše vasi po vsej Dolenjski. Med vojno so naše vasi veliko trpele. Po osvoboditvi smo bili skoraj povsod med prvimi — pri obnovi In v političnem delu. — Tudi lani smo se za 22. december, dan naše vojske temeljito pripravili. Prav požrtvovalna je bila učiteljica tov. Ivanka Maver, kl Je pripravila deklamacije. Prvi je deklamlral pionir Jože Slak, nato mladinec Anton Mulh, zatem pa so de kleta zapela z mladinci predvojaške vzgoje vrsto partizanskih pesmi. Nato smo ob navzočnosti predsednika In tajnika zažgali ve-lik kres. Ljudje so grajali mladince Iz Zapriča ln mladinke Iz vasi Prlmskovo ter Kremenjek. ker jih ni bilo na proslavo. Raje so uprizorile pevske vaje za cerkvene pesmi za božič. Tudi lani smo Imeli pozimi vaške krožke vsak teden, pa so nekateri prav takrat prirejali pevske vaje, med sestanki pa so se tihotapili okoli stavbe KLO. Mar nimajo poguma, da hI odkrito prišli med nas in se pogovorili Iz oči v oči kot vsak poštenjak? J. K. IZ MIRNOPESKE OKOLICE Zdaj. ko nI tako veliko dela, IJndJe razmišljajo, kako bi si pomagali k ureditvi te in one zadeve. Bel Golohlnjeka si Je pred kratkim napeljal elektriko, ostalo pa Je še nekaj hiš ln vasi brez luči. Tudi Glohodolcl so si zadali načrt, da hodn napeljali elektriko, mladina pa pripravila lerlco. Bivša ln sedanja admlnlstratorka na KLO se Jezita na Janeza Popotnega In mu privoščita, da bi si vsaj nogo zlomil aH pa utonil v mlakah na cesti od Mirne peči proti Malen-ski vasi. ki čaka na popravilo. Dobro hi bilo, da bi si Jo ljudje s pomočjo oblasti popravili zdaj, ko Je, časa dovolj! Pri Goriški vasi so nalomili nekaj kamenja, da bi prišlo na to cesto — pa ne menda takrat, ko bomo spet vsi na poljih In pri drugem delu? , . Po Mirni peci Je skoraj za vsako hišo močvirje. Kanali bo plitki aH jih sploh nI ln je povsod tako blato, da jo človeka kar strah. Zdaj je čas za popravilo poti ln odtoka vode. V Mirni peči pripravljajo zdaj tri krož ke Ljudske tehnike: kemijski, fotografski ln šoferski krožek. Za to delo Je precej zanimanja. L. P. IZPRED SODIŠČA PO DVEH LETIH POJASNJENA TATVINA IN OSEM MESECEV ZAPORA Dne 22. decembra 1949 si je Ivan Blažič Izposodil kolo od nekega Alojzija Frančiča. S kolesom se je pripeljal pred pisarno OK LMS v Novem mestu okrog šeste ure zvečer, kjer ga je prislonil na zid. Kn 8e je čez kakih pet minut vrnil, kolesa več ni bilo. Blažič je moral kolo Frnnčtču seveda plačati, ln sicer 20.000 dm. Tatvina je ostala nepojasnjena vse do lanskega leta. ko je 25-lotni posestnikov sin Vinko štih iz Gotne vasi št. 5 prodal nekemu Alojziju Vičiču ogrodje kolesa, potem ko je na njem spremenil tovarniško številko in jo prilagodil stari italijanski prometni knjižici, ki jo je imel. Knjižico je priložil prodanemu ogrod- ISĆEM POSTREZNICO 2a ves dan Več y trgovini »Kombinat« v Novem mestu. SLUŽBO DOBI poslovodja (oz. poslovod-klnja) ln knjtgovodklnja 7. dobro prakso. Nasiop službe takoj. Plača p0 uredbi. Po-nndbe na naslov: Upravni odbor Kmetijske zadruge Dol. Nemška vas _ Trebnje. MESTNO PODJETJE »PARK« zaposli takoj več delavcev In delavk. Delavke bi opravljale vrtnarska dela. Prijave sprejema uprava »Parka« pri Mestnem ljudskem odboru. ŠIVALNI STROJ - pogrezljiv. z okro glim čolnlčkom. v dobrem stanju ugodno prodam. Ogled: D o h r n I č fit. 3 pri Trebnjem. OSEBO, ki Je našla usnjeno rokavico pred Skabernetovo hišo dne 25. decembra 1951. prosim, da Jo Protl »»»radi vrne v „ Upravi Dol. lista. PREKLICUJEM za neveljavno vojaško legitimacijo štev 7S15-L, ukradeno 3. januarja 1952 v Novem mestu. 3Ilhajlovlč Viden. Novo mesto. ju kot dokaz lastništva, Frančič je spoznal prodano ogrodje kolesa in tako je prišla tatvina na dan. Pred sodiščem se je stih sicer zagovarjal, da je ogrodje enkrat našel v potoku Težka voda. To, da je na« ogrodju izpilil staro Ste vilko in vtisnil novo, pa tudi drugi dokazi pa so potrdili, da. Je on tat ukradenega kolesa. Senat okrajnega sodišča ga je obsodil na osem mesecev zapora. A O Francki Gazvoda iz Pristave pri Pod-grarlu, ki je bila nekaj časa administratorka na krajevnem odboru Smarjeta in si je neupravičeno prisvojila več živilskih nakaznic, smo že pisali. Poleg tega si je »izposodila« od plačanih davkov še tri »manjše« zneske v skupni vsoti 324fi din, katere pa je pozneje vrnila. Za obe dejanji se je Gazvo-dova zagovarjala pred senatom okrajnega sodišča, ki jo je obsodil na tri mesece zapora. SE EN LJUBITELJ KOLES PRED SODIŠČEM Med vozniki iz krškega okraja, ki so šli na vožnjo v Kočevje lan« jeseni, je bil tudi Franc: Zgonc iz Jerman vrha, okraj Krško. V Ločni pri Novem mestu so pred gostilno krmili konje, pri odhodu pa je Zgonc naložil na svoj voz Še 20.000 din vredno kolo. last Josipa Krulaca, Kolo je začel že kar na vozu razdirati, ko so ga dobili organi Ljudske milice iz Novega mesta. Za to dejanje se bo pokoril tri mesece v zaporu. Pred okr. sodiščem v Trebnjem je bil dne 4. januarja obsojen Karel Slak, bivši poštni uradnik, na 1 leto in 9 mesecev zapora, ker je ponarejal položnice, s katerimi so kmetje plačevali davek. Prisvojil si je na tak način lfi.100 tliu. V Dobrniču, kjer je služboval, pa je ob invalidski veselici zadržal 12.000 din tujega denarja z izgovorom, da »si ga je samo izposodil in ga mislil vrniti«. Pred sodiščem ,ie zanikal svoja dejanja, ki pa so mu bila dokazana in odmerjena za nje primerna kazen. SEMIČ Lansko jesen je Martin Judnlč Iz Omote prekril streho stare šole v kateri Imata sedaj prostore zdravstvena postaja In pošta. 