188
Splošni pregled.
S stališča vzajemnosti bi želeli tudi mi, da bi srbski in hrvaški listi nam dokaj izdatneje plačevali milo z — dragim!
,   Dr. Jos. Tominšek.
„Lovor" je naslov novemu hrvaškemu leposlovnemu listu, ki izhaja v „Zadru". List je ilustrovan in prinaša tudi muzikalne priloge. Lastnik in glavni urednik listu je dr. M. Cihlar Nehajev v Zadru, a sourednik za književni del prof. Milan Begovič v Spletu. Novi list, ki mu je odpraviti v hrvaški književnosti občutno vrzel, z veseljem pozdravljamo in želimo, da bi dobil tudi med Slovenci mnogo naročnikov. Naročnina listu je za celo leto 14 K, za pol in četrt leta po razmerju manj.
„Slavjanskija Izvčstija", izdanje „S. Peterburgskago Slavjanskago blagotvo-riteljnago obsčestva", so s svojo oktobrsko številko začela prinašati pregled razvoja slovenske literature od g. dr. Ivana Prijatelja (v oktobrski številki zgodovinski in kulturni pregled do konca srednjega veka, v novembrski reformacija in katoliška doba); razen tega poroča oktobrska številka o ricmanjskem vprašanju, o družbi sv. Cirila in Metoda in o politiki na Štajerskem, v književnih poročilih pa o Simo-ničevi Bibliografiji, v novembrski številki o „Akademiji", o šestdesetletnici Gregorčičevi; v tej zadnji številki je tudi Štejnov prevod Aškerčeve „Firduzi i derviš".
Dr. Milivoj Šrepel f. Iz Zagreba nam je došla tužna vest, da je preminil v najlepši moški dobi, komaj 43 let star, vseučiliški profesor dr. Milivoj Šrepel. Z rajnikom je izgubil bratski narod hrvaški enega najodličnejših svojih učenjakov, moža velikega duševnega obzorja in svetovne izobrazbe. Za njim po pravici žalujemo tudi mi Slovenci, kajti tudi naš je bil, ker nas je ljubil in se živo zanimal za ves naš duševni razvoj. Velikemu možu nesmrten spomin!
Josip Juraj Strossmayer. (Ob njegovi devetdesetletnici.) V Djakovu, mestecu ravne Slavonije, je 4. februarja t. 1. slavil redek jubilej, svojo devetdesetletnico, eden izmed največjih mož, kar jih je rodila slovanska zemlja — škof Josip Juraj Strossmaver.
Strossmaverjevo ime je znano vsemu kulturnemu svetu, Slovani vseh plemen pa časte v njem vzor-moža in rodoljuba, ki je posvetil vse svoje dolgo življenje v goreči ljubavi svojemu narodu, iz katerega je izšel, in vsemu Slovanstvu, ki se je vse dni plodonosnega svojega življenja trudil, da bi svoj narod dvignil na čim višjo stopnjo omike in prosvete, in čigar življenski smoter je bil, da združi vse Slovane kot sinove ene matere v eno ljubečo se rodbino, ki bi naj stari, že propadajoči Evropi prinesla luč nove kulture in jo vzbudila k novemu,  krepkejšemu življenju.
Strossmaver je najmarkantnejša osebnost v novejši hrvaški zgodovini posebe, v jugoslovanski vobče. Kamorkoli se ozremo, na vseh kulturnih poljih opazimo sledove njegovega velikega duha, njegove neumorno delavne roke in njegove izredne požrtvovalnosti.
Strossmaver ni književnik, ne znanstvenik, a njegove zasluge na polju književnosti, umetnosti in znanosti so tolike, da bo njegovo ime blestelo poleg prvih imen v povestnici hrvaške, oziroma jugoslovanske književnosti, umetnosti in znanosti.