Cesarjeva sedemdesetletnica. Spi-sal Jakob Dimnik Boga se bojte; kraija častitc! /. Hst sv. Pelra, 2., /7. > reljubi otrocil Ako praznujejo vaŠ oče svoj rojstni dan ali svoj god, kajneda, knko od srca se veselite tcga veselega, za vns presrcčncga dncva. Pripravljatc so na ta veseli dan že dlje časa, da bi tcm lepšc čcstitali in voščili srečo, zdravje in zadovoljnost svojcmu dragcmu očetu. V znak Ijubezni in spoštovanja pri-našate svojcmu Ijubemu roditelju razne darove, da tako v dcjanju pokažete, kako goreČc in iskreno ljubite svojega očeta, ki vam ga jc dal ljubi Bog za svojega namcstnika na zcmlji. In ta dan kipc vaša nedolžna srca gorečih proženj k Vsegamogočncmu, da bi vam ohranil dobrega očeta še mnogo let zdravega, srečnega in zadovoljncga na tcm svctu in, ko sc mu zatemni večer njcgovega dragega življenja, dn ga pokliče k sebi v nebcški raj. Vam, preljubi otroci, pa ni dal Ijubi Bog le očcta, ki skrbi za vaŠe, vaših bratov in sester in sploh vse družine vsakdanje potrebe, ainpak dal vam je tudi dršavncga oČeta, ki pomaga vašim staršem, da -vas morejo pre-skrbovati z jcdjo in s pijačo, z obleko, s stanovanjem in da vas morejo po-Žiljati v cerkcv in Šolo. Ta državni očejona^ prcljubi ccsar Francjožef I. Njega moramo vsi zahvaliti, da osrečuje mirno dclo vašc starse in sploh vse prebivalce avstrijskR. Vi, prcljubi otioci, uživate pn sc posplic vclike dobrotc, ki vam jih dcli naš preljubi cesar. Zavoljo dobrodcjnega vpliva miru vam jc dana prelepa prilika, da liodite v šolo, kjer si blažite srcc in sc učitc vsch potrcbnih naukov, ki jih boste potrcbovali v življcnju. Vidite, dragi otroci, naš Ijubljcni vladar ima za va-> blagor vcliko dela in skrbi, a prcnaša prav rad tc skrbi, da bi bili lc sreČni m zadovotjni vi in z vami vsi podložniki Kjegovi. On ljabi nas vse, in tudi mi vsi Ijubimo prav gorcČe svojega dobrega državncga očeta cesarja Franca Jožcfa I. Kako bi bilo pa to tudi drugačc mogoče, da bi nc Ijubili Njcga, ki nam izkazuje toiiko očetovske Ijubczni? Dobrotni Bog je dodelil Njemu in nam vsem veliko milost, da praznuje letos, dne 18. vclikega srpana si\lcm-desetlctnico Svojega rojstva in dne 4. vinataka Svoj scdcmdeseti god. Ta velilca milost božja nam je najlepži dokaz, da tudi Bog Ijubi našcga dobrega cesarja Franca Jožcfa I. W" H* 137 H6- -_ ; ,. r Ako pa praznuje v »veliki družini«, kakor imenuje Franc Jožef I. našo m državo, tisti ta redki god, kateremu se klanjajo milijoni vdanih in zvestih ¦ podložnikov in katerega dičijo najlepše vladarske čednosti, ni čuda, da so z I najčistejšo ljubeznijo in spoštovanjem napolnjena srca vseh podložnikov in H zvesto vdanilr otrok, in da pozdravljajo z navdušenim veseljem srečni dan, ¦ ko je sagledal luč sveta naš državni oče Franc Jošef I. m Sedemdeset lct človeŠke starosti poment za vsakega Človeka nepretrgano W vrsto muk in trpljenja! A če kdo, je naš ljubljeni vladar v teku svojih se- K demdesetih lct doživel toliko bridkih ur, da se čudimo Njegovim duševnim H in telesnim krepostirn, s katerimi nosi težko brenie Svojega poklica, konČuje E sedcmdeseto leto Svoje starosti. Ne kakor slaboten starček stoji na krmilu ¦ državne ladje, temveč z mladostno, čilo roko drži neustrašen, neupognjen to H krmilo, vsem nam vzvišen zgled deloljubja, poguma in modrosti. H