2e pri prvem dežju se Je pokazalo, da delo ni bilo dobro izvršeno, ker je zatekala voda ob dimniku skozi strop v čakalnico ambulante. Tov. Judnlč je bil takoj opozorjen na napako, nakar je obljubil, da bo popravil streho v nekaj dneh. No, teh nekaj dni pa se t* dolgo vleče, kajti še danes nI Izpolnil obljube, škoda pa je vsak dan večja. Morda je tov. Judnlč na to nalogo pri obilici dela pozabil In naj se ne huduje na nas, Če ga sedaj na to javno opozarjamo. Med prve naloge v novem letu naj si lepo zapiše: Malenkostno, a nujno popravijo strehe v Semiču St. 2 — zdravstvena postajal Krajevna organizacija Zveze borcev v Semiču Je priredila lepo silvestrovanje z dvema šaljivima enodejankama- Prireditev je dobro uspela. Cisti dobiček je namenjen za postavitev spominske plošče padlih borcev In talcev na pokopališču. PREDGRAD OB KOLPI 25. decembra je lovec Alojz Romanlč Iz Gornje Podgore ustrelil velikega divjega prašiča. * Pred petdesetimi leti Je bilo v reki Kolpi še zelo veliko rakov. Minulo je torej že pol stoletja, odkar v Kolpi nI več rakov In nihče ne ve vzroka, zakaj so Izginili. * Tudi pri nas v Poljanski dolini ob Kolpi jo topla jesen oz. zima pokazala, da zna hiti prav muhasta. Pred kratkim so začele odganjati češplje, ki Imajo že precej nežnih listov. Tudi prvi telohl so se že pokazali, ki jih dekleta prav rada nabirajo In dajejo v namizne vaze. J. S. SELA SUMBERK Mladinci In mladinke preurejajo zapuščeni šolski vrt v sadno drevesnico. Pb vasi »o naprosili mladinci približno 5 voz gnoja, da bo dobra rast. — Mladinski sestanki so dobro obiskani, Imajo jih pa vsak teden. Organizirali so tudi pevske vaje, katere vodi tovariš Ferdo Zupančič. A. Z. KAJ BOSTE REKLI NA TO? Davčna osnova za leto 1951 Je bila v okraju Trebnje sprejeta z razumevanjem, čeprav Je bila precej visoka. Davčne koml-mlsije na krajevnih ljudskih odborih so s primerjavami določile davčne osnove po resnični gospodarski moči posameznih kmetov. Prav v času razpravljanja pa je po-verjeništvo za finance OLO Trebnje poslalo v KLO Dol. Nemška vas popravke, na osnovi katerih se je davčna osnova zvišala. Komisija na KLO Je dobršen del svoje naloge že opravila, zdaj pa je morala začeti znova. Tudi tega dela so se člani komisije lotili z voljo, da b| vse čimbolj pravilno uredili. Ko je bilo tudi to delo opravljeno, je komisija poslala vse podatke na odgovorno mesto. Tam so spet vse pregledali In naredili svoje popravke: enim so davčno osnovo zvišali, drugim znižali. Ko Je bil nov seznam predložen na zboru volUcev, so ti takoj ngotovlll, da so njihove davčne osnove narejene v pisarni, kjer so Jih popravljali. Tako je kmet, ki Ima dva hektara orne zemlje, dobil 80.000 din davčne osnove, medtem ko Je Imel lani le 38.000 din. Tukaj ne gre za primerjave, pač pa je treba poudariti to, da Je krajevna davčna komisija reševala svojo nalogo v dobri veri. da je delala prav, ker pač najbolj pozna razmere In stanje posameznega kmeta. Sedaj pa je plan davčne osnove spremenjen tako neenakomerno, da so člani krajevne komisije pred vaščanl postavljeni v slabo luč. Zato bi bilo dobro, da bi odgovorni ljudje dali odgovor ali so te komisije na KLO le načelne, ali so izvoljene zato, da pravilno sodelujejo pri odločanju davčnih osnov? VELIKI KAMNI NA CESTI SO NEVARNI Cesta lz kočevskih gozdov proti Straži Je zelo prometna. Tod vozijo mimo Dol. Toplic vsak dan številni tovorni avtomo-hlll. fioferjl se v Toplicah navadno ustavijo, da se nekoliko okrepčajo v gostinskih podjetjih, avtomobile pa puste na cesti ln jim pod kolesa podlože velike kamne. Kadar odpeljejo proti Straži, puste kamenje kar na cesti ne da bi ga odstranili. Takih kam nov je na cesti včasih cel kup. Ob večernih In nočnih urah, ko Je povsod tema, so ti kamni velika nevarnost za ljudi, ki hodijo nič hudega sluteč po cesti. Vsled tega se je pripetilo že več nesreč. Dolžnost oblasti bi bila, da opozori šoferje, naj pred odhodom avtomobilov odstranijo s ceste kamenite ln druge podloge. Tndl Ljudska milica bi morala temu vprašanju posvetiti več pažnje. BOLJŠI ODNOS DO DELA — PA BO ŠLO! Ker kmetijska zadruga Vel. Gaber noče Izdelati ln odpremlt! lesa, ki ga je po planu dolžna Lesno Industrijskemu podjetju Novo mesto, sta se člana Glavne direkcije lesne Industrije lu Lesno Industrijskega pod jetja udeležila sestanka odbornikov KLO ln Kmetijske zadruge, na katerem naj bi reševali vprašanje plana lesa. Predsednik kmetijske zadruge je prlvr-šal v sobo, kot hI ga prinesel veter In razburjen zavpll: »Kaj želite? Nimam časa prisostvovati;« In je šel. Ker ga nI bilo nazaj, so prisotni pričeli s pogovorom. Gahrovčanl so sicer obljubili, da bodo storili vse potrebno, da bo izpolnjen plan, ki je določen za njihov odbor. Oddali pa niso drugega kot od planiranih 430 prm drv le 33 prm. Jelove celuloze bi morali oddati 60 kubičnih metrov, a so jo oddali le 12 kub. metrov, tesanih tramov pa so od planiranih 50 kub. metrov oddali samo 13 kub. metrov. S tem sc lahko ponašajo. Seveda pa »preko plana« niso pozabili od posla ti en vagon tramov, s katerimi bi po vseh pravicah morali nadoknaditi plansko zadolžitev. Ce hI tako delale vse Kmetijske zadruge, nikakor ne hI mogli Izpolnili plana za našo Industrijo. Zato tudi ljudem ne bomo mogli tolmačiti, da nekaterih stvari še nI mogoče dohiti zato, ker jih nI. pač pa jim bomo povedali, da jih ne dobijo zato, ker sami svojih obveznosti ne Izpolnjujejo. F. Skoraj vse vasi okrog Osilnice so bile med vojno pod italijansko okupacijo do tal požgane. Po osvoboditvi je Obnovitvena zadruga (sedaj obnovitveni odsek Kmetijske zadruge) zastavila vse sile, da se požgani domovi in vasi čimprej spet postavijo na noge. Težko in obširno delo Obnovitvene zadruge je skupno z velikimi napori prizadetega prebivalstva v povojnih letih rodilo do danes uspehe, s kakršnimi se lahko upravičeno postavijo pred ostalimi kraji. Danes v krajih okrog Osilnice ni več brezdomcev ali ljudi, ki bi še morali stanovati po kleteh, skednjih ali drugih zasilnih bivališčih. Popolnoma obnovljene so vasi Papeži, Zur- To in ono iz okraja Trebnje V Št. Janžu imajo izobraževalni tečaj, kateremu so priključili pouk v krojenju, šivanju in ročnih delih. Tečaj obiskuje 22 deklet. Na Mirni se uči kuhati 25 deklet. V Trebnjem so 6. januarja že tretjič igrali »Razvalino življenja«, delo pisatelja Finžgarja. Obisk je bil na vseh treh predstavah zadovoljiv. Po zaključenih podatkih o jesenski setvi so kmetje v trebanjskem okraju