494
Laščan: Tat.
bode njegov čin v splošni zadregi, ko so krogle švigale z obeh strani, ostal neopazen, ali pa je hotel to priliko porabiti, da se osveti
v
smrtnemu sovražniku brez ozira na okolnosti, ne vem. Culi smo, da je v bližini počila puška, in v istem hipu se je zvrnil poročnik, zadet v hrbet. Bila je Danilova puška, ki je smrtno ranila častnika. Vodnik Danilovega roja je opazil ves dogodek. Priskočil je urno in zgrabil Danila, a v istem hipu je privršela turška krogla, ki je s toliko silo udarila v telo Danilovo, da je podčastnik od teže njegovega trupla in od groze izpustil svoj plen, ki se je zleknil po tleh. Tedaj pa se je začulo znamenje trobente, da se ima naskok ustaviti, ker je po-veljništvo   doznalo,   kako   avstrijske   čete   streljajo   za hrbtom svojih
v
drugov. Čete so se umaknile in vzele s seboj premnoge ranjenike, med njimi oba na smrt ranjena sovražnika. Prenesli so ju v bolnico v Zavalje. Poročnik Radulovic je bil mrtev, še predno je bil dospel v bolnico. A tudi Dane ni prišel več k sebi, nego črez dva dni v deliriju izpustil dušo. Tako ga je sovražna krogla rešila sramotne smrti, ker ako bi bil ozdravel, bi ga bili obesili. Poročnika so seveda sijajno pokopali, Dano pa zagrebli brez počasti. Oba pa ležita na istem groblju v Zavalju.«
Globoko me je ginil nesrečni konec simpatičnega mladeniča, katerega je zavela prevelika občutljivost do grozne zločinske osvete, pri čemer se je ravnal po narodni poslovici: »Kdor se ne osveti, se ne posveti«.
Poslovil sem se od Jure. Teden pozneje so se vrnile nadomestne
kompanije  po  istem  potu  nazaj v Otočac, od   koder sem ne dolgo
potem   odšel v Gradec, da tamkaj   doslužim svojo dobrovoljno leto.
Slika  lepega mladeniča »mi je plavala   dolgo časa vedno pred očmi,
in še sedaj, ko je minilo že skoro četrt stoletja,   se ga še čestokrat
spominjam.
.--------_>_t,^<---------
Tat.
» J   red vsem ti bodi za poštenje! Ne želi tujega blaga!« — Tako me mati je učila, ki jako skrbna je bila.
Izpolnjeval to jaz sem vedno;
a zdaj pa, če me stane vrat,
okradem ustne ti rdeče —
za tvoj poljub  postanem tat.
Laščan.