Da bi VsegamogoČni to nam dragoceno življenje podalj^al do skrajnih H mej Človeškega življenja, da bi ga branil pred daljnjimi viharji in mukami II . tega sveta, in da bi večerna zarja milo in Ijubo obsevala maziljeno glavo ¦ Njega Veličanstva — v teh voŠČilih se bomo družili v dan sedemdesetletnice H Njegovega rojstva vsi vdani ia zvesti podložniki Njegovi. H Tudi vi, preljubi otroci, boste letos, posebno še v dan 18. velikega ¦ srpana in 4. vinotoka, imeli prelcpo priliko, hvaliti ljubega Boga, ki je na-I klonil vsem avstrijskim narodom toliko srečo. B Veselega srca in polni hvalcžnosti in hvale do Boga priznajte ta dan ¦ glasno: B >Mi vsi Častimo, spoštujemo iri Ijubirno svojega prcljubega cesarja, mt B vsi Ga zahvaljujcmo za Njegovo očctovsko skrb in milost, m dokler smo I otroci, Mu bomo izkazovali zahvalo s pridnostjo in napredkom v 5oli; ko ¦ bomo pa dorasli, Mu bomo pa izkazovali zahvalo z vedno veČjo ljubeznijo H do Njega in naše drage domovine Avstrije. Navdušeno bomo Šlt v boj za H Njega in domovino, če bo to želja Njegova! Njemu bomo posvctHi vse H imetje in življenje ter molili iz dna srca k ljubemu Bogu: H Bog ohrani, Bog obvari H aain ccsarja, AvstrijoU H Bilo je predpoldne leta 1830. dne 18. velikega srpana, ko zagrmi iz H topov 101 strel v znamenje, da se je porodilo v cesarskem gradu Schdnbrunnn H pri Dunaju milosrčnemu nadvojvodi Kariu in duhoviti nadvojvodinji Zof ij i H lepo dete, sin -— sedanji naš cesar Kranc Jožef I. Vse jc vrelo na ulice H ter se pogovarjalo o veselem dogodku. Mladino so izpustili iz šol, ki je H vriskaje tekla proti domu. H Dolgo jc od tedaj; sedem desetletij bo minilo dne 18. velikega srpana I Ietos. H Če se ozremo v dobo cesarjcvega življenja, vidimo, da je bil Franc H Jožef že kot otrok usmiljenega srca do bližnjega. Kot deček je bil najvzor- H nejši učencc ter je delal največje veselje in čast Svojim dobrim starŠem in ^h_očiteljem. Kot mladenič je pokazal mladi princ svoj pogutn, neustraŠenost ^Btn junaštvo v bitki pri Sv. Luciji. 11 -** 140 *- Prišlo je viharno leto 1848. Vse je vrelo in se puntalo v cesarstvu. Stebri države so se majali na vseh straneh. Blaga nrav tedanjega dobrotnega in rahločutnega cesarja Ferdinanda ni bila za viharje onih burnih časov. Zato se odpove dne 2. grudna 1S4.S. l. v Škofijski palači v Olomucu kroni Habsburžanov ter jo položi na glavo osemnajstletnemu. mladeniČu Francu Jožefu I. Cesarska krona na glavi osetnnajstletnega mladeniča ob takih okolnostih — koliko grozno breme je to! Ubogi Franc Jožefl Komaj Ti je vzklila doba cvetja, ko naj bi bil užival slašti let mladentških, ko naj bi bil okusil živ-ljenje od njega najlepše strani, se Ti jc bilo odpovedati vsemu in začeti delo — vestnega vladarja. Ko so nadvojvodo Franca Jožcfa obvestili, da bo poklican na avstrijski cesarski prestol, odkloni osupnjen ta predlog, Čcš, da je še premlad, da bi v teh hudih časih mogel vzeti v roke vajeti vladarstva, Prav njegova mladost, mu odgovore, je privedla vse do tega sklepa. Le mlademu vladarju bo mo-goče narediti v državi zopet fliir ter spraviti kneze in ljudstvo v dobro razmerje. Tri dni je trajal boj kakor pri onem krafju, o katercm nani legenda to-Ie pripoveduje: >Nekoč je živei jako priljubljen in spoštovan kralj. Kraljevstvo njegovo je bilo