lani posejali večje površine žit kakor prejšnja leta. Tako so n. pr. v Krmelju posejali 15 % žita več kakor v prejšnjem letu, v Tržišču 5 "/n več itd. Na Malkovcu bodo postavili spomenik 46 žrtvam-domačinom, ki so padli v borbi za svobodo pod italijanskimi in nemškimi kroglami. AZ 50-odstotni popust za trikratno potovanje na leto velja tudi za delavce in uslužbence družbenih organizacij Predsednik zveznega sveta za promet in zveze je izdal odločbo, po kateri se enako kakor delavcem in uslužbencem državnih podjetij, zavodov in uradov dovoljuje tudi delavcem in uslužbencem, ki 60 zaposleni v ustanovah in podjetjih Zveze sindikatov, v organizacijah Ljudske fronte in Ljudske tehnike, fizkulturnim zvezam in planinskim društvom. Zvezi zdravniških društev in drugim družbenim organizacijam 50 % popust za trikratno potovanje na leto po železnici, v ročnem in pomorskem prometu, in to poleg olajšav, ki veljajo za redni letni dopust. Popust za trikratno potovanje na leto s popustom je začel veljati s 1. januarjem. Tak 50% popust hodo uživali enkrat na leto tudi člani ožjih družin koristnikov, in sicer žena in otroci izpod 18 let, če pa se redno šolajo, do 24 lota starosti. FIZ KULTURA«^ SPORT^AU Obračun novomeškega Avto-moto kluba V soboto, 5. januarja zvečer so se zbrali na rodno letno skupščino člani novomeškega avto-moto društva. Na dnevnem redu so imeli pregled dosedanjega in naloge bodočega dela ter volitve novega odbora. Tajniško poročilo je podal tov. Jože Šinkovec. Iz skromnega poročila tajnika in še bolj skromnih poročil gospodarja in blagajnika si pač nihče ne hi mogel ustvariti jasne slike o delu društva in njegovi razvojni poti. Več pogleda v težave, napore in uspehe društva je dal referat predsednika dolenjskega sektorja in člana novomeškega Avto-moto društva tov. Slavkota Moreta. Te vrste šport ima v Novem mestu staro tradicijo. Organizacija moto-športa je obstajala v Novem mestu že pred 25 leti. Lota 1928 je štela blizu 100 članov. Toda — kakor povsod v takratnem gospodarskem in političnem življenju, se je tudi v tej organizaciji vodila borba med naprednimi »liberalci« in nazadnjaškimi »klerikalci*. Imeli so dve sekciji: napredno *Ilirijo«, ki je imela večino članstva, in pa »Hermes., ki je štela baje le tri člane. Takrat so bile večkrat dobro znane gorske dirke na Gorjance, katerih so se radi udeleževali številni vozači iz cele države. Te dirke so pozneje prenehale prav po krivdi notranjih trenj v organizaciji. Leta 1947 je bilo društvo obnovljeno. Lep pokal, ki ga je društvo prejelo v iem letu, je še danes društvena last. Pa so se tudi v novo organizacijo vrinili ljudje, ki so delali z vsemi silami za njeno razbitje in tudi dosegli, da je društveno delo skoraj prenehalo. (Mislim, da bi imena teh razbijačev lahko javno povedali na skupščini, kar pa niso napravili 1) Za dvig društva se je v letu 11151 zavzelo nekaj starejših članov s tov. Moretom na čelu in v kratkem času je društvo spet zaživelo. Dobro pripravljene gorske dirke na Gorjance 60 prinesle društvu laskavo priznanje vozačev na teh dirkah in republiške Zveze ter tudi precejšen gmotni uspeh. Člani društva so se v lepem številu udeležili dirk in tudi navzlic ostri konkurenci dosegli prav lepe uspehe. Dobro je uspela tudi ocenjevalna vožnja v rojstni kraj maršala Tita — v Kumrovee, katere se je udeležilo preko 40 vozačev dolenjskega sektorja, prav tako tudi lov na lisico, ki ga je društvo organiziralo v Tednu tehnike. Kar ni pokazalo poročilo odbora, .ie osvetlilo živahno razpravljanje članov. Društvo razpolaga z lastno delavnico, enim poltovor-nira in enim osebnim avtomobilom ter dvema motorjema. Vozila sicer niso sposobna za vožnjo, bodo pa v kratkem usposobljena. Dokaj lep je finančni obračun društva: nad 102.000 din čistega dohodka v dobrih osmih mesecih delovanja! Društvo šteje sedaj menda 55 članov, lahko na tudi 90, o tem si v poročilu uiso bili čisto na jasnem. Tudi lansko leto so se pojavili v društvu razbijači z nekim Staničem iz republiškega odbora LT na čelu, pa so jim delo zavedni člani pravočasno preprečili. Na letno skupščino so klicali tudi tega Staniča iz Ljubljane, da hi se i njim iz lica v lice pogovorili, vendar pa ga ni bilo. Izvoljen je bil nov upravni odbor, potem ko so poprej dobro pretresli predložene kandidate. Za predsednika je bil izvoljen Nace Pavlin, za tajnika Milan Colarič. za blagajnika pa ponovno Albin Pipan. V tehnični odbor so prišli: Ludvik Peric, Slavko More, Jože Šinkovec in še nekaj drugih. Med sklepi za bodoče delo so: večja skrb za vzgojo mladega kadra, takojšnja usposobitev vseh motornih vozil, organizacija republiških dirk na Gorjance, več propagandnih in ocenjevalnih voženj ter organizacija uslužnoslne mehanične delavnice. B. ŠAHOVSKO MOŠTVENO TEKMOVANJE ZA PRVENSTVO SINDIKALNIH PODRUŽNIC V NOVEM MESTU V četrtek, 27. decembra 1951 smo zaključili šahovsko tekmovanje sindikalnih podružnic. Dvoboj jo bil enokrožen, odigral se je v Rdečem kotičku na okraju. Tekmovanja so ho udeležile sindikalne podružnice: sodišče — tožilstvo, Pionir. TIN in okraj. Rezultat tekmovanja je naslednji: Podružnica sodišče — tožilstvo 13 točk podružnica okraj 11 točk podružnica Pionir • 7 točk podružnica TIN 5 točk Po zaključku tekmovanja je predsednik SD Novo mesto tov. Lojze Kastelio čestital k zmagi sindikalni podružnici sodišče — tožilstvo in razdelil za prvo in drugo mesto dve knjižni nagradi. Z veseljem smo ugotovili, da sta bila Pionir in TIN v glavnem zastopana po mladini, ki je zelo redno prihajala na tekmovanje. šE IZ DOL. NEMŠKE VASI 14. decembra je odgovoril v Dolenjskem listu tovariš Ignac Meglic na dopis, ki smo ga objavili 29. novembra pod naslovom »Iz Dol. Nemške vasi«. Na njegov odgovor nam je dopisnik Frano Vodnik odgovoril in pojasnil, da je podatke za svoje prvo poročilo dobil iz uradnih podatkov na KLO; naš dopisnik nam zatrjuje, da so torej njegove navedbe točne. Dopisnik nam zatrjuje, da ima Meglic doma 6 otrok, od