veliko. Bil je jako mlad, ko je prevzel vladarstvo. Izvoljen je bil za kralja edino le zaradi svoje nenavadne velike nadarjenosti, pridnosti in pobožnosti. Spočetka se je zelo bal, zasesti krafjevt prestol, in dolgo je pre-mišljeval, je-li vreden takc velike Časti in slave, in če je res sposoben tako veliko kraljevstvo vladati po volji božji, podložnikotn v časno in večno srečo. Dolgo časa se ni mogel odločiti za to visoko mesto. Nekega dne sedi zamišljen v svoji sobi ter premišljuje, je-li res po-klican za tako važno in težavno mesto. Ne more se odločiti. Zdaj poklekne pred sv. Razpelo, povzdigne roke ter prav goreče moli in prosi Boga za svet. Kar stopi angel iz nebes k njemu in mu reČe: »Ne obupuj in ne obo-tavljaj se še nadalje! Takoj primi za kraljevo žezlo, s katerim boš storil srečnih lahko mnogo narodov! Gospod bo blagoslovil tvoje delo — če bo Ie vredno blagoslova. I To krono, katero ti tu podajam, boš nosil ti in nasledniki tvoji. Pričala I pa bo ta krona, če bodeŠ priljubljen pri Bogu in pri Ijudstvu. Glej, njeno I zlato se sveti kakor solnčni žarki na jasnem nebu; svetila se pa bo ta krona j toliko časa, dokler bo ta, kdor jo bo nosil, vladal svoje narode po volji I božji. Zlato te krone bo pa obledelo in se izpremenilo v svinčeno barvo, če 1 vladar ne bo razumel, braniti resnice in pravice ter sc ustavljati krivici in I sili. Njeno zlato bo pordečilo kakor kri, če bo želel vladar iz slavohlepnosti I razširiti kraljevstvo s krvjo svojili podložnikov. 1 Ti biseri, ki krase to krono, bodo dajali izpričevalo o dobrem in slabcm J vladanju. — Ta-le veličastni briljant, ki se sveti kakor najčistejši studencc, I in katerega žarki se izpreminjajo kakor migljajoče zvezde na jasnem ve- I Černem nebu, bo otemnel ter počrnil kakor ogljcf če vladar ne bo*znal, I ~w 141 t*- . pridobiti si Ijubezni, zvestobe in vdanosti podložnikov. —• Ta-le zeleni sma-' ragd pomeni zaupanje do vladarja, a razdrobil se bo v prali, če ne bo de-f lovanje in Življenje vladarjevo tako, da bi Ijudstvo zaradi tega ne zaupalo vanj.« , Po teh besedah je izginil božji poslanec, in mladenič se je čutil dovolj krepkega in sposobnega, zasesti kraljcvi prcstol. Z zaupanjem v Boga jc prevzel kraljevo krono l in nastopil vladarstvo. Učakal je visoko sta- rost in do zadnje ure i je Tladal podložne in . vdane narode svoje po volj i božj i. Temu j e bila najboljŠa priča ' njegova krona, ker je ; ostala vedno tako lepa in svetla kakor je bila ' tisti dan, ko je zascdel | kraljevi prestol.« — | Taka čutila kakor tega kralja so navda-j jala tudi naŠega do-r brega vladarja, ko so [ mu ponudili cesarsko krono. Dolgo časa se ni mogcl odločiti za to visoko mesto. Tri dni je premižijeval, je-li vreden in pokli- can, nositi staroslavno habsburiko krono, ka- tere svetii žarki se raz- prostirajo vedno dalje po širnt Avstriji ter oznanjajo narodom, kako dobri, usmiijcni, pravični in pobožni so bili vladarji, ki so no- sili to krono. Kakor kralj naše legende je tudi nadvojvoda Franc Jožcf v tem svojem notranjem boju prosil kleČe pred sv. Razpelom pomoči in razsvedjenja. In tudi On je v trenutku, ko je pošiljal najbolj gorečo svojo molitev k Vladarju vseh vla- darjev, začul v svojem srcu glas: »Ne obupuj in ne obotavljaj se še nadalje! Takoj pritni za cesarsko žezlo, s katerim boŠ storil srečnih mnogo narodov!< 3 JD n X -o « o H* 142 Kr- Mladi nadvojvoda se je vdal čutilom dolžnosti in čutil se je krepkega in sposobnega, zasesti cesarski prestol. Z zaupanjem v Boga je prevzel vla-darstvo, in dne 2. grudna 1848. 1. se je zalesketalo čisto zlato staroslavne habsburške krone na maziljeni glavi cesarja Franca Jožefa I. A še lepše kakor bliščoba in biseri krone so se lesketale mladega našega vladarja lepe čednosti. Kot vladar ima naš presvetli cesar pred očmi vedno svoje prednike, v prvi vrsti nepozabnega ustanovitelja naše vladajoče hiše, slavnega grofa Rudolfa Habsburškega. Kakor znano, je imel Rudolf Habsburški na svojem ščitu okovano roko s kijem in oljkino vejico in spodaj pa je bilo zapisano njegovo geslo: *Utrum lubct>* — •Katcro ti drago'* Kij je znamenje boja in vojske, oljkina vejica pa znamenje miru. Tega gesla se drži tudi naš cesar. Zgodovina nam pripovcdujc, da se naš cesar, kadar je bilo treba braniti pravice Svojih podložnikov, ni ogibal vojske ter je sam prijel za meč in ga neustrašeno sukal proti sovražniku; seveda, za prelivanje krvi Svojih vdanih podložnikov se pa odloči naS usmiljeni vladar le v najhujši sili, in najljubši Mu je mir; saj je znano, da prvi in najboljši zaščitrtik evropskega miru je cesar Franc Jožef I. Pravico in resnico braniti ter pobijati krivico — ta lepa čednost Rudolfa Habsburškega diči tudi našega viteškega vladarja. Za zgled ima naš cesar tudi slavno cesarico Marijo Terezijo. Ta slavna cesarica je storila za svoje narode vse, kar je vedela, da jih more privesti k časni in večni sreči. •Justitia ct clementia< — »Pmvičuost in usmiljenje* — je bilo nje geslo. Pa tudi življenje in delovanje našega predobrega vla-darja je krasna knjiga življenja, polna najlepših dokazov Njegove pravičnosti in Njegovega usmiljenja. Tudi geslo, katero si je izvolil cesar Franc Jožef I. dne 12. svečna 1849. 1., je značtlno za smer Njegovega stremljenja: * Viribus unitis< — >Z sdrušenimi niotmi h — Ta rek priča, da pozna naš vladar prav dobro av-strijske razmere in potrebe ter predobro ve, kaj je potrebno za blaginjo in srečo narodov avstrijskih. Zato pa tudi žrtvuje vse svoje sile v združenje vseh dobrih moči ter natn daje najlepši zgled, da se moramo i mi ravnati po njegovem geslu. >Utrurn lubet?«, »Justitia ct clementia« in »Viribus uaitis!« — ta tri gesla so zvezde vodnice našemu modrcmu vladarju, ki so ga vodile in ga še vedno vodijo po težavnih in nevarnih njegovih vladarskih potih. V cesarskem dvoru na Dunaju imajo hranjenih veliko dragocenosti, ki poveličujejo slavo Habsburškega rodu, a vse to ni tako veličastno kakor so ta tri gesla, ki nam jih hrani in pripoveduje povestnica iz ust, iz duha in srca Habsburžanov. Zvesto posnema naš vladar tudi Svoja nesmrtna prednika, po katerih so Mu dati ime pri sv. krstu. Cesar Franc se je moral za siavo in čast svoje države trdno bojevati, in po viharnih bojih sta zavladala mir in sreča v državi. Cesar Jožef II., »ljubitelj človeštva«, prijatelj svobode in prosvete, je živel in delal le za blagor in srečo svojih narodov. Tema dvema vladar-jema je izkazovalo ljudstvo neomejeno Ijubezen, zvestobo in vdanost, in imcni teh dveh slavnih vladarjev iz rodu Habsburžanov, njih duši in srci združuje v eni osebi, v cni