katerih vsi res niso za delo sposobni, morajo pa pomagati pri skoraj vseh domačih delih. Ljudje jih kar pomilujejo, otroci pa zaostajajo tudi v šoli. KLO nosi odločbe v podpis na njegov dom, kjer ležijo včasih tudi po I—4 dni. Na sejah se predsednik KLO rad izgovori, kadar ga vprašajo za mnenje: »2e sami veste, jaz o tem ne vem nič« ali pa: »Ab, kaj bom jaz odločal«. Prave povezave v delu na KLO torej ni. Predsednik Meglic Ignac ni član OF niti nihče iz njegove družine. Kako to, se sprašujemo? Revež tovariš Meglic ni, saj si je v dveh letih kupil veliko mlatilnico, stroje za mlin in za rezanje slame. Lani je dobil za krompir po pripovedovanju ljudi 100.000 din, za govedo 30.000 din, prašiče pa je zaklane v dvokolnici vozil na postajo. Ko je mladinski aktivist povabil njegovi hčerki po razrešitvi službe na KLO in OLO. da bi šli v mladinsko brigado na progo, sta mu rekli, da bi »šli, ali ate ne pusti« (Angelca) in »Samo vprašaj ateka, boš videl, kako te bo brcnil . ..« ter »jaz hi rada šla, ali kaj. ko potem ne bi smela več domov . ..« (Malka). Sprašujemo se. kakšne razmere vladajo na KLO. Morda se ho oglasil še kdo drugi iz Dol. Nemške vasi in napisal to ali ono, da bo slika poslovanja KLO in dela predsednika tov. Meglica še jasnejša. ŠMIHEL PRI NOVEM MESTU Po daljšem kulturnem molku Je začelo kulturno uineinKko društvo »Janez Trdina« spet z delom. Razveseljivo je. da so se spet začeli zanimati za napredek in se s prejšnjim poletom pripravljajo kar na dve Igri. Igrali hodo »Vozel« ln »Genrge Dandln«. Pri vajah Jim pomaga učitelj tov. Martin Fnjs. Prav pa bi bilo, da bi KUD v kratkem sklicalo tudi redni letni občni zbor In na njem podalo poročilo o lanskem kulturnem delu In flnančnpm poslovanju. Vsekakor želimo prebivalci šmlhela. da naše KUD zavzame s svojim delom spet tako mesto, kakor ga zasluži. R. s. NE POZABITE! 21. januarja NAGRADNO ŽREBANJE! Obnovite takoj naročnino! so ohoi že m vasi ga, Belica, Bezgarji, Bezgovica, Čadiči, Padovo, Malinišče, Krizmani in Pod-vrh. Le nekaj domov ali gospodarskih poslopij še čaka na dokončanje vseh del. Novi domovi so sodobno grajeni; tudi notranjščino hiš so si ljudje povečini primerno in sodobneje uredili. Novozgrajenih bo še nekaj gospodarskih poslopij. Za obnovo teh vasi je mnogo prispevala ljudska oblast ter pomagala domačinom, ki so s svojo pridnostjo pospešili obnovo. Obnovitveni odsek osilniške Kmetijske zadruge, ki žanje mnogo delovnih uspehov, ima sedaj v načrtu gradnjo zadružnega svinjaka ter je z delom že začel. Svinjak, ki bo dolg 44 metrov, bo pomemben za razvoj Kmetijske obdelovalne zadruge v Osilnici, ki ima v načrtu plemensko svinjerejo. -ap Pojasnilo Okrajni odbor Ljudske tehnike iz Črnomlja sporoča, da se je v prvem poročilu o otvoritve radijske oddajne postaje v Beli krajini pripetila neljuba pomota. Radijske oddajne postaje niso izdelali radioamaterji pod vodstvom mojstra radiocentra Stanka Vrščaja, temveč radiotehnika podjetja Radio-center v Črnomlju Vinko V r š č a j kot mojster in njegov pomočnik Ferdo P i n t a r i č , katerima gre zasluga, da lahko Belokranjci poslušajo svoje oddaje. — Okrajni odbor LT v Črnomlju. Roparski umor v Kočevju V svojem stanovanju v Rožni ulici št. 334 v Kočevju, je bila v noči od nedelje na ponedeljek 31. decembra zverinsko umorjena 76-letna upokojena gospodinjska pomočnica Kati Bra-mor. Zločinec je žrtev umoril iz roparskih namenov in ji je na glavi zadal več udarcev s sekiro. Bramorjevo so našli nezavestno šele naslednji dan opoldne. Zaradi prevelike izgube krvi ji tudi zdravnik ni mogel več pomagati in je še isti dan umrla. Zločin raziskuje sodišče. POPRAVEK V prvem stavku Članka »Dolenjski Hst stopa v tretje leto«, ki je bil oh lavi len v 1. številki III. letnika, Je treba popraviti letnico 1948 na 1848, kar so bralci verjetno že sami opazili iz smisla naslednjega stavka. Tiskarski škrat je tokrat hotel oškodovati Dolenjsko za stoletno časnikarsko In tiskarsko tradicijo... KINO NOVO MESTO Nov slovenski nmetnlškl 111 m KEKEC bomo vrteli v novomeškem kino: ,o T, Januarja ob 1«.. 18. In 20. url. V soboto 12. Januarja oh 10,30 mladinska predstava za šole Smolenja vas, Smlhel, st. Peter, Trška gora la Blrčna vas. Ob 14. url mladinska predstava za Novo mesto, redne predstave pa ob 18.. 18. In 20- url. V nedeljo 13. Jannarja: redne predstave ob 10., 14., 16.. 18. ln 20. url. V ponedeljek 14. jannarja ob 10. url mladinska predstava za. Srle Mirna peč, Prečna, Vavta vas. Sto« piče ln Laze. Ob 14. in 16. nrl mladin Je! predstavi za Novo mesto, redne predstav« ob 18. In 20. uri. Oglejte al umetniški film KEKEC! Direktor filma Dušan Povh, režiser Jože GaJe. snemalec Ivan Marlnček. Kompozitor Marijan Kozina, sceno 5462 63 Kako ie gledalo madžarsko ljudstvo na jugoslovansko in kako na rusko armado Na kratko bom opisal, kaj smo jugoslovanski pari iza ni-ranjenci videli januarja 1^43. lota na Madž-arskam, kamor smo bili preseljeni iz Slavonije. Nekaj tisoč nas je šlo v koloni z vozmi iz slavonskih partizanskih bolnic. Po vaseh do Drave so nam ljudje pomagali in vedno je bilo vse živo okrog nas, bodi ponoči ali podnevi. Ni jih motil sneg ne hud mraz. niti sovražna letala, ki so venomer krožila nad nami. Ko smo prišli čez Dravo, smo takoj začutili, da nismo več na svojih tleh, temveč na madžarskem ozemlju. Neprijetno smo se počutili, ko smo šli skozi mnoge vasi in manjša mesta, pa nikjer nismo videli duše, le kako četo rdoeearmejcov ali osameli kamion. Sprva smo mislili, da so vsi prebivalci pobegnili z nemško vojsko, ki se je nedavno umaknila iz teh krajev, potem pa smo videli, do to le ne velja docela. Ko srno iskali vodo, smo našli moške, pa tudi starejše ženske in otroke skrite v raznih kleteh, na podstrešjih pa tudi v naglici prirejenih zakloniščih, navadno pod zemljo. Ko se nam je posrečilo s precejšnjim trudom prepričati nekaj teh »ubežnikov«, da jim nočemo storiti kaj slabega, ampak jih prosimo le vode. so sicer šli z nami, vendar