duši in encm srcu naš veliki in slavni ccsar Franc Jožet" I. *4 -3* 143 hs- Tak je naŠ cesar po Svojem notranjem prcpričanju, po Svojih zmo-žnostih, po srcu in duši. Avstrija bo praznovala dne 18. velikega srpana in 4, vtnotoka velik in vesel praznik. Ta praznik bo pričal svetu, kako Ijubijo in časte avstrijski narodi svojega cesarja ter dele z Njim veselje in žalost. Kadar praznujejo v cesarski rodbini kak vesel god, tedaj se vesele tega vsi zvesti podložniki; če pa zadene našega dobrega in skrbnega cesarja nesreča, žalujemo vsi z Njim ter obČudujemo krepost Njegove duše in vdanost v voljo božjo. Istina je: Zlato staroslavne habsburške krone je ostalo čisto, kakršno je bilo pred petdesetimi Scti in se tudi danes sveti kakor solnčni zavki na jasnem nebu. To čisto zlato priča, da je naŠ presvetli cesar Franc Jožef I. priljubljen pri tfogu in ljudstvu, da vlada nad petdeset let Svoje narode po ¦ volji božji, da brani resnico in pravico, se ustavlja vedno krivici in sili ter ni nikdar želel iz slavoiilepnosti razširiti cesarstva Svojega s krvjo Svojih po-daflikov. Temu je najlepŠa priča Njegova krona, ki je ostala vedno tako lepa in svetla kakor je bila dne 2. grudna 1848.1., ko je zasedel cesarski prestol. Pa tudi v trnjevi kroni, katero je posadila Previdnost bozja na glavo najplemenitejšemu knezu, kar jih pozna vesoljni svet, ne manjka dancs no-benega bodečega trna. Naš cesar je zaslužil v polni meri sodbo, ki jo je izrekel o Njem slaven francoski državnik: -»Ccsar Franc JožcJ I. nosi vse svoje krone s veliko ple-menitostjo in z vsvišenim dosiojanstvom, ali eno krono nosi kakor svetnik — trnjevo kronoh Le malo je vladarjev, kolikor jih pozna zgodovina, ki bi jim naklonila Previdnost božja toliko nesreČe; noben ni bil zadet od toliko težkih in groznih udarcev. Brata so Ma ustrelili; edini nadepolni sin, prcstolona-slednik nadvojvoda Rudolf, Mu je umrl v mladeniških letih; preblago nepo-zabno soprogo cesarico je prebodlo jeklo zveri v človežki podobi, in svakinja je zgorela v Parizu, ko je opravljala delo usmiljenja, a cesar je v sredi tolike boli premagal vse, tudi čuvstva Svojal Francjožefl. je našel v Samcm sebi, v veličini Svoje duše, Česar je potreboval. Našel je tolažbe: v vdanosti vernega človeka v voljo božjo, v veri, v Svoj veliki poklic, v Ijubezni in skrbi do Svojih podanikov in v delu^ v neutrudnem delu za blagor Avstrije! In od dela za blagor Avstrije, za blagor svojili podložnikov niti za trenutek niso odvrnile našega viteskega vladarja vse te in že razne druge nesreče. Vsi viharji, ki so hruli v teku sedemdesetih let Njegovega življenja nad Njim, Ga niso potrli. Poln telcsne in duševne svežosti je doživel Svoj sciUmdeseti rojstni dan. Čvrst stoji pred svetom, ker hoče Oni gori nad oblaki, da dovrši Svoje veliko deloi In vsi narodi Širne Avstrije gtedamo ob tem ponumbmtn godu v iskreni Ijubesni k Njemu tcr Mu vijerno okolo osivcle glave lovorov vcnec nevenljive hvalcšnosti, sahvalc, svestobe in vdanosti! Mi vsi, ki nas spaja vez dinastičnega Čuvstva, vez Ijubezni in vdanosti do vladarja, mi vsi, ki smo ene misli, vzklikamo iz vse duše: *Bog nam okrani viteza in viučcnika tta tronu Habsburšanov, Bog nani ohrani ccsarja Franca Jo&efa I. do one skrajne dobe, ki je odnierjena bivanju ilovcka na zetnlji.*