z velikim strahom. Če-z čas se je zbralo več teh civilistov in v pogovoru smo ugotovili, d se strašno boje Rusov, ki so jih temeljito izropali, ko so šli skozi njihove vasj; pobrali so jim živino pa tudi drugo osebno premoženje. Opazili smo, kako jim v pogovoru z nami postopoma zginja strah z obrazov. Tega smo bili veseli, toda njihov strah se nam je zdel pretiran; do takrat seveda še nismo imeli priložnosti spoznati »osvobodilne« Sovjetske armade, kasneje je pa nam to spoznanje sama omogočila. Sicer smo bili slišaili. da so rdečearmejoi udarjeni na pijačo in drobne tatvine, vendar smo sodili, da to počno samo posamezniki; svojo sodbo smo pa začeli hitro spreminjati, videč, kaj so delali na Madžarskem. Sli «mo dalje in prispeli v Pečuh še podnevi. Tudi tukaj nismo nikjer opazili civilistov; vse je bilo tiho in izumrlo. Po zakloniščih sploh nismo iskali ljudi, ker smo morali dalje v Vilain, kjer je bilo za nas pripravljena postojanka. V Vilainu smo pa opazili na ulicah precej ljudi. Sprva nas je to presenetilo, potem pa smo hitro razumeli, zakaj je to mesto živahnejše od drugih, skozi katera smo šli, in zakaj civilisti lahko nemoteno hodijo po ulicah. V Vilainu je namreč pred nekaj dnevi bila postavljena naša komanda mesta, ki je imela na skrbi prevzem ranjencev, prav tako je pa bila tu postavljena neka naša vojna enota, mislim da brigada, pripravljena za na bojišče. Razen pripadnikov naše armade je bilo v mestu tudi nekaj ruskih čet. Po našem prihodu se je pokazalo, da je za ranjence pripravljenih premalo prostorov, zato so naiši vojaški zdravniki skupaj s komando mesta zaprosili meščane, da nas sprejmejo, v kolikor je mogoče, v privatne hiše. Rusi so se temu upirali. Češ da nas Madžari brezmejno sovražijo in bodo naše bolnike zastrupili. Naši voditelji se za upiranje Rusov niso zmenili, kajti stanje je bilo težko, ker so mnogi ranjenci ležaJi na vozeh na hudem mrazu, premrzli in nepreviti. Kmalu so začeli meščani prihajati sami k nam po ranjence in jih odpeljali na svoje domove, kjer so že pripravili ležišča. Bili smo prijetno presenečeni in se razšli po raznih hišah. Mene in mojega tovariša je sprejel starejši klepar, ki je imel doma Ženo in nekaj otrok. Družina naju je zelo lepo sprejeta in sva dobila najboljšo sobo. Uprla sva se, videč, da si oni nostiljajo v kuhinji, toda pomagalo ni, ker je gospodar odločno vztrajali, da greva v sobo. Naslednja dva dni, dokler sva bila pri kleparju, sva govorila družini, kako se mi jugoslovanski partizani borimo za svobodo 6vojega naroda, da ne mislimo ostatj na Madžarskem, in še marsikaj. Tretji dan sva hotela oditi, ker so zdravniki sporočili, da je prostor v bolnici, toda kleparjeva žena naju je skoraj joka je zaprosila: »Prosimo vaju. ostanita še pri nas. Rešila sta nas Rusov. Vidimo, da ste vi povsem drugačni ljudje, da nam ne želite hudega, da nas branite iin se bomo brez vas zelo težko ubranili Rusov. Saj ne veste, kaj so počeli z nami prod vašim prihodom!« Poveljstvo nama. je dovolilo, da do odhoda v Jugoslavijo lahko ostaneva pri tej družini, ko sva pojasnila kako in kaj. Isti večer je gospodinja povedala, da skrivajo na podstrešju hčerko, ki je že vsa premrzla. Prosiili so naju, da jo zaščitiva, če bi v hišo slučajno prišli Rusi. Obljubila sva in res je poslej hčerka svobodno živela z družino, dokler smo ostali v Vilainu. Kaiko je bilo pozneje ne vem. Nekega dne sem šel skozi mesto; k meni je stopila nepoznana žena. gotovo zato, ker je videla, da sem ranjenec — jugoslovanski partizan. Po kratkem i>o-menku me je vprašaila, če sem že kje nastanjen. Ko sem ji pritrdil, je rekla: »Prosim vas, sporočite upravi važe bolnice, da bi tudi jaz sprejela rada v svojo hišo nekaj ranjencev jugoslovanske vojske.« Njeno prošnjo sem povedal naši komandi. Enako me je zaprosil brivec, pri katerem sem se bril. Če se vprašamo, zaikaj so Madžari v Vilaimt nas tako cenili, spoštovali in gostoljubno sprejeli, je odgovor kratek: bili smo do njih spodobni in zavarovali smo jim vsaj osnovne osebne pravice, da niso bili fizično nadlegovanj od Rusov in izropani ter podobno. S strahom in zaupanjem so prebivalci Vijlaina pri povedo vali, kako so Rusi obkoljevali hiše ter posiljevali staro in mlado, ropali in uničevali, kar niso mogli pojesti in popiti ali odnesti-Sami smo bili priče, kako so z revolverji, puškami in brzostrelkami streljali v polne sodo po kleteh, se do nezavesti upijanja.li, hodili pijani po mestu ter počeli, ker se jim je zljubilo, ne da bi bili zato komu odgovorni. Ko smo jih opominjali, naj po dvoriščih ne posiljujejo žensk, so nam zabrusili, da ne znamo sovražiti sovražnikov in tako dalje. Videli smo, da počno zločine proti ljudstvu in smo ščitili nedolžne prebivalce, kjer smo le mogli. V naši mladi Armadi je vladaila vse drugačna disciplina, vedno smo znali ločiti ljudstvo od sovražnika, od njegovih fašistov, ker je nas tako venomer učila Partija in naš vrhovni poveljnik to-vareš 'lito. Bridko resnico tega članka bi lahko najbolje potrdil madžarski narod sani, ki ga je »osvobodila« Rdeča armada in ki zdaj pod njenim »varstvoma gradi i socializem«. Major Stane Fajdiga R adio nam danes lahko precej pomaga Nesfroueva „lllopl enta" na novomeškem odtu Gledališka družina SKUD »Dušan Jereb« je poskrbela ob slovesu starega leta za prijetno zabavo svojih stalnih obiskovalcev. Novomeščani so si 31. decembra, na ponovitvi pa tudi 5. januarja, ogledali po mnogih letih v mestu že zaigrano priljubljeno Nestrovevo komedijo »Utopljenca« v režiji Lada Šetinca. Navzlic sorazmerno hitri pripravi in ponekod malce neobdelani poglobitvi je komedija izvrstno uspela in pripravila gledalce v sproščen smeh, kakršnega med stenami dvorane v Domu ljudske prosvete že dolgo nismo slišali. Lahkotna igrivost komedije, tu in tam zabeljena z ne preveč zahtevnimi duhovitostmi, se je pretakala iz prizora v prizor s potrebno naglico in dobrim vživetjem posameznikov v igralski kolektiv. Gospoda Štefana je igral Peter Zaje; muhastega in dolgočasnega bogataša, ki mu preseda svet in denar, je zaigral dobro in prepričljivo, posebno pa je ugajal v vlogi dvojnika-hlapca. »Zvesta« trojica njegovih prijateljev je spadala v gosposko okolje bogataškega brezdelja in postopaštva; podali so jo Franci Adam, Miro Saje in Karel Bartol. Mondeno, s skrivnostmi lahkoživega življenja dobro seznanjeno vdovo Matildo je zaigrala Zlata Moro. Igralko smo videli prvič v vidnejši vlogi na novomeškem odru. Pokazala je več, kar bi od začetnice lahko pričakovalil V rokah režiserjev obeta postati prvovrstna moč, ki pa v svojem prvem nastopu posameznih, čeprav v resnici redkih odrskih spodrsljajev še Izobraževalni tečaj v Podzemlju V letošnji zimski sezoni smo tudi v Podzemlju pričeli z izobraževalnim tečajem, ki ga niti lansko niti predlansko lelo ni bilo mogoče organizirati zaradi premajhnega za nimanja mladine za kulturni napredek. Dci-teljstvo se je odločilo, da ho poučevnlo v tečaju tudi samo 3 tečajnike, ako se jih De hi prijavilo več, ker noče hiti več povod za neutemeljene govorice, da v Podzemlju iz ohraževalnega tečaja ni. ker se učilel.isi vu ne ljubi v njem poučevati ... V letošnji izobraževalni tečaj se je prijavilo zares 16 tečajnikov, toda polovica od teh jih v tečaj sploh no prihaja, četudi so predavanja samo dvakrat na teden po dve do tri ure. Povprečna udeležba znaša 7 do 11 tečajnikov, kar zavisi od vremena in trenutne rnz-položenosti tečajnikov. Ce pomislimo, da je v Podzemelj všolanih 17 vasi, potem je nizek obisk izobraževalnega tečaja treba le grajati. Mladinska organizacija v Podzemlju le še žii'otari, zato tudi izobraževalni tečaj ne uspeva. — th NE POZABITE! 21.januarja NAGRADNO 2REBANJE! Obnovite takoj naročnino! Padar Sipca in njegove ,.. Pravijo, da se je vse to zgodilo zgolj zato, ker Sipca ni bil navzočen. Pa, ljudje božji, Sipca je imel vendar le dvoje nog in dvoje rok in ni bil »duh in ne buh«, zato ni mogel biti povsod pričujoč. Njemu torej le nobenih očitkov! Sicer je pa že dolgo tega, zgodilo se je že v pretečenem stoletju in le najstarejši tržani se bodo morda medlo spomnili na te storije. Huda zima je trla svet, ko je v Ribnici nenadno počil glas: »Volk, volk teka po Ribnici!« Pomislite, kakšna nevarnost! Županstvo je takoj razpisalo na volkovo glavo nagrado petdesetih goldinarjev. Pa bi jo kdo spustil? Za vse na svetu ne! Se nebogljeni smrkavci so postali bojeviti in so vlačili očetom in odraslim bratom in stricem zarjavele pihalnike iz zaprašenih omar. Petdeset goldinarjev ni kar si bodi! Vse je šlo na lov. Pripodili so volka v bližnjo Gorenjo vas. Posestniki iz Gorenje vasi so to videli, in ker so vedeli za nagrado, so stekli tudi oni po puške in hajdi za volkom. Pokalo je ko v turški vojni. Naenkrat volk pade. Zložno so ga naložili na samokolnico in ga združno odpeljali v Ribnico pred občinski urad. V živahnem razgovoru so čakali, da pride sam gospod župan, ki je bil o tem že obveščen, da jim izplača obljubljeno nagrado, taljo, kot so oni dejali. Pa je prineslo mimo grajskega upravitelja Blahno. Radovednost ga je premagala, da je stopil med kmete, ki so se prerivali, mahali z rokami in se na vse mile načine drli, hvaleč svoje junaštvo in občudujoč strašnega volka. Kdo ga je ubil? — Vsi so ga ubili. Ribničani so trdili: »Mi smo ga!« Možje iz Gorenje vasi so se dušali: rMi smo ga! Mi bomo dobili taljo!* Upravitelj Blahna, po .rodu Čeh, posluša, potem pa se zrine do samo-kolnice, da si ogleda silno zver. »Prosim, počakajte trošku, kakšen pa je ta volk?« Takoj naslednji trenutek začuden zakriči: »Za božji volji, to pa je naš Sultan, grajski Sultan! Pa kedo ga je ustrelil?« Ribničani odločno zanikajo: »Mi ga najsmo, so ga uni!« Možje iz Gorenje vasi pa hudi: »Vi ste ga, vi! Smo dobru videl, od kod je te prav šus pou!« To pričkanje je trajalo pol ure. Končno je forstmajster Blahna zapustil družbo, ki se je še nadalje preganjala, kdo je ustrelil volka. Od samih skrbi, kaj bo zdaj, je začelo Tomaža Kluna trgati po Čeljustih ni mogla prikriti s tu pa tam malce narejeno, neprepričljivo afektiranostjo. Izredno zadovoljila pa je tokrat Katica — Lija Komelj. Igrala je naravno, lahkotno in zato tako prepričljivo, da je bila na odru nadvse simpatičen lik. Take si želimo videti še! Vlogo gostilničarja Buče je igral Jože Zamljen, ki smo ga po enem letu tokrat spet videli na novomeškem odru. Prav nič lahko vlogo je odigral originalno in tesno povezal svoje nastope z igro soigralcev. Rahlo je motilo odstopanje od sicer v celoti dobro zadetega ribniškega žar- Težko bi menda našli človeka, ki ne bi vedel povedati kaj o radiu, 6aj se čuje njegov glas iz velikih hiš in iz koč tam, kjer imajo elektriko. Zdi se mi, da bi bilo danes nepotrebno govoriti kaj več o tem, zlasti o njegovem pomenu. Z novim 135-kilovatnim oddajnikom smo tudi Slovenci krepko stopili z našo kulturo v svet in približali njen že kar bogat program najoddaljenejšim krajem na£e domovine in sveta. Ker imamo zlasti v zimskem času več prilike, da mu bolj prisluhnemo, smo se namenili, da o njem spregovorimo tudi v našem listu in damo nekaj nasvetov kaj, kdaj in kako ga lahko poslušamo. Ce si ogledamo tedenski program Radio Ljubljane v dnevnem tisku, posebno pa v tedniku Radio-Slovenija, ki ga izdaja naša postaja, opazimo, da je vsakodnevna oddaja, ki se prične ob 5.30 zjutraj in traja do 7.30, nato pa od 12. do 23. ure, namenjena slehernemu človeku. Poročila lahko poslušamo dnevno ob 6., 12.30, 15., 17., 19.30 in 22. uri — torej šestkrat na dan, poleg tega pa še ob 7. zjutraj radijski koledar in pregled dnevnega tiska. Zanimivi so gospodarski, politični in kulturni pregledi. Ob petkih lahko ob 20. ozir. 21. uri slišimo govor zunanjepolitičnega ra-diokomentatorja dr. Egona Tomca. Umestno bi bilo, da ob tej uri organizirate poslušanje tega poročila za širši krog poslušalcev v KDZ, na sindikalnih sestankih, pri študiju in podobno. Ob sredah ob 18.15 so na programu zanimiva gospodarska vprašanja in reportaže. Pestri so tudi kulturni pregledi, povezani z razvojem slovenske literature, ki jih lahko slišite ob torkih ob 21. uri. Je pa še vrsta rednih oddaj, ki naj vam jih naštejem: jezikovni pogovori, ki jih vodi profesor dr. Mirko Rupel, so v ponedeljek ob IS.20 in četrtek ob 14. uri. Poslušajte jih. ker boste čuli v njih marsikaj, kako je treba pisati pravilno slovenščino. Zdravstvene nasvete lahko poslušate ob torkih ob IS.20, poleg tega pa zdravstvena predavanja priznanih slovenskih zdravnikov ob petkih ob 17.30. Vsako sredo ob 14. hoste lahko zvedeli o novoizišlih knjigah, ob petkih ob 20. uri pa se hoste lahko nasmejali pri oddaii: sSvet v satiri in humorju*, pa še ob sobotah ob 20., ko boste v oddaji: »40 minut smeha in veselja* lahko zaključili teden. Tudi naše gospodinje niso pozahljene. Zanje je oddaja »gospodinjski nasveti^, ki je v torek in petek od pol 7. do 7. ure zjutraj ter ob četrtkih ob 13.10. Če se hočete naučiti angleški jezik, vam to posreduje Radio Ljubljana vsak torek ob 17.15 in petek ob 19. Sedaj pa še naši najmlajši. Pozorl Da, tudi vam je določenih kar čeden kup oddaj. Le zapomnite si jih: ob nedeljah ob 11. dopoldne je oddaja pod naslovom: Od praviji-ce do pravljice, v ponedeljek ob 15.30 je šolska ura za naše osnv>vnošolce, ki se ponovi 5e v torek oh 11. un dopoldne V torek jo ob 11.30 ioUka ura za gimnazijo in višjo stopnjo osnovne šole, ki se ponovi še v sredo ob 17.30. V sredo ob 13. uri je oddaja: Iz ...hudobni Itcdanri- (France Presetnik) Je Kcker (Matija Uarl) pa je . .. - Oglejte si v Novem mestu od u icI Kekca In ga privezal ob staro drevo, najnovejši slovenski umetniški lilm. ki bo 11. do 14. Januarja! predalov pionirskega uredništva, ki se ponovi v soboto ob 18. uri z urednikovo belež-nico in pionirsko pošto. V četrtek je za pionirje zanimiva oddaja, nekak leksikon z naslovom: po različnih plateh in raznih stvareh ob 17.40. V petek ob 18.10 lahko zvedo pionirji o raznih potopisih in doživljajih popotnikov. Da, vidite pionirji ln cicibani, vse to i lahko slišite v našem radiu. Zato: vzgoji-I telji, starši, pionirski sveti — zbirajte mladino okrog radijskih sprejemnikov in videli boste, da vam bo za to hvaležna 1 • Tudi delovni kolektivi lahko v svoje rdeče kotičke povabijo svoje najmlajše. Prilik je dovolj. Med govornimi oddajami so privlačne zanimivosti iz znanosti in tehnike, ki so vsak petek ob 13. uri, in radijske igro, ki so vsako nedeljo popoldne ob 16. uri in ob sredah ob 20. uri. No, glasbe je tudi za dober kup — za vsakogar: resne, lahke, narodne in »divje«, kot nekateri pravijo. Prenos opere je vsako nedeljo ob 19.30 ter simfonični koncert vsak torek ob 20. uri, vmes pa je cel kup plošč po željah in narodnih ter umetnih pesmi. Radio ni pozabil tudi na telovadbo in šport. Vsako jutro lahko telovadite 10 minut pred šesto uro zjutraj, o športu pa zveste ob sobotah ob 19- uri in ob nedeljah okrog 20 ure. Nanizal sem vam veliko število oddaj, ki jih lahko čujete iz Ljubljane vsak teden. Organizirajte redno množično poslušanje, ki ga vključite v redne sestanke organizacij. Da pa hoste bolje in točno vedeli, kdaj in kaj noste poslušali, vam svetujem: naročite si tednik »Radio-Slovenija*. ki vas bo redno o vsem obveščal. Sedaj, ko so po vsej Sloveniji izobraževalni tečaji, ne bi bila napak dobra misel, ki jo je izrekla na kulturnoprosvetni sektorski konferenci v Novem mestu tov. zebre-tova, upraviteljica šole na Trški gori. Povedala je. da hodo imeli letos radijski izobraževalni tečaj, to je: redno bodo poslušali važne oddaje in se ob njih ogovorili. Tudi v Karteljevem se hodo poslužili radijskega sprejemnika. Misel je vredna, da si jo zapomnimo. Poiskusite tudi vil In še nekaj! Prav zadovoljni bomo, če smo vam z današnjimi nasveti in programom ugodili. Zato pa želimo, da se v našem listu kaj oglasite, kako poslušate oddaje, kaj vas zanima, kaj bi še želeli, pa še kaj drugega o sami organizaciji poslušanja. Pišite tudi v Ljubljano na Radio-Ljubljana in zadovoljni bodo z nami vred, da smo vam ustregli, kajti tudi radio nam danes lahko mnogo pomaga pri vzgoji! T. M-. Ob preimenovanju novomeških ulic V zvezi z razpisano anketo o preimenovanju novomeških ulic, trgov in cest objavljamo predlog neizpremenjenih nazivov ulic, cest in trgov, kot jih je sprejel zbor volivcev v novembru 1951: Breg. Cankarjeva cesta Trdinova cesta, Resi jeva cesta. Glavni trg. K mlinom, K sodišču. Kandijska cesta, K.arlovška cesta. Kolodvorska cesta. Mej vrti. Na Trško goro. Na Šancah, Na Loko, Defrancoschijeva ulica. Na mestnih njivah. Sodni jska cesta. Pot k žagi. Ragovska cesta, Streli-ška ulica, Strma steza, šmihelska cesta, Foersterjeva ulica, Dr. VolČičeva ulica, Sukljetova ulica, Detelova ulica, Vr-hovčeva ulica, Krekova ulica. Pugljeva ulica. Jenkova ulica, Kosova ulica, V Ragov log. Za Krko, Zagrebška cesta. Ponovno vabimo naše bralce, delovne kolektive, odbore množičnih organizacij in vse, ki jim je preimenovanje naših ulic in trgov pri srcu, da se oglasijo in nam pošljejo k zadnjic in danes objavljenim nazivom ulic, cest in trgov svoje predloge, pripombe, vprašanja in podobno Naj bo razpravljanje o novih nazivih naših ulic in cest javen pogovor, da bomo v skupnem delu izbrali čim bolj pravilna in posameznim ulicam primerna imena. Objavili bomo vse predloge, ob koncu razpravljanja pa zbrano gradivo odstopili MLO Novo mesto v dokončno izdelavo predloga, o katerem bodo volivci mesta izrekli odločujočo besedo. gona, v katerem je Buča prišel posebno močno do veljave. Prijatelja Smolo, nesrečnega ključavničarja - utopljenca št. 2 je zaigral Polde Cigler z znano merico hudomušnosti in izvirnega humorja. ; k Obrobne vloge (služabnik — Ciril Guštin, notar —- Stane Gregorčič, služkinja — Simona Ferlič, hlapci, mlati-či itd.) so bile dobre zasedene. V celoti je komedija uspela in bi bilo prav, da bi gledališki kolektiv gostoval z njo v bližnjih večjih krajih. Ljudem bi prinesel smeha in dobre volje; posebno podeželje bi bilo novomeškim igralcem hvaležno za uglajeno tekoča »Utopljenca«, ki sta v vrsti resnih del novomeškega gledališča svojevrsten prispevek, namenjen razvedrilu občinstva. in je šel k trškemu padarju Bobku, po domače Sipci, da mu izruje gnili zob. Sipca ga je celo uro vlačil s kleščami po sobi, pa mu je zob le razmajal. Da se reši hudih bolečin, je šel Tomaž potem v Ljubljano. Razgledoval se je po izložbah in zagledal v Židovski ulici v nekem oknu vse polno klešč. »Aha, tu bo te pravu!« Da so bili poleg klešč razstavljeni tudi čevlji in kopita, tega mož ni videl, tega Tomaž ni opazil. Ponižno vstopi in vpraša, če pulijo tam zobe. »O seveda,« se je glasil odgovor, »in še brez vseh bolečin!« In že je sedel na trinožnem čevljarskem stolčku in sam mojster mu je navezal zob na dreto in pripomnil: »Le nategnite!« Tomaž je stegnil glavo, kolikor se je le dalo. Tisti trenutek pa je začutil ob sedežu skelečo bolečino, kakor bi ga bil kdo pičil s šilom in skočil je pokonci, da je prevrnil vse krog sebe, mojster pa je odvrgel zdravilno šilo in hitel pobirat izruvani zob, ki se je z dreto vred zakotalil po prašnih tleh. »Presnetu je imu velike korenine,« se je začudil Tomaž, božaje se po ske-lečem mestu, »tle dol sem ga začutu. V ustih me pa prou n'č več ne boli... Kulku je pa za plačat?« »Za vas samo en goldinar, oče.« »Kaj, pr mej duš! Ribenški dohtar me je cejlo uro ulejku za zob, pa je za if Na prvem in drugem kvalifikacijskem turnirju, ki sta se vršila v letu 1951. so si pridobili V. kategorijo in s tem pravico do sodelovanja na turnirju za prvenstvo Novega mesta v letu 1952 naslednji tovariši: dr. Ooleš Ludvik. Picek Jurij, Mihelin Rudi. Kastelic Lojze. Fink Stane, Košele Jože, Strajnar Mile, Verbič Miro, Klemene Boris, Micovič Gavrilo, Jerančič Rudi, Skrabl Leon, Skok Vili, Avsec Ferdo. ing. Lovko in Rahzelj. Mladinsko šahovsko društvo »Stojan Puc« določi pet najboljših igralcev, ki imajo najmanj peto kategorijo. Lahko se prijavijo še ostali tovariši, ki se niso udeležili kvalifikacijskih turnirjev, a imajo že doslej priznano IV. ali višjo kategorijo. Propozicije turnirja: 1. 2rebanje in prvo kolo bo dne 13. jan. 1952 ob 9. uri. rajtou dvajset krajcerju, tle bom pa za pet minut dajal goldinar? Sej jih ne dejlam!« In vrgel mu je v naročje dve dvo-jači, krvavo pljunil in zaprl vrata za seboj. Ob tistem nesrečnem volčjem lovu se je še neki drugi Ribničan tako pre-hladil, da je prav nevarno zbolel. Ker je bil reven kot cerkvena miš, tudi Sipce ni bilo blizu, da bi mu bil puščal prehlajeno kri in ubožec je pričel umirati. Sin, dober kristjan, je tekel k sosedu sposodit si blagoslovljeno svečo in jo je prižgano držal umirajočemu, ki pa le ni hotel umreti. Mučil se in mučil, čas je potekal, sveča se je krajšala. Pa se ojunači sin in poprosi očeta: »Oče, dajte, dajte no umret, al svejča ne j naša!« In je zapustil oče to solzno dolino. Ze prvo noč pa je prišel strašit in razbijat po hiši. In to se je ponavljalo noč za nočjo, dokler se prikazen ni srečala s sinom. »Kaj pa je, oče?« »VeŠ, dragi sin, tisto parcelo za kozolcem sem prigoljufal, jo moraš vrniti, pa bom rešen!« ga je prosil oče. Sinu pa to ni bilo kdo ve kako všeč. »O, kej bom pa jst pol kosiu? Tajga pa že ne! Le ostanite v peki', spočetka se vsak tešku privadi!« In očeta ni bilo nikdar več nazaj. Viktor Pirnat 2. Tekmovanje bo enokrožno z razporedom kol po Bergerjevih tabelah. 3. Kavcijo 100 din se vplača pred odigra-njem turnirja tov. skrahlu (blagajniku Šahovskega društval; ta se po odigranem turnirju vrne, toda samo, če igralec odigra turnir po propozicijah. 4. Igra se v kavarni MLO. 5. Igralni dnevi: nedelja ob 9. uri, torek ob 19. uri, petek ob 19. uri. 6. Igralec, ki tekom ene ure od navedenih začetkov ne nastopi, avtomatično izgubi partijo po kontumacu, razen če izostanek pravočasno opraviči z utemeljenimi razlogi. 0 utemeljenosti opravičila sklepa vodstvo turnirja. Vsak igralec lahko preloži na zgoraj omenjeni način le štiri partije od celotnega turnirja. V slučaju opravičenega izostanka določi vodstvo turnirja čas za odigranje zapadle partije sporazumno z igralcema. 7. Prekinitev partije 6e lahko zahteva po štirih urah igranja. Potezo kuvertira beli in izroči kuverto vodji turnirja. Prekinjene partije se morajo odigrati v enem tednu po prekinitvi, v kolikor ni mogoče nadaljevati prekinjene partije v navedenih igralnih dnevih, se v ta namen določi četrtek ob 19. uri. 8. Vodstvo turnirja ho javljeno na dan žrebanja. 9. Prijave sprejemata tov. Kastelic Lojze in Verbič Miro na okraju. Vsak pa ima možnost vpisa v ^dopisno knjigo, ki visi v mali sobi kavarne. 10. V ostalem se igra po šahovskih pravilih ŠSJ. 11. Razpisane nagrade bodo razstavljene v izložbi Elektropodjetja MLO. Šahovsko društvo Novo mesto se Je obrnilo na podjetja, ustanove in uprave • prošnjo, da za to tekmovanje prispevajo kako darilo. Na našo prošnjo je uredništvo Dolenjskega lista prvo dalo tri nagrade, in sicer: 1 .izvod Dolenjskega ijSta — brezplačno za leto 1952, 1 Izvod Dolenjskega lista — brezplačno za polovico lata 1952 in knjižno nagrado: »Svet humorja in satiro* (vezano v celo platno). Tudi Okrajni izvršni ljudski odbor No.vo mesto je takoj podaril 3 šaha in s tem dokazal razumevanje za šahovsko igro. Akademski slikar Lamut Vlado je poklonil sliko, a Megtno mizarsko podjetje Novo mesto okvir za to sliko. Podporo so še obljubili: MLO Nnvo mesto, OSS. Tin. Keramika. Pionir. Prosimo, da hi nam darovalci nagrade čimprej poslali, ker jih bomo razstavili. Šahovsko druitvo v Novrm mestn Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik Tone Gošnik — Naslov uredništva in uprave: Novo mesto, Ljubljanska cesta 25. telefon št. 127 — PoAtni predal 33 — Tekoči račun pri Komunalni banki v Novem mestu štev. 616-1-90322-1 — Četrtletna naročnina 100 din, polletna 200 din celoletna 400 din Naročnina se plačuje vnaprej — Tiska tiskarna Ljudske pravice v Ljubljani